Štev. 33
V Ljubljani, petek dne 2. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* inhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in aznlklh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravnlštvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20’—, polletno Y- 10’— četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — B' inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se *	pošilja upravništvu.	:n
■ '•/'.wT \.»L.
n.v. ■' v*-' •.••VfVv.;
. i S:u' v
*•
iv:
Telelon številka 118.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
••• • ••
Goriški mestni volilni red.
Po dolgotrajnem zavlačevanju je predložil goriški municipij deželnemu zboru načrt pre-membe goriškcga mestnega statuta, ki velja že izza 1. 1850 in obsega tudi volilni red. Težko so se voditelji laško-Iiberalne stranke odločili, a morali so se, ker je nezadovoljnost v vseh krogih velika in vre tudi med mnogimi gori-škimi Italijani.
Ker žalibog stoji uvedba splošne jednake volilne pravice v občinske zastope izven dis-kuzije, dokler se ne premeni državni občinski zakon iz I. 1862., se je moglo pričakovati le izdatno demokratiziranje s teni, da se en cel in čist razred prepusti onim, ki so bili doslej brez volilne pravice. A upcljava čiste nove kurije se je zazdela silno navarna laško - liberalni stranki. Zato se je odločila za pluralen princip.
V	4. razredu naj dobe volilno pravico tudi vsi volilci prejšnjih razredov. Lahko se računa, da bodo imeli volilci gorenjih razredov v Gorici malone 2 tretjini večine v 4. razredu. Pripomniti je pri tem, da bodo morali v 4. razredu novi volilci izkazati 31etno bivanje v Gorici.
Goriški mestni gospodarji pa predlagajo ne le pluralnost, ampak tud zvišanje dosedanjega cenzusa. Za prvi razred je bil doslej cenzus 126 K, za drugi razred 42 K, za tretji razred pa 10 K 50 h hišnega davka. Sedaj pa se zvišujejo te meje na 200, 50 in 20 v T3azun tega pa se za prva dva razreda zahteva za cenzus-volilce še. da so goriški meščani. V drugem razredu voli uradništvo in ostalo inteligenčno volilstvo, v tretjem razredu pa razun davkoplačevalcev, ki plačajo najmanj 20 K davka, tudi še »meščani.«
»Meščan« postane v Gorici le, kdor je posebnega zaupanja vreden in plača takso. To bi ne bilo nič nenavadnega, a goriški magistrat imenuje za meščane le zanesljive iredentarje. Ako bi novi volilni načrt kdaj postal zakon, bi imel municipij prvi razred brezpogojno v rokah. v drugem razredu bi njegovi meščani odločali. a tudi v tretjem bi še vedno kakor do-zdaj lahko imenoval meščanov, kar bi hotel.
Novo predlagani volilni red je še slabši kakor prejšnji. Posamezne določbe so pripravljene za volilno sleparijo municipija, ki predlaga, da se otrese vladnega nadzorstva v reklamacijskem postopku.
Z narodnega stališča je načrt nesprejemljiv, ker nam s pluraliteto onemogoči zmago v 4. razredu, z zvišanjem cenzusa v 3. razredu in z »meščanstvom« v 1. in 2. razredu.
Ker daje načrt prvim trem razredom po devet, četrtemu pa le pet mandatov, je videti, da je municipij poskrbel za slučaj zmage opozicije v 3. in 4. razredu, da mu ostane absolutna večina 18 : 14 že s prvim in drugim razredom.
Naše narodno stališče se kakor povsod na Slovenskem popolnoma krije z našim so-cijalniin stališčem. Načrt goriških Italijanov je norčevanje iz demokratizma nevreden stranke. ki hoče biti liberalna.
Novi statut in volilni red za mesto Gorica ne smeta postati zakon. Zaupamo, da klerikalni poslanci ne bodo glasovali za načrt. Bilo bi prav. da združeni goriški Slovenci nemudoma nastopijo in formulirajo svoje zahteve. Ce bi imel priti načrt že v tem zasedanju na razpravo in bi se vsprejetje od strani S. L. S. ne onemogočilo drugim potom, v tem slučaju bi pač ne kazalo drugače, kakor da slovenski napredni poslanci za to razpravo pridejo v deželno zbornico.
Helmska gubernija.
Vprašanje o izločitvi hclmske gubernije iz kraljestva Poljskega je postalo vsled sklepanja dume o tem vprašanju zelo akutno. Z izločitvijo helmskih pokrajin je zelo oslabljena poljska sila in zato agitirajo Poljaki po vsem kulturnem svetu s shodi in sličnim, da s pomočjo protesta zahodnih narodov preprečijo ta nasilen načrt ruskega carizma. Tako se je vršil tudi v Pragi dne 28. januarja protesten shod proti izključitvi teh pokrajin. Na tem shodu je govoril proi. P. Maxa, ki je obširno obrazložil vse vprašanje. Ker je vprašanje zelo zanimivo, zato prinašamo ekscerpt referata prof. Mave. Najprvo je razložil vladni načrt in podal pregledno sliko vladnega načrta. Gre za to, da bi se izločilo iz kraljestva Poljskega, z gubernij Siedlecke in Lubinske cela vrsta okrajev in bi se iz njih stvorila nova, od kraljestva Poljskega povsem neodvisna gubernija. Iz zgodovine projektov je zanimivo, da je prvi sličen načrt stavil zloglasni Pobedonoscev že leta 1890. Načrt pa je vlada zavrgla vsled odpora varšavskih generalnih guvernerjev in I. 1902 je celo sam predlagatelj opustil svoj načrt. kot neizvedljiv. Pod Stolypinom v 1. 1909 je pa doživela predloga, predlagana od reakcionarnega pravoslavnega škofa Jevlogija, prijaznejši sprejem ruske vlade, in danes se bliža doba, ko bo načrt ne samo proti volji Poljakov, temveč tudi proti volji naprednega življa ruske družbe, brez dvoma sprejet. Ruska vlada izvaja motive načrta iz štirih točk:
1. kaže na to. da je pripadalo helrnsko ozemlje že v začetku historične dobe k ruski državi,
2. da je nujna zabranitev pokatoličevanja pravoslavnega prebivalstva, 3. da se mora obvarovati rusko prebivalstvo pred popoljačenjem in 4. zadnji in glavni povod: izločenje helmskih okrajev ne more biti samo na sebi cilj, temveč je to le prvi korak v vrsti kulturnih in gospodarskih prizadevanj, katere morajo temeljiti na krajnih faktorjih od najvišjega do najnižjega, da je večina prebivalstva ruska in da more imeti uspeli samo silna in dosledna narodnostna politika. — Govornik odvrača te trditve. Helrnsko ozemlje pripada že od 14. stoletja nepretrgoma poljskemu kraljestvu in je ostalo to tudi še po dunajskem kongresu iz leta 1815. Prebivalstvo ni pravoslavno v pravem pomenu besede: bilo katoliško in unistsko. Preganjanja 1. 1875. so delala nasilno z unistov pravoslavne in vendar je klub temu pravoslavnih 371.331, katolikov (večinoma Poljaki) 720.995, judov 185.968, luterancev (Nemcev, Čehov, Poljakov) 32.000 — kakor navaja varšavski univ. profesor Francev, ki ni Hjatelj Poljakov. Narodnostno stanje še bolj osvetljuje, da laže vladna argumentacija. Sam Francev navaja število Rusinov — uradno se Ru-sini ne priznavajo za narod — na več kot tri-stotisoč. To so umetno narejeni pravoslavni. In med katoliki je mnogo Rusinov, ki so izstopili iz pravoslavne vere po tolerančnem patentu iz leta 1905. Število pravih Rusov znaša 70.000, a to ni ljudstvo, ki se nahaja v nevarnosti iznarodevanja, temveč so to uradniki, popi in vojaki. Vlada tedaj laže, če trdi, da je ogrožen ruski narod; tu sploh ni ruskegavpra-šanja, je toda — narodnostno vprašanje ukrajinsko — ker Ukrajinci, narodno nezavedni se naravno prilagode in postanejo Poljaki. Vse vprašanje ima dalje gospodarski značaj. Vse življenje okrajev, o katerih se govori, se spremeni. če bodo odtrgani od kraljestva Poljskega: občinske stvari, zakonodaja, šolstvo itd.
---------■■■"* gl ===-------------------
LISTEK.
J. BARBEYD’ AUREVILLY:
Maščevanje žene.
(Dalje.)
In ravno ta vojvodinja, ki jo je za treno-tek občudoval, in ki mu je potem izginila, je stopila po najčudovitejšem in najnerazumljivejšem naključju zopet v njegovo življenje in prekrižala njegovo pot!
Pečala se je s sramotno obrtjo; kupil jo je bil. Pravkar se mu je bila vdala. Le prostitutka je bila in sicer iz najnižjih globin prostitucije, kajti tudi v svetu nregrehe je neke vrste hierarhija!... Krasna vojvodinja Sierra-Leone. o kateri je sanjal, katero je morda ljubil — kajti sen in ljubezen sta si tako blizu
v	naših dušah! — ni bila več..., ali je bilo mogoče?... kakor vlačuga pariških ulic!!!
Ona je to bila, ki se je ravnokar vila v njegovih rokah, kakor se je vila prejšnji večer v rokah drugega, ki ji je bil ravno prišel naproti, kakor tudi on, in ki bo jutri, ali že čez uro tretjega! Ah! to strašno odkritje je zadelo kakor leden udarec z batom v prsa.
Človek v njem, ki je še pred trenotkom plamtel — ki mu je bilo v deliriju, kakor bi ognjeni jeziki napolnjevali žareči prostor, se je bipno streznil, ohladil, uničil. Misel, gotovost, da je vojvodinja Sierra Leone v resnici, ni njegovega poželjenja, ki je tako nenadoma ugasnilo, kakor upihnjena sveča znova podnetila, ,pritisniti ustnice še strašneje na ognjeni kelih, iz katerega je preje pil v polnih požirkih. Po razkritja je Vojvodinja ubila kurtizano! Le voj-
vodinja je obstajala še zanj; vendar v kakšnem stanu! Oskrunjena, pokvarjena, izgubljena, žena v morju, v katero je strmoglavila globočje, kakor iz leukadičncga pečevja, v morje gabnega blata, preostudna že, da bi bilo misliti na rešitev! Motril jo je z bedastim pogledom, ko je sedela zamračena in nepremično vzravnana obrnjena proti Tressigniesju; iz Mesaline je postala naenkrat skrivnostna Agripina; stisnila se je v skrajni kot na zofi in niti na misel mu ni prišlo dotakniti se teh božanskih oblik, ki jih je ravnokar besno objemal. Le s prstom, da bi se prepričal, da je to isto telo, ki je preje razdražilo njegovo kri do vrenja in da ni le fantom, da ni sanjal, da ni bil bedast!
»Da«, je rekel z glasom, ki je trudoma prihajal iz grla, kjer je tičal, tako zelo ga je dušilo vse, kar je bil zvedel! — »verujem vam (ni je več tikal) kajti spoznal sem vas. Pred tremi leti sem vas videl v Saint-Jean-de-Luz«.
Pri tem imenu je preletel svit njeno čelo, ki se je bilo zavilo po neverjetni izpovedi v ta-jinstveno, čudežno mračnost.
»Ah«, je rekla ob prebujenju tega spomina, »takrat so me obdajale vse krasote sveta, sedaj pa...«
Svit je bil že ugasnil, vendar glave ni nagnila.
»In sedaj?«... je jeknil Tressignies.
»Sedaj«, je nadaljevala, »živim le še v opojnosti maščevanja...
»Vendar«, je dostavila z intenzivno strastjo, »maščevanje mora iti dovolj globoko, da od njega poginem, kakor poginjajo moskiti v moji deželi, ki so se nasrkali krvi, v prizadeti rani!«
In čitajoč v Tressignies-jevih potezah je nadaljevala:
»Vi me ne razumete, pa razložila vam bom. Dobro veste, kdo da sem, vendar ne veste, kaj
Najbolj bodo trpeli stotisoči Židov, ki postanejo povsem brezpravni. Tako se kaže vprašanje v pravi luči: ruski vladi gre za tlačenje in uničenje Poljakov, Rusinov in Judov, to je smisel te »silne in dosledne narodnostne politike«. Poljaki, narodno zavedni, izkušeni v manjšinskem boju, bodo znali ohraniti svojo narodnost. Hujše bo Rusinom in Zidom, poslednjim posebno v gospodarskem oziru. Govornik protestira proti takemu početju reakcionarne ruske vlade v dobi, ko divja v dvajsetih gubernijah glad in ko pri tem ne misli vlada na pomoč lastnemu narodu temveč na uničenje svojih narodov. Ne sanja še, kak vihar bo povzročila, če izvede svoj plan. Prepričan je, da more edino spravljiva politika dvigniti Rusijo. Proti delovanju današnje vlade pa mora protestirati vsak napreden človek, a predvsem vsak Slovan. ______________
Kranjski deželni zbor.
(Seja z dne L februarja 1912.)
Ob 10. otvori dežel, glavar sejo, konsta-tira sklepčnost in imenuje za zapisnikarje poslanca dr. Novaka in dr. Zajca. Nato poda predsedniška naznanila. — Okrajno sodišče v Ljubljani prosi za izročitev g. poslanca Turka radi prestopka varnosti osebne časti, katera zadeva se odstopi imunitetnemu odseku. Dalje naznani samostojni predlog grofa Margherija in tovarišev glede spremembe lovskega zakona z leta 1882. Javi. da se bo ta predlog skupno obravnaval s predlogo odseka. Ko še javi vse druge predloge in interpelacije, odgovori deželni glavar na intrpelacijo poslanca dr. Lampeta, ki se glasi:
V	zbornici se je trdilo, da je postopanje deželnih poslancev S. L. S. v zadevi verifikacije mandatov iz mestne skupine v protislovju z neko obljubo, ki jo je podal baje gospod deželni glavar svoj čas kot načelnik kluba deželnih poslancev S. L. S.
Podpisani vprašujemo:
Kako stališče zavzema gospod deželni glavar k tej trditvi?
Glavar prebere to izjavo.
Jaz nisem nikdar podal izjave, bodisi v imenu stranke ali v lastnem imenu, ki bi se dotikala posredno ali neposredno vprašanja, ki se je rešilo s sklepom deželnega zbora glede verifikacije mandatov bivših ljubljanskih poslancev Reisner in Ribnikar. Vse tozadevne nasprotne trditve in iz njih izvirajoči napadi na večino deželnega zbora — napadi, ki so se pogojno obračali tudi zoper deželnega glavarja
—	so tedaj brez vsake dejanske podlage. (Plosk pri klerikalcih.)
Prehajamo k drugi točki dnevnega reda k poročilom deželnega odbora. Glavar odkaže ta poročila raznim odsekom. Slede nadomestne volitve, ki so potrebne vsled naziranja večine, da sta izvolitvi posl. Reisnerja in Ribnikarja neveljavni. Mesto njih se izvolijo: iz cele zbornice v šolski odsek: posl. Višnikar z 38 glasovi; iz cele zbornice v kmetijski odsek posl. J. Turk s 37 glasovi; v personalni odsek iz skupine mest, trgov, in trgovske zbornice posl. dr. Novak z osmimi glasi in za namestnika deželnega odbornika iz mestne kurije je izvoljen tudi posl. dr. Novak.
Slede poročila odsekov.
Klavnica.
Kot poročevalec finančnega odseka poroča dr. Lampe o nameravani deželni klavnici in predlaga sledeče:
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in npravnifitvo:	■
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št £
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana ptlMft se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglatf se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana al zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pv* n:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. M
Telefon številka 118.
Deželni odbor se pooblasti, da ustanovi centralno klavnico in mesnico in si priskrbi potrebna sredstva po posojilu. — Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi in se deželnemu odboru naroča, da načrtu pridobi Najvišjo sankcijo.
(Glavni namen zakonskega načrta je, odvzeti Ljubljani veterinarno policijo pri nameravani klavnici.)
Glavar naznani generalno in specijalno debato. Kot prvi kontragovornik nastopi župan dr. Tavčar,
ki izvaja sledeče:
Visoka zbornica! Moja naloga je opravičiti stališče narodno-napredne stranke, da ne more glasovati za tak predlog. Glavni pomislek pa je ta. da je stvar take narave, da je povsem izključeno, da bi se smela vršiti potom nujnega predloga. Dežela bo prišla v silne zadrege. če se bodo tako važne predloge obravnavale na tako površen način. Povem, da nimam pojma o detajlih tega načrta, da ne vem, koliko bo stala vsa stvar, koliko poslopij da bo treba, kje bodo stala in drugo. Pri takih zakonskih predlogah stojim na pametnem stališču, da je treba najprvo ustvariti zadostno podlago. Te pa ne podaja današnji predlog in nihče ne ve, koliko bo to vse stalo, tudi dr. Lampe ne.
Lampe: O ja!
Tavčar: Ce že hoče dr. Lampe to vedeti, večina pa gotovo ne ve. — O stvari morajo govoriti tehniki. Misliti moramo pa tudi na režijo, ki bo tudi veliko veljala. Stvar je nova in zato bi moral poročati deželni odbor, kako so se drugod taki poskusi posrečili. Tudi dunajska komuna je poskusila isto stvar, pa brez sreče. Tako ima prvi očitek predlogi, da je neresna in nepremišljena. Z druge strani pa mora očitati, da se dajejo deželnemu odboru tako splošna pooblastila, gleda najetja novih posojil, l aka splošna pooblastila so vedno nevarna. To je povsem nekaj novega. Zadnjič glede elektri-zacije. na podlagi katerega zakona dela lahko deželni odbor posojila, kolikor se mu zljubi. Sedaj radi klavnice. To je povsem nedopustno. Opaziti je, da se v javnih zadevah oprijemate z vso silo novih podjetij. Pogoj uspevanja pri novih podjetjih so pa sposobni ljudje. — Ali jih imate kaj? Ali boste zopet nastavljali ljudi na slepo srečo?
Deželna klavnica se je vse premalo preštudirala, vse se je premalo poizvedovalo, zato ne bi smela priti predloga nujnim potom pred deželni zbor. Vsa stvar je taka, da če se ponesreči, bo plačevala dežela ogromne stroške.
Vi pravite, da hočemo dati kmetu priliko, da bo prodajal živino za najvišje cene. Ali kako bo gospodaril oni, ki bo tudi slabo živino plačeval po najvišjih cenah. Uničeni bodo pa tudi vsi mali obrtniki, vsi mesarji po deželi, ker jih bo konkurenca povsem uničila.
Končno mora pa tudi govoriti kot zastopnik Ljubljane. Deželna klavnica ima namen uničiti mesarsko obrt. Ona bo kartel proti obrtnikom. In priznajmo, da so ljubljanski mesarji reveži, saj so skoro vsi zadolženi. Ce pa naredite klavnico, so vsi ti obrtniki uničeni. Dr. Lampe se je skliceval na deželne zavode, Deželni obor bi se moral informirati za ceno mesa, ki jo plačujejo deželni zavodi. In zvedel bi, da plačujejo ti zavodi 40—50 v ceneje meso, kot pa velja v podrobni razprodaji. Tega
vi	ne morete nuditi. Ker morate plačevati kmetu visoke cene in pa ker bo vas tudi režija več stala. Končno odrekam kompetenco deželnemu odboru, kjer se gre za aproviza-
da sem. Hočete izvedeti? Hočete, da vam povem svojo zgodbo? Hočete?« je ponovila z razburjeno vsiljivostjo. »Rada bi jo pripovedovala vsem, ki sem prihajajo. Celemu svetu bi jo rada povedala! Se bolj bi bila tako ponižana, ampak temeljitejše maščevana!«
»Pripovedujte« je rekel Tressignies, popa-den od radovednosti, zanimanja, kakor še ni nikdar popreje s tako napetostjo niti v življenju, niti v gledišču,niti pri čtivu. Slutil je, da mu bo ta ženska pripovedovala stvari kakršnih še ni slišal. Nič več ni mislil na njeno lepoto. Gledal jo je, kakor bi prisostvoval mrliškemu ovledu njenega trupla. Bo li mogla zopet poživeti ie zanj? ...
»Mnogim sem že hotela -'noovedovati svojo ^nrodbo«, je začela; »pa vsi, ki sem prihajajo, pravijo, da niso prišli poslušat štorij. Ce sem začela, so me prekinili in so odšli, kakor bestije, nasičene od tega, kar so pri meni iskale in dobile! Dolgočasjem, posmehujoč se in z žalitvami so me odpravljali kot lažnico ali prismodo. Niso mi verjeli, vi pa mi verjamete. Saj ste me videli v Saint-Jean~de-Luz obdano od vseh triumf™ srečne žene, v višavah življenja, z diade-mom imena Sierra-Leone, ki ga sedaj vlačim z vlečko obleke po vseh mlakah, kakor so nekdaj vlačili ščit onečaščenega viteza za konjski rep privezan po blatu. To ime ki ga sovražim in ki si Ie še nadevam, da ga tem huje ponižam, nosi še danes najodličnejši španski aristokrat, naioonosnejši med onimi, ki imajo pravico, stati pokriti pred njegovim veličanstvom kraljem, in ki smatra sebe za desetkrat plemenitejšega kakor kralja. Kaj pomenijo za vojvodo Arčos de Sierra Leone najodličnejša plemstva: Ka-stilija, Aragonija, Transtamare, Avstrija in Bourbon, ki so vladali Španijo?
Trdi, da je starejšega plemstva kakor
vsa ta. Izhaja od starih gotskih kraljev in je po Brunhildi v sorodu s francoskimi Merovingi. Laska si, da se pretaka po njegovih žilah najčistejša, nepokvarjena kri »sangre azul«, katere imajo najstarejše familije, ponižane z nevrednimi zvezami, le še nekaj kapelj ... Don Christoval d’ Arcos. vojvoda Si-erre Leone, in »otros ducados« se ni mešal, ko me je poročil. Turre-Cremata sem, iz starega laškega plemstva Turre-Cremata, ki z mano ugasne, ko me uničijo vsi peklenski ognji. Veliki inkvizitor Torquemada, ki je bil iz hiše Turre-Cremata, ni v celi dobi svojega življenja iztrošil toliko muk, kolikor jih je nakopičenih v teh prokletih prsih... Vedeti morate, da Turre-Cremata niso bili nič manj ponosnejši, kakor Sierra-Leone. Razdeljeni v dve mogočih liniji, so bili dolga stoletja vsemogočni v Španiji in Italiji. V petnajstem stoletju pod pontifikatom Aleksandra VI., so se izdajali Borgia, opojeni od papežke moči Aleksandra in hoteč priti v sorodstvo z vsemi evropskimi kraljevskimi hišami, za naše sorodnike; Turre-Cremata pa so jih zaničljivo odklonili, in dva od njih sta plačala ta drzni ponos z življenjem; pravijo, da sta bila od Cezarja zastrupljena. Moja zaroka z vojvodo Sierra-Leone je bila stvar rodbinskega dogovora. Niti na njegovi niti na moji strani ni i-gralo nagnenje nobene vloge. Nekaj naravnega je bilo, da poroči Sierra-Leone Turre-Cre-mato. Tudi zame je bilo to nekaj naravnega, ki sem bila vzgojena v strogi etiketi španskih hiš, v oni trdi, ozkosrčni in neizprosni etiketi, ki je enaka eskurialski, in ki bi mogla prepovedati srcom brti, ako bi ne bila niočnejša od teh železnih oklepov .In tako srce sem imela jaz — ljubila sem dona Estebana. Predno sem ga srečala, je bii moj zakon brez srčne sre-
cijo. To je stvar občin. Graja, da se uda dežela takim špekulacijam. — Vse špekulacije so nevarne in zato kličem:	Bog nas varuj
pred takšnimi špekulacijami! (Odobravanje.)
Predlogo zagovarja posl. Povše:
Najprvo pove, da so podpisali predlog klerikalni poslanci »s premišljenostjo, s prev-darkom in s sigurnostjo«.
Pravi, da je treba spraviti konsumenta in producenta v stik ter spominja na državni zakon o vnovčevanju živine, kjer bo mogla dobiti dežela 30—40 tisoč K prispevka.
Dr. Tavčar: 80 tisoč pa zgube.
Povše: Boste že pol kritizirali. — Po mnogih splošnih stavkih konča svoj govor v velikem patosu. (Klerikalci ploskajo.)
Dr. Tavčar: Ploskate na medvedovo kožo.
Jarc: Tivoli.
Tavčar: Kak pomen naj ima to?
Jarc ostane odgovor dolžan.
V	imenu veleposestva govori posl. baron Born.
Čudi se, da predlaga ravno finančni odsek stvar, po kateri bojo deželne finance še bolj obremenjene. Tudi je mnenja, da bi moral podati deželni odbor natančen račun pre-dno se mu more dovoliti neomejeno pooblastilo za najemanje posojila. Pri utemeljevanju nujnega predloga je govoril posl. Lampe, da bo deželna klavnica preskrbovala vso Kranjsko, da vso spodnjo Avstrijo z mesom. Pred takimi idejami mora svariti. Govornik omenja nesrečne izkušnje Nižje Avstrijskega deželnega odbora in zato svetuje previdnost. Zato ne more glasovati za predlog temveč predlaga sledeče: Dež. odbor se poživlja, da izdela nov natančen načrt glede ustanovitve deželne klavnice, ki ga naj predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru.
Po govoru posl. Bartola govori tretji kon-tra govornik
dr. Novak
ki izvaja sledeče: V tem pogledu smo si vsi na jasnem, da se mora dati kmetu prilika, da proda živino za ceno, po kateri lahko obstane. Govornik je pa mnenja, da si stavijo z ustanovitvijo deželne klavnice neopravičene nade. Upa si pa dvomiti o uspehu, da bi bilo koristno, če se hoče polastiti dežela vseh panog gospodarstva in če hoče postati tako konkurenčno podjetje proti malim obrtnikom. Boji se nesrečnega izida. Vzeli ste užitnino v svoj zakup in dežela je imela lani vsled tega
100.000	K zgube. Takšen je efekt vašega gospodarstva. — Pravite, da se naj s predlogo zbliža producent in konsument. Med oba stopi sedaj dežela in morebitni dobiček bo požrla režija. Če boste kupovali nad ceno, bo i-mela dežela zgubo, po ceni pa ne bo dajal kmet. Ker nisem prepričan, da boste odpravili vse nadloge, zato moram glasovati proti.
Zakonski načrt pa tudi pravi, da se naj zdravstvena policija izloči iz podrečja občine in izroči deželnemu odboru. Slišal sem tukaj vedno povdarjati zahteve po avtonomiji; dolžnost avtonomnih korporacij, posebno takih, ki vedno to povdarjajo, je pa, da varujejo avtonomijo tudi drugim, ne pa, da jo sami kršijo. Proti takemu kršenju avtonomije mora protestirati in zato bo glasoval proti predlogu.
Dr. Lampe.
Pravi, da bo imela klavnica samo namen biti regulator za cene in da bodo v to svrho kupovali živino tudi drugod, če ne bi bila v deželi poceni.
Triller: Veletrgovina.
Lampe: Klavnica bo regulator za cene.
Novak: Kaj bo pa kmet rekel?
Pegan: Vaš, nič!
Tavčar: No, Pegan.
Lampe: Klavnica se bo tudi lahko renti-rala, ker bomo porabili kot uslužbence ljudi iz prisilne delavnice, ki jih sedaj ne moremo za ničesar porabiti. Takoj nato pa pravi, da bodo zaslužili pri klavnici mali ljudje, ki bodo seveda vsi za klerikalce. Pravi, da je načrt zdelan, da ga ima tu.
Barbo: Pa ni natančen.
Potem še hvali upravo Nižje Avstrijskega deželnega odbora.
Tavčar: No, ja, ki ga občuduje.
Tavčar: Pa se bliža koncu!
Ko še skuša zavrniti dr. Novaka konča z vzdihom:
Mi smo avtonomija! (Ploskanje.)
če (niti slutila nisem, da imam srce), le resna zadeva, kakor je bila to nekdaj v ceremonio-zni in katoliški Španiji in je še danes v nekaterih odličnih rodbinah, ki so obdržavale stare običaje. Vojvoda Sierra-Leone je bil preza-grizen Španec, da bi mogel opustiti navade preteklosti. Karkoli se čuje v Franciji o španski resnosti o tej ošabni, molčeči, mračni deželi, vse to je vseboval vojvoda in še mnogo več.
Preponosen, da bi živel drugje, kakor na svojem posestvu, je prebival na fevdalnem gradu, na portugalski meji in bil je v vseh svojih navadah še fevdalnejši, kakor njegov grad. Živela sem pri njem. s spovednikom in služabnicami, ono krasno, puščabno in enostransko življenje, ki bi strlo vsako drugo dušo razven moje z dolgim časom. Ali jaz sem pa bila za to vzgojena, kar sem bila: soproga španskega velikega gospoda.
Postala sem globoko verna, kakor se spodobi ženi mojega stanu in imela sem isto neporušljivi mir, kakor moji predniki, ki so krasili dvorane in hodnike gradu SierraLeone s trogimi obrazi. V železnih oklepih ali v trdih državnih oblačilih. Imela sem to generacijo veličastnih in neomadeževanih gospa, katerih krepost je bila varovana od njih ponosa, kakor studenec od leva, pomnožiti za daljšo generacijo. Samota v kateri sem živela ni mučila moje duše, ki je bila tako mirna, kakor rdeče mramorne skale, obdajajoče Sierra-Leone.
(Dalje.)
Pri glasovanju se odložilni predlog barona Borna odkloni.
Nato se sklene prehod v podrobno debato.
V	podrobni razpravi se predlog odseka sprejme glede 1., 2. točke in celote.
Sledi poročilo kmetijskega odseka, glede uprave skupnih zemljišč, ki se sprejme kot tudi resolucija dr. Kreka.
Meščanska korporacija v Kamniku.
Lavrenčič kot poročevalec kmetijskega odseka predlaga glede te zadeve:
Deželnemu odboru se naroča, da razsodi o pravnem značaju premoženja meščanske korporacije v Kamniku.
Predlog utemeljuje poročevalec zelo obširno.
Proti govori dr. Triller.
Deželni zbor ni legitimna korporacija, da razsodi o pravnem značaju premoženja. Tudi se ni niti meščanska korporacija niti mestna občina obrnila na deželni odbor za njegovo mnenje o tej zadevi. Korporacija se naslanja na državljanski zakon, po katerem se razsoja skupna lastnina tako. da stopi občina proti porkoraciji pred državno sodišče, samo ono more to razsoditi. Deželni zbor pa nima nobene kompetence take stvari razsojati.
Z znano duhovitostjo in juridično temeljitostjo ugovarja dr. Pegan.
Dr. Krek predlaga, da stopi deželni odbor v zvezo z agrarno operacijo.
Klic: Ali se umikate?
Dr. Vilfan; Kdo bo respektiral sodbo deželnega odbora, ko je pa ta sodba brez vsake sankcije.
Pri glasovanju se sprejmeta oba predloga.
Ko se še sprejmejo nekatera druga poročila iz odsekov zaključi deželni glavar ob enih sejo in naznani, da se vrši prihodnja seja v sredo ob pol desetih dopoldne.
SPLOŠNI PREGLED.
Pogajanja na Ogrskem. V zadnji svoji av-dijenci na Dunaju je dobil ogrski ministr. predsednik Kliuen nalog, da naj poskusi še enkrat s pogajanji z opozicijonalnimi strankami. Zato bo te dni začel Khuen-Hedervary s konferencami in sicer s Kossuthom, Andrassyjem in Ju-sthom. Kakor pa kaže tudi ta pogajanja ne bodo imela nikakega uspeha, ker je stališče opozicije v vprašanju volilne reforme neomajano in nepopustljivo. Khuen bo potem poskusil še svojo srečo v parlamentu, ter bo podvzel zadnji boj proti opoziciji, ki se pa gotovo ne bo preplašila in nadaljevala z obstrukcijo. Zato je razpust ogrskega parlamenta že pred temi pogajanji gotova stvar!
Tržaški mestni svet. Letni proračun tržaškega mesta izkazuje velik primanjkljaj, vsled česar se predlaga zvišanje zemljiščnega davka in stanarinskega vinarja. Pri sejah v decembru ni našel magistrat večine, da bi mu voti-rala ta proračun, radi tega so glasovali tudi trije novoizvoljeni občinski svetniki, ki pa še niso potrjeni od deželnega zbora, vsled česar je dobil magistrat potrebno število glasov. Ker pa je tako postopanje nepravilno, vlada davčnih povišanj kot nezakonite ne predloži najvišji sankciji. Tako se najde Trst za letošnje leto s svojo bilanco brez pokritja. Vsled tega se tudi ne začno graditi za letos projektirana velika javna poslopja.
DNEVNI PREGLED.
Trgovci in obrtniki! Klerikalci skušajo na razne njim lastne sleparske načine pridobiti kar največ glasov za trgovsko-obrtno zbornico. Oni računajo s tem, da imate tudi Vi tako kratek spomin kot gospodje okrog »Slovenca«. Oni mislijo, da ste Vi tudi že pozabili, da sta bilaštefe in Kregar nad eno leto v preiskavi na c. kr. deželnem sodišču radi sleparije in goljufije, ki se je delala z Vašimi glasovnicami pri zadnjih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. Oni mislijo, da Vi ne veste, da je klerikalna stranka napravila na Dunaju kravjo kupčijo za to^da je ministrstvo ustavilo preiskavo proti Štefetu. Zakaj »Slovenec ne pove, da preiskavo proti Kregarju Štefečki in drugim še danes ni ustavljena vzlic vsem intervencijami dr. Šušteršiča po ministrstvih. Prave tiče bi volili ko bi volili take ljudi in od takih ljudi priporočene kandidate, ki so sedeli v kazenski preiskavi radi goljufije in sleparije in ki so ušli roki pravice le vsled neču-vene korupcije.
106.000 kron izgube ima dežela Kranjska samo pri užitninskem zakupu. Deželni finančni minister dr. Lampe bo pač kranjsko deželo spravil na kant. Kar se po noči v njegovih bolnih možganih sanja, misli, da mora drugi dan uresničiti v deželnem odboru s pomočjo deželnega denarja. Ena takih nesrečnih misli je bila tudi to, da je dežela vzela sama v zakup celo užitnino. Prejšnja leta se jo je oddalo privatnim ponudnikom in sicer tistemu, ki je največ plačal. Odkar so pa prišli klerikalci na krmilo so hoteli to stvar podeželiti. Lampe in še drugi njemu podobne gospodarske korifeje so rekle:	Če	vzamemo
užitninski zakup same v roke bo to neslo deželi čistih 100.000 kron na leto. Sedaj je pa deželni odbor predložil račune in razvidno je, da ima dežela mesto 100.000 K dobička 106.000 kron izgube. In kdo bo plačal to izgubo? Mar Lampe? Mar dr. Zajc? Mar kdo drugi kakor davkoplačevalci? Še najboljši kmetje bodo šli pri nas beračit, ako bo še dolgo razsipal z deželnim denarjem Lampe.
Kaj je z interpelacijo poslanca Ribnikarja in tovarišev? Napredni poslanci so stavili v predzadnji seji deželnega zbora interpelacijo na deželnega glavarja dr. Šušteršiča radi plemenskih prešičev, ki jih je dežela kupila za drag denar. V interpelaciji so poslanci povdar-jali, da je stalo 40 plemenskih prešičev okoli
20.000	K. Vsak prešič je prišel stati nad 400 K-Sam deželni živinorejski nadzornik Legvart je računal za nakup teh prešičev voznih tro-
škov in dijet nad 2000 K. Sedaj pa prodajajo te prešiče in to prodajo celo anoncirajo. Narodno napredni poslanci so vprašali glavarja zakaj se prodaja to drago plemensko živino izven dežele, če jo je dežela komaj nakupila. Deželni glavar dr. Šušteršič je izjavil, da bo odgovoril na interpelacijo dr. Lampe. Dosedaj tega še ni storil in mi ga le vprašamo kaj je z zadevo. Pri stvari je interesirana cela javnost!
»Slovenca« še zastonj ne bodo več marali.
V	»Kat. tiskarni« so neznansko razburjeni, ker padajo od dne do dne odjemalci »Slovenca«. Celo maše so že brali gospodje korarji in menda sam škof Jeglič jo je bral, da bi »Slovenca« ljudje več kupovali in več brali. Toda noben blagoslov ne zaleže ničesar in tudi škofovski pastirski list nič ne pomaga. »Slovenec« pada in pada, dočim napredno časopisje rapidno napreduje. Sedaj so si izmislili gospodje okoli »Slovenca«, da bi bilo morda boljše ako bi se list prodajalo mesto po 10. vin. po 6 vin., misleč da bo potem več naročnikov in več odjemalcev. Toda koliko razočaranje. Vprašajte ljubljanske trafike in slišali boste, da se sedaj »Slovenca« še manj proda kot preje. No to bo lep maček za gospode okoli Šenklavža. Če bo šlo tako naprej l|udje še zastonj ne bodo več hoteli »Slovenca«. Se hujši maček bo pa v »Katoliški tiskarni«, kjer tudi podpora 70 tisoč kron, ki jo dobiva »Slovenec« letno od »Piusvereina« ne bo mogla prekriti velikega deficita. Nas veseli, da napredno časopisje napreduje in da gineva »Slovenec«, prvi reprezentant klerikalizma med nami.
Katoliški tiskarni so postali vzor oni židovski prodajalci, ki za svoje blago nastavijo najvišjo ceno, a ga potem prodalo za tretjino ceneje. »Slovenca« so doslej prodajali po grošu, ko pa so videli, da ne gre, so ceno znižali na tri krajcarje, ker so videli, da je konkurenca sicer prehuda. Ko pa so znižali listu ceno so uredniki tudi sklenili, da bo list za dva krajcarja slabši, ker vendar ne gre da bi oni isti modrosti, ki so jo prej prodajali po grošu, sedaj nastavili ceno treh krajcarjev.
»Vpliv« hočejo dobiti klerikalci na vse kulturne institucije liberalcev. »Vpliv« hočejo dobiti na Glasbeno Matico, na Slovensko filharmonijo, na slovensko gledališče, na Planinsko društvo i. dr. Vsa ta društva in podjetja vzdržujejo že pol stoletja ali vsaj več desetletij le naprednjaki sami s svojim denarjem in delom, a zdaj hočejo imeti klerikalci vendarle »vpliv«, to je višjo komando nad temi naprednimi institucijami. Kar smo ustanovili, vzdrževali in vodili naprednjaki sami brez najmanjše žrtve klerikalcev, to vse hočejo zdaj klerikalci z izsilje-valnim pritiskom deželnega zbora in deželnega odbora spraviti pod klerikalno komando. Vsi ti instituti naj služijo odzdaj predvsem klerikalnim tendencam. Kaj pa pomenja klerikalizem za kulturo, vemo. To je smrt, pogin, konec vsega napredka. Iz vseh naših kulturnih društev se naj izženeta napredna in svobodoljubna moderna tendenca in vsa naj postanejo brez značaja ali pa celo reakcionarna. Proti takim naklepom morata odgovoriti radikalno ljubljanski občinski svet in pa naše napredno meščanstvo. Podpore Ljubljane in naših naprednih meščanov naj bodo deležna le tista društva in podjetja, v katerih dobi narodno-napredna stranka odločilen vpliv. Kjer takega vpliva nimamo, tam naj plačujejo le klerikalci iz svojih žepov. Klin s klinom! Naši žepi bodo zaprti povsod tam, kjer bodo komandirali klerikalci. Napredna Ljubljana podpiraj le napredna društva in le napredna podjetja; klerikalci pa naj vzdržujejo sami svoje družbe in bratovščine za svoje backe. Napredna Ljubljana bodi do skrajnosti previdna pri imenovanju svojih zaupnikov. Klerikalci dajejo službe le svojim pristašem, ki so klerikalni do kosti. Napredna večina občinskega sveta pa gotovo ne bo protežirala klerikalnih koritarjev tam, kjer ima boljših lastnih pristašev na razpolago. Grešilo se je v tem oziru v naših vrstah že večkrat, in vzgojili smo si gade z lastno krvjo. Naj nam bo preteklost učiteljica vsaj za bodočnost!
Stavka voznikov na praški železnici. Dolgotrajna pogajana med vodstvom cestne električne železnice v Pragi in izvršujočimi vozniki in drugimi uslužbenci niso imela nikakega uspeha. Na mnogoštevilnih shodih je zahtevalo službeno osobje stavko, in to tudi udejstvijo danes, v petek zjutraj.
Slovanska brzojavna agentura. Daleč je še z ustanovitvijo te za slovansko časnikarstvo tako važne institucije, ki naj poda slovanskemu časopisju aktuelnih, tujemu pa točnih in nestrankarskih poročil, a že so nemški denuncijantje na delu. Nemški listi proglašajo to agenturo kakor nekaki ruski zavod, ki jo v prvi vrsti finansirajo oni grozni ljudje, ki se zavedajo vedno in vselej svojega slovanstva. Zlasti jih plaši ime grofa Bobrinskega, katerega so denucirali tako daleč, da so ga avstrijske oblasti zasledovale radi nekega govora v Bukovini, ki ga sploh govoril ni. Nemško časopisje vodi popolnoma oseben boj proti ravnatelju -'eterburške brzojavne agenture na Dunaju Vsevoladu Svat-kovskemu, ki bi naj bil določen po nemških informacijah ravnateljem dunajske centrale te slovanske agenture. Že lansko leto so dunajski krščanski socialci začeli z bojem proti temu slovanskemu časnikarju in mu podtikali veleizdaj-ske in vohunske tendence, a morali so ponižno vse preklicati. Zdaj pa denuncirajo že vnaprej in rujejo proti slovanski časnikarski agentur;, ki ima namen, da napravi konec nemškim lažem o Slovanih, ki naj inozemstvu daje točnih poročil o slovanskem svetu! Denuncijacije so edino nemško orožje, a pomagalo ne bode prav nič, ker potrebo slovanske časnikarske agenture ne občuti samo slovansko nego tudi drugo svetovno nenemško časopisje!
Sankališče »Belvedere« na Bohinjski Bistrici, je vsled nanovo padlega snega zopet po-rabno in v dobrem stanu. Vojaški detachement s smučmi 35. vojakov in 5 častnikov je že en teden in ostane še en teden na Bohinj. Bistrici. Športni vlak iz Trsta bo vozil 2. in 4. februarja.
Sokolska fanfara. Danes v petek ob pol 11 dopoldne je zadnji sestanek v restavraciji »pri Auru«, Wolfova ulica. Radi konstituiranja pripravljalnega odbora in drugih za ustanovitev
važnih vprašanj, poživljajo se vsi oni bratje, ki so se že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti, da se tega sestanka sigurno udeleže.
Izgubili so se te dni v ljubljanski okolici sledeči čeki: št. 9079 Banca Commerciale Italia-na, sedež Messina za 15.000 K, št. 183.462 Banca d’ Italia Lit. za 760 K in št. 55 Banco di Napoli Lit za 500 K. — Denarne zavode se prosi, da te čeke ne izplačajo, najditelj naj pa izroči čeke mestnemu magistratu.
Umrli so v Ljubljani. Karel Skušek, posestnikov sin, 5 mesecev, Mala čolnarska ulica 8. — Ivanka Brau,_ kontoristka, 24 let, Vodna steza 1.
Tuici v Ljubljani. Dne 31. prosinca: A. Neumann, Hranice. — Jos. Vatovec, tr"ovec, Divača. — Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. — Oton Balzer, A. Herden, Laško.— Ed. Del Linz, posestnik, Postojna. — Albin Fleš. poročnik, Ribnica. — Ferd. Meditz, solnik, Kočevje. — Tittl z družino, tov. ravnatelj, Dol. — Dr. Ivo Šorli, c. kr. notar, Pulj. — Dr. J. Vilfan, odvetnik, Radovljica. — Dr. E. Bertoche z družino, Poganice. — Dr. K. baron Born, grajščak, Sv. Ana. — F. baron Rechbach, grajščak, Krumperk. — Iv. Wakonigg, trgovec, Šmartno pri Litiji. — Terezija Rus, učiteljica, Breže. — Julij Fink, mag. uradnik, Gradec. — Drago Starčevič, Sušak. — Ivan Lapajne, gostilničar, Idrija. — Josip Moll, trgovec, Trbovlje. — Dr. Ljubomir Tomašič, odvetnik. Trst.
—	11. Harder, nadzornik, Berolin. — Vladimir Pfeifer, mornar, praporščak, Pulj. — Hudorek, Feintuch, Veiner, Ružička, Petschauer, Tempes, Bltihweis, potniki, Dunaj. — J. Fruhauf, trgovec, Praga. — Karel Kollarz, Lipsko. — Lipo-witz, Monakovo.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januarja 1912 je uložilo 2264 strank 1,049.083 K 44 v, 2214 pa dvignilo 1,089.019 K 31 v. Stanje ulog koncem meseca januarja 1912 42,167.612 K 10 v. Stanje uložnih knjižic 29.102.
Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju 1912 se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,765.765 K 07 v, dvignilo pa se je 2,047.906 K 48 v. Skupno stanje koncem januarja 13,726.978 K 26 v.
DRUŠTVA.
»Jaz Pierretta, Ti Pierrot!« — ta spočetka
tajinstvena deviza za letošnjo veliko Sokolovo maškarado ti zazveni vedno pogosteje na uho, na ulici, v kavarni, v krogu znancev; provzro-čila pa je tudi že marsikatero domačo žensko revolucijo, ako se srce rodbinskega vladarja ni hotelo takoj ogreti za to idejo. Z ozirom na naraščajoče zanimanje se prihodnje dni popolnoma neženirano predstavi in pokaže v javnih lokalih širnemu ljubljanskemu občinstvu Pierrot in njegova gospa Pierretta, ljubica njegova Co-lombina s svojim soprogom in Pierrotovim tekmecem Harlekinom, ta cela in njej sorodna družba, živeča v ozračju mehke zaljubljenosti, sanjavosti in nežne lahkomiselnosti. Na ta poset že danes opozarjamo.
S. F. K. »Ilirija« naznanja svojim članom, da imajo znižane vozne cene k športnim prireditvam v zimskem času. Legitimacije kakor natančnejša pojasnila daje g. Rudolf Est.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi dne
2.	svečana 1912 v Društveni dvorani predpustni zabavni večer s sodelovanjem salonskega orkestra. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 4. svečana 1912 obpol 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor« (Stelzer) Kolodvorska ulica v Ljubljani.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v petek popoldne ob 3. uri ljudska igra »Revček Andrejček« (za lože nepar); zvečer opereta Revizor (izven abonementa; za lože par, pri zelo nizki vstopnini. — V soboto zvečer zaradi planinskega plesa ni predstave. — V nedeljo pop. ob 3. uri ljudska igra »Deseti brat« (za lože par) s petje m in godbo; — zvečer prvič H. Bahra veseloigra »Koncert« (nepar).
Slovensko gledališče v Trstu. V petek 3. t. m. ob pol 4.^ popoldan se ponavlja opereta »Main’zelle Nitouche« in sicer ob znižanih cenah. Zvečer se uprizori drugič v sezoni drama »Red iz nravnosti« z gostovanjem gosp. Hinko Nučiča iz Ljubljane. Pričetek predstave je ta večer izjemoma ob pol 8. zvečer. — V nedeljo 4. t. m. repriza Parmove operete »Caričine Amaconke.«
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
ZAGREBŠKI DOGODKI.
Zagreb, 1. februarja. Tekom današnjega dneva se ni kalil nikjer v mestu mir, dijaštvo je še vedno zbrano na vseučilišču,ki ga straži policija. Danes zvečer se vrši seja akademičnega senata., kjer bo kakor se trdi sklenjeno, da se zapre vseučilišče za vse letošnje leto. Dijaštvo je sklenilo, da bo bojkotiralo vse prireditve, kamor bi se vabilo bana ali banico. Vzdržujejo se vesti, da proglasi vlada v slučaju novih nemirov nad Zagrebom obsedno stanje.
GALIŠKA VOLILNA REFORMA.
Lvov, 1. februarja. Trdi se v dobro poučenih krogih, da namerava vlada radi neuspelih polj-sko-rusinskih pogajanj oktroirati novo volilno reformo za gališki deželni zbor na podlagi u-spehov dosedanjih pogajanj.
KHUENOVE KONFERENCE.
Budimpešta, 1. februarja. Danes je pričel ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary s svojimi konferencami. Najprej je obiskal Kos-sutha, ki je še bolan in leži v postelji, konferenca je trajala dve uri. Razpravljalo se je v prvi
vrsti o brambni reformi. Jutri in nadaljne dni se pogajanja in dogovori nadaljujejo.
POLNOLETNOST BOLGARSKEGA
PRESTOLONASLEDNIKA.
Sofija, 1. februarja. Povodom proglasitve polnoletnosti bolgarskega prestolonaslednika Borisa je vse mesto svečanostno v zastavah. Zastopane so skoro vs.e evropske države. Črno goro, Srbijo in Grško zastopajo prestolonasledniki, ki so bili sprejeti z vojaškimi častmi, po članih vladarskih rodbin Nemčija, Avstrija, Rusija, druge države so pa odposlale posebne državne misije.
PODČASTNIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 1. februarja. Podčastniško vprašanje je v principu rešeno, razrešiti se morajo le še nekatera detajlna vprašanja. Reforme se bodo uveljavljale polagoma v teku šestih let.
PERZIJSKO VPRAŠANJE.
Ketro^rad, 1. februarja. Med Rusijo in Anglijo se vrše pogajanja glede točne omejitve interesnih sfer obeh držav v Perziji. Obe državi tudi zagotavljata, da nimate nikakega namena glede okupacije Perzije.
POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 1. februarja. Položaj v deželi postaja vedno kritičnejši. Karbonarji razvijajo živahno revolucijsko gibanje. Vojaštvo se pridružuje revolucionarjem. Vlada more računati le z mornarico, ki je ostala zvesta. Na ladjah ukrca-nih pred mestom je zaprtih nad 3000 revolucio-
narcev.	„	,„„„1
Madrid, 1. februarja. Dogodki na I ortugai-skem delajo španski vladi veliko preglavico, Kei se revolucijsko gibanje lahko prenese na bpan-"sko
'Madrid, 1. februarja. Bojna ladja >>Catalina^< je odplula iz Algeciras v Vigo vsled do„odk na Portugalskem.
SAMOMOR ODVETNIKA.
Praga, 1. februarja. Danes se je tukaj iz neznanih vzrokov ustrelil dunajski češki ouve -nik dr. Pluhar. ___________
RAZNO,
+ Rekord dementiranju je na vsak način dosegel ravnatelj poštnega in brzojavnega urada v Sevastopolu. Časnikarski^ poioceva-lec nekega peterburškega lista v Sevastopolu je na brzojavni postaji oddal brzojavko, v kateri poroča, da je zmanjkalo na sevastonolski pošti večje število križnih ovojev. Obenem s tem poročilom pa je dobilo uredništvo lista tudi naslednjo brzojavko, ki jo je odposlal ravnatelj poštnega in brzojavnega urada: Ravnokar vam brzojavlja vaš tukajšnji dopisnik svojevoljno izmišljeno poročilo o neki tatvini na tukajšnji pošti. Ako natisnete to poročilo, zahtevam da na podlagi tiskovn g zakona priobčite tudi moj popravek. .. i“ ko je poštni ravnatelj dementiral vest, Ki st sploh izšla ni. Rusko časopisje obsoja tateo postopanje najodločneje in sprašuje merodajne oblasti, kak pomen ima potem zakon o čuvanju pisemske in brzojavne tajnosti!
* Dve smrtni kazni. Vprašal je nekoč duhovnik sodnika:	Kaj	čutiš	vendar	takrat	v
svoji duši. ko obsodiš obtoženca na smi t. Sodnik mu pa odgovori kratko: »Kaj pa cutis takrat ti. ko poročiš mlad par?«
* Noč in dan. Mati je strašno razburjena ko zve, da je njeno hčer neki gospod poljubil: »Kako ste se vendar drznili v noči poljubiti mojo hčer.« In gospod odgovori: »Zdaj, ko sem jo videl pri dnevu, čudim se temu najbolj
jaz sam!«	,
* Čudovit spomin. V majhnem angleškem pokrajinskem mestecu je umrl pred kratkim slepec, ki je bil znan daleč čez meje svojega rodnega kraja. Poleti je sedel slepi moz ob lepih dnevih dan za dnem v senci drevesa na mestnem trgu in bral iz svetega pisma, ki je bilo tiskano vs črkami, da jih je slepec razločil s tipanjem. Časi je bral tudi glasno; toda najcu-dovitejše pri tem je bilo, da je vedel slepec besedo za besedo ponoviti poglavje, kadar ga ie bil prebral. Zlasti novi testament je znal popolnoma na pamet in če si mu navedel številko odsavka, ti je takoj povedal tisti odstavek. Ob tej priliki spominja neki angleški list na celo vrsto znamenitih pesnikov in državnikov, ki so se odlikovali z izbornim spominom. Robert Brovvning je znal že v svoji mladosti večino Shakespearjevih del besedo za besedo na pamet, tudi Miltonov »Izgubljeni raj« je znal večidel na izust. Še večji pa je bil morda spomin angleškega historika Macaulaya, ki je znal na pamet znamenit Scottov roman že kot 12 leten deček. Tudi Tomaž Laurence, eden največjih portretistov na Angleškem, je bil nenavadno dobrega spomina. Kot petleten deček je znal povedati po cele strani Shakespearje-vili dram in Miltonovih pesnitev in nemalokdaj so se mu čudili, ako je pri razgovoru o Sha-kespearju nenadno pričel ne samo popolnoma pravilno, ampak tudi z navdušenjem deklamirati odstavke iz Shakespearja. Tudi Gladstone je razpolagal z izbornim spominom in je znal še na stare dni speve iz Homerja na izust. Manj znano je, da je imel zelo dober spomin tudi njegov tekmovalec Disraeli. Ko so na banketu slavili Gladstonov spomin, je dejal, da to ni nič posebnega. Da to trditev dokaže, je prosil za Homerjev prevod. Prinesli so mu ga in Disraeli se je odstranil za uro v stransko sobo; ko se je vrnil, je deklamiral na pamet ves prvi spev — od vzadej. Lord Randolph je povedal po enkratnem prečitanju »Times« vse njene inserate na pamet.
+ Zanimiv vrabec. V vasi Studeno Pj‘i Kralovicku na Moravskem se vzdržuje po zimi že par let vrabec v golobnjaku tamošnjeca posestnika Klečanka. Vsako zimo se vrine med golobe in tudi prebiva med njimi, kljub temu, da ga golobje nič kaj radi ne vidijo med seboj ter ga kljujejo, da bi ga odgnali.
Mora biti pač zelo potrpežliv vrabec, da prenese toliko zasmehovanja in trpinčenja, pa kaj — da je le na gorkem.
* Premetena tička. Z poštnega voza, ki je vozil z Klatova v Planice na češkem je vedno česa zmanjkalo. In tega navadno ni bilo malo. Vozniki so sicer pazili, pa le niso mogli zločincem priti na sled. No, navsezadnje so pa vendarle dognali, da sta to delala dva hlapca, katerih eden se je neopaženo skril v poštni voz, od tam metal ukradene stvari na cesto, in te je drugi pobiral. Zato svojo prijaznost bosta tudi oba skupno jedla ričet.
* Sultan podari bolgarskemu '^estolona-sledniku v najkrajšem času dragocenega arabskega žrebca v spomin na njegovo bivanje v Carigradu.
+ »Največji« mož na svetu umrl. V Bloo-mingtonu, III., je umrl Leonhard (»Baby«) Bliss, o katerem govore, da je bil največji mož na svetu. Bliss je bil v Združenih državah in v Evropi dobroznan. Svoje dni je potoval kot »največji« mož na svetu s cirkusom Barnum & Bailey po vsem omikanem svetu. Meril je 6 čevljev in 4 palce, tehtal 540 funtov, in številka njegovega obuvala je bila 13. Pred leti je deloval tudi kot potovalni zastopnik neke tvrdke za kolesa.
* Ker se je sin obesil, zblaznela. — Blazna je hotela z gorečim petrolejem zažgati svojo sostanovalko. Na Dunaju se je obesil pred dnevi sin zasebnice Karoline Fischel-maier. To je mater tako pretreslo, da se ji je omračil duh. Domišljevala si je, da je sinove smrti kriva njena sostanovalka neka Janova. Ponoči se je Fischelmaierjeva z gorečo petrolejsko svetilko tihoma priplazila k postelji speče Janove, zlila petrolej na glavo Janove in pretrolej zažgala. Janova se je prebudila, nepopisno se je prestrašila, a je imela še toliko zavesti, da je potegnila hitro odejo preko glave in tako ogenj pogasila. Janova je vsled tega dobila le lahke poškodbe. Nato je hitro skočila iz postelje in posrečilo se ji je, brez posebne nesreče blazni ženi izruvati gorečo svetilko iz rok, ne da bi se pripetila eksplozija. Blazna ženska se je nato vrgla iia vJanovo, jo podrla na tla in hodila po njej. Šele na upitje so prihiteli sosedje in Janovo rešili.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 1. februarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912 . za 50 kg 1188 Pšenica za mesec oktober 1912 za 50 kg 1107 Rž za mesec april 1912 . . . za 50 kg 10 43 Koruza za mesec maj 1912 . . za 50 kg 8 80 Oves za mesec april 1912 . . za 50 kg 9 84
Kupujte „Dan‘!
Izdelovatelj vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 25
priporoča bogato zalogo novih In že rabljenih
VOZOV.
Bukovi dna la
cela in popolnoma suha
po 1 meter dolga.........Kil*—
za meter in
po 24 col dolga..........K 7-—
za meter se dobijo pri	105
JOS. LORENZI, Ljubljana
Dunajska cesta št. 44.	Telefon	št. 153.
= Specialna trgovina.....
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Niijina^jš! znoseK 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji insereuti v znamkah. Zaključek mulili oglasov ob (J. uri zvečer.
Stanovanje z dvema sobama išče mirna stranka za majnik. Ponudbe pod: »Zadovoljnost« poštno ležeče, Ljubljana.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica §t. 7.. Ljubljana.__________________________
Nov kopirni okvir (Lichtpause Apparat) za stavbne tehnike in večja množina strešne cementne opeke se ugodno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna.«	92—1
Išče se služba pisarniškega pomočnika v
kaki stavbni pisarni, ali kje drugje. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
MT. CERKE
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In fzdeiovatelj kavčukovih Stampillj.
Ljubljana, st*ri trg *t j*. Ceniki franko.
/r.
4 k
odprto
m/
eo
odprto
Mehka drva
za kurjavo
na kubičen meter, se radi pomanjkanja prostora
prodajajo po zelo znižani ceni.
Odjemalci velikih množin imajo popust.
Parna žaga V. SCAGNETT1
Cesta na Rudolfovo železnico št. 16
(za državnim kolodvorom).
FR. P. ZAJEC
op ti eni zavod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
— ■■■ ■	■■■„.     —........—	■	—	mmmmmmg/tm
„DAN“ se prodaja
v ljubSjani v sledečih tobakarnah:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
v /
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIO, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škoija ulica.
ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani. Rr8"
Stritarjeva ulica štev. Si, (lastna hiša)
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na 'knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 0
2 o
— 52 —
fini glavi in štiri korake pred njim Saitano, s prekrižanimi rokami, mrka ppdoba vsega, kar je bilo obseženo strašljivo tajinstvenega v besedi, ki uničuje srednji vek: Copernik... Priklenjeni trije, smrtno bledi, so obrnili na Hardyja oči. izražajoče žgoče upanje. V tej goli, ledeni in napol temni dvorani je delalo vse skupaj prizor, ki bi stresel do kosti celo onega Holbeina, katerega čopič se ni vstrašil pred Plesom mrličev.
Naenkrat jih je Hardy zagledal. Stresel se je. Prva njegova misel je bila, da uteče grozni viziji. Takoj pa sta se ga polastila usmiljenje in pogum. Videl je klice in njih upanje... Zakričal je:
— Da. osvobodim vas!...
Saitano je potegnil bodalo izza pasu, vrgel se naprej in zatulil:
— Dosti je, da ste mi ušli vi! Pri vseh bogih pa, če se mi pa dotakneš teh treh...
Hardy ni slišal, in morebiti razumel. Te tri blede glave, s prosečimi očmi, so se mu zdele kakor mora, katere občutek mu je ostal od bivanja na drugem svetu; sabat peklenskega opravila se je bil vzbudil v njem. Strah in besnost sta se ga polastila obenem in zagnal je svoj bojni klic:
— Hardy, Hardy! Passavant-le-Hardy!
V istem hipu je prerezal vezi obsojenca,
ki mu je bil najbližji. Saitanovo rezilo je prerezalo zrak: Hardy se je bil vrgel po dolgem na trebuh in se splazil pod mizo k drugima dvema. Ko je vstal, so bili rešeni vsi. Čudovito delo njegove spretnosti. In še občudova-
— 49 —
zus! Moj Bog! Glejte rdečega moža. ki me odpelje v večni vrtinec! Na pomoč! Na pomoč!*
Hardy-ju se je zdelo, da je zagnal oglušujoč krik, pa čez ustnice ni dospel noben glas. Za hip pa je imel občutek, da se je prenehal zibati: rdeči mož je pokazal na njegovo krsto in položili so ga vanjo, ki je bila trda in ledena krsta iz kamna ...
Tuji glasovi so udarili na njegova ušesa. Zastonj je poskušal razrešiti si njih pomen: Saitano je govoril, razmišljal je na glas.
In nato se je polastila vseh njegovih čutov radovednost, kaj pomeni grmada, ki se je bila vžgala pred njegovimi očmi.** Žgala ga je v punčice, kakor po požaru razbeljen zrak. kakor oni plamen, ki je v okraskih njegove mašne knjige lizal pogubljence v peklu. Kričal si je, da je pogubljen. Odtegniti se je hotel plamenu, in v velik muki se je zastonj prizadeval zapreti oči. Zdelo se mu je, da je v strašnem bojnem metežu s krivičnim pogubljenjem, da kriči in od groze tuli. Imel je vtis, da ga je rdeči mož priklenil na kamenito postelj, za vsako mišico v posebej, za vsako vlakno; imel je kruti in nepopisni občutek gotovosti, da se bori zaman z nepremagljivim, in da se bo tako boril na vekov veke...
V hipu se ie impresija pogubljenja, spočetka nejasna in raztresena, spremenila v ne-
 .....'---------------   H
* Rdeči mož: Bois Redon je dospel v hišo v ulici Auff Fčves. In Saitano odpira, odet z rdečim plaščem, ki se ga poslužuje pri svojem opravilu.
** Saitano z bakljo.
Hiša Salnt-Pol.	13
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS M.  tl
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	“	iLLljJf	tj
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4m— naprej,
n	n	n	n	n	n	OtrOke	»	»	2'	„
Anleško skladišče oblek Mestni trg
štev. 5.
O. Bernatovič.
J
Slovenci! Spominjajte se^ naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Sveže I	Vsak petek	S	'^eže	I
jadranske in severomorske ribe.
V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko - novomeške klobasice in dunajski kruh. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki
T. MENCINGER v Ljubljani,
I*ctra cextii.
j| Učiteljska tiskarna v!		Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:			
					
/im Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. 1UJ Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 150 K.	Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 150 K.	Brunet: Telovadba. Cena 4 K.	Mfšlček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 >in.
/im (Ivi Marolt: Zgodo-vinske ul ne s i-ke. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3’—, broširani K 260.	Kuverte s firmo	Kaj izide zopet 9 •	Trgovske račune
i Knjižnica Učiteljskega konvikfa: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena 1*50 K. — Rape: Mludini. Cena 1*50 K. — (»angl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			Adamih : Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Resedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena a 20 vin.
BretI: Kako si o-hranimo zobe. 1IM ^ei,a 20 l*,,‘	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi mi lepenkah za šole.	Kov«! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem meša ni u umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
M m*A Uradne tiskovine (fffl za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	Stereotipi ja	Litografija	Muzikalije	Založba knjig;
V ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik,
Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.
—	50 —
izrekljivo natančnost in se izlupila: rdeči mož je postal demon, oborožen z ostrim krempljem...*; demon se je sklonil nadenj, in se bližal s krempljem njegovim prsom ...
Priklenjen na kamenito postelj in izročen v oblast demona, da mu pregrehe srce z lesketajočim se krempljem — tako se je izluščila Hardyjeva misel in postajale bolj in bolj določna in telesna. Njegova groza se je spremenila v paroksizem. Boj proti verigam je postal besen. Z brezprimernim trudom se je skušal oprostiti. In hipoma je začutil, kako so iz dna njegovega bitja, na njegove obupne klice prihitele na pomoč vse življenske sile... in z naglico strele je zaznal, da se je bil oprostil...
Da se je mogel gibati! Braniti se! oh! braniti se proti grozi! proti vrtincu! proti temi! proti rdečemu možu! proti kremplju, ki se je zasadil v njegovo srce!...
In v tem trenutku je začutil na prsih hipno bolečino ... krempelj demona je prodrl njegovo telo!... S poslednijm steklim naporom se je iztrgal in grozen krik je preletel dvorano...
VIII.
Resnica.
V	istem hipu, ko je pričela konica noža prodirati, je jeknil krik iz mrtveca — in Saitano je omahnil, zadet od groze in obstal nepremično z orodjem v zraku. Kaplja rdeče IrrVi se je pokzala na beli koži, kakor lesketajoč se rubin.
* Saitanov nož.	,. ... . t,.:, :...
— 51	—
Preplašen se je zagledal...
Tudi živi trije so se zagledali...
— Kdo je zakričal? ...
S sumljivim pogledom je premeril vse tri. Pa mašila so držala trdno in se niso premaknila. Njegov pogled se je vrnil k mrtvemu in prestrašen se je odmaknil še za korak:
— Pri ranah Kristovih, on ... on je to bil... oh! kako me gleda!
Mrtvi ga je gledal. In v naslednjem hipu že se je bil vzdignil, stegnil proti njemu skrčeno pest, kakor bi zakljinjal prikazen , . . vstajal... in zapustil mramornato mizo!
— Vivant! je obupno zarenčal Saitano.
— Vivant! je negotovo ponovil Hardy.
Nekaj trenotkov sta si stala nasproti molčeča. strta. Dasi ga je z nožem prizadeta bolečina vzbudila iz oblasti smrti, je Hardy še vedno kolebal med sanjami in resnico. Pa dušne in telesne moči so se bliskoma vračale. Na mizi je zapazil skrinjo z orodjem. Segel je z roko in zagrabil klino, ki je bila močna in široka kakor bodalo. Saitano ni zapazil tega giba. Njegove oči so bile uprte na malo rano, iz katere se je potegnil ozek, vijugast curek krvi. Ni bil začuden nad vstajanjem; bil je navajen na mrtve; niti se ni vprašal, kako je mogel njegov nož zamenjati mrliča z živim. Opazoval je curljajočo kri , in se stresal v best-nosti: njegov poizkus se je bil ponesrečil. Kak poizkus? ...
Hardy in Saitano se nista premaknila s prostorov in strmela sta nepremično drug v drugega — Hardy naslonjen ob mramprnato mizo, v neizmernem začudenju na ponosni in
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
v
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongrešni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta.. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica.. PIRNAT, Kolodvorska ulica.
v	*
SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar.domu^ KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica.. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg;