PRIMORSKI DNEVNIK )« začel izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji. do 8. maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla za dnja Številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEV NIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 im*») T1x 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Ruba* 20 Tel. (0432) 731190 PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL. št. 247 (11.970) Trst, sreda, 17. oktobra 1984 Včeraj predložili resolucijo KPI uradno zahteva Andreottijev odstop RIM — KPI je včeraj predložila resolucijo, v kateri v bistvu zahteva odstop zunanjega ministra Giulia Andreottija. Prva dva podpisnika pomembnega politično parlamentar nega dokumenta sta predsednik komunističnih poslancev Napolitano ter sekretar partije Natta. Sedaj je mogoče reči, da sc za zunanjega ministra začenja vzvratno štetje. K-D se zaveda, da je njen položaj zelo težak. Zato so tudi odložili sestanek političnega urada, ki je bil predviden za včeraj. Dejstvo je, da demokristjani ne morejo biti gotovi, kaj se bo zgodilo v parlamentu, čeprav je kabinetni svet odločno podprl Andreottija. Podprl ga je tudi sam Craxi, vendar pa kaže, da se bodo socialisti omejili na to formalno podporo. Včeraj je namestnik tajnika PSI Martelli dokaj dvoumno izjavil, da bodo socialisti v razpravi, ki bo zadevala primer Andreotti, dali politični odgovor na političnem področju, pustili pa bodo prosto izbiro, če bo šlo za osebne ocene. Njegove izjave je mogoče tolmačiti na različne nači-no, gotovo pa je, da Andreotti z njo ni bil zadovoljen. - Y .lem vzdušju negotovosti so na-eelniki poslanskih skupin sklenili odložiti na četrtek določitev parlamentarnega dnevnega reda. Ne gre za birokratsko odločitev, saj mora poslanska zbornica določiti da turne za razprave o aferi P2, o zadevi Cirillo ter o reformi zakona o parlamentarni imuniteti. Kar zadeva resolucijo, ki so jo predložili komunisti in ki so jo podpisali tudi poslanci PDUP in neodvisne levice, za sedaj še ni jasno, če bodo o njej glasovali ali ne. Naj omenimo, da so med parlamentarno razpravo o zadevi Sin-dona že predložili resolucijo, v kateri so zahtevali odstop zunanjega ministra. Poslanska zbornica je takrat resolucijo zavrnila. Vpraša nje je ali je sedaj mogoče predložiti povsem podobno resolucijo. Po mnenju načelnika komunističnih po slancev Napolitana, je zahteva po vsem upravičena. V resoluciji je tudi rečeno, da bo parlament prav kmalu moral razpravljati o domnevi kazenske odgovornosti Andreottija v zvezi s preiskavo o petrolejskem škandalu. Poleg tega omenja resolucija tudi dejavnost pro-timafijske komisije, kjer je prišla do izraza vpletenost nekaterih de-mokristjanskih političnih ljudi, ki so tesno povezani z Andreottijem. R. G. Videmski odvetnik zapušča predsedstvo dežele Come! lliiev odi stoi ) oc loira novo fazo v pol • 1 • V v- • 1 iticnem zivl jen ju naše d ležele Za novega predsednika odbora bo izvoljen Biasutti SANDOR TENCE TRST — Predsednik deželnega od bora Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli je včeraj zjutraj formalno odstopil. Na njegovo mesto bo deželni svet prihodnji teden izvolil sedanjega deželnega tajnika KD Bia suttija in tudi nov deželni odbor, sad koalicije med KD, PSI, PSDI, PRI. PLI in Slovensko skupnostjo, ki pa tudi tokrat ne bo neposredno soude ležena v deželni vladi. Za novega predsednika deželnega sveta bo izvoljen socialist Luigi Manzon, medtem ko bo dosedanji predsednik skupščine Turello (KD) skoraj gotovo stopil v odbor. Antoni» Comelli, ki se je rodil v Nemah, je star 64 let in se v bistvu ukvarja s politiko že od mladih let. Bil je partizan v katoliških enotah »Osoppo Frinii« in nato dolga leta eden izmed vodilnih politikov furlanske KD. V deželni skupščini sedi že od prvih volitev, deželno vlado pa je vodil celih enajst let. Comelli bo baje odstopil tudi iz deželnega sveta. S Comelli je vim odstopom, ki je bil napovedan že pred časom, se dejansko zaključuje desetletno obdobje političnega življenja v naši deželi in se obenem odpira novo, čeprav ni še znano če v znamenju kontinuitete ali pa večjih sprememb in novih usmeritev. Med Comellijem in Biasuttijem niso samo generacijske in značajske razlike. Čeprav pripadata isti stran ki, poosebljata v marsičem dve nasprotujoči si demokristjanski »duši«: prvi je odraz tistega tipičnega moro-tejskega koncepta politike, ki išče konsenz ob usklajevanju včasih tudi nasprotujočih si družbenih interesov, medtem ko skuša biti Biasutti podoba »nove« Krščanske demokracije, tiste, ki jo hoče oblikovati De Mita. Prav v novih odnosih znotraj KD in zlasti v novem razmerju sil med strujami gre zato iskati vzroke za tako radikalno spremembo na vrhu deželne vlade. Biasuttijev politični program pa bo sam na sebi jasno povedal ali gre samo za golo zamenjavo ljudi ali pa se za vsem tem skriva nekaj globljega. Takrat bomo lahko tudi dokončno ugotovili ali smo bili v prejšnjih tednih res priča programskemu preverjanju ali pa ne. Že sedaj pa lahko ugotavljamo, da je preverjanje odprlo stare in tudi nove rane v odnosih med Trstom, Gorico in Furlanijo in da je danes, kot morda nikoli prej deželna enotnost, ne glede na načelne izjave in stališča vseh demokratičnih strank, v veliki nevarnosti. Comelliju je treba priznati, da je bil pri obravnavi teh vprašanj vedno zelo spreten in u mirjen politik in prav zaradi tega bo Biasuttijeva naloga težka in polna zaprek. Ceausescu končal obisk v ZRN Sodniki v Laciju, Abrucih in Piemontu utišali Berlusconijevo televizijsko mrežo BONN — Romunski predsednik Ni-colae Ceausescu je včeraj končal svoj uradni obisk v Zvezni republiki Nemčiji in se bo danes vrnil v domovino. Sodeč po izjavah zahodnonemškega kanclerja Kohla je bil obisk nadvse Pozitiven glede romunsko - nemških odnosov. Med sedanjimi pogovori so postavili temelje tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med država-nia, načeli pa so tudi vprašanje Nem-cov, ki še živijo v Romuniji. Kohl je °b tem sinoči izrazil prepričanje, da ne bodo Romuni ovirali tistih Nem-eev, ki bi si želeli v Z'AN. Glede medblokovskih vprašanj sta sogovornika poudarila, da bi morali velesili po ameriških predsedniških volitvah napraviti vse za ponovno vzpostavitev razorožitvenih pogajanj. Vsekakor pa je prišlo tudi do precej snjih razhajanj ob vzrokih sedanje o-boroževalne tekme. Taka razhajanja so, rezultat pripadnosti različnim vojaškim blokom in ne načenjata bistva, da si Romunija resnično želi popuščanje napetosti v Evropi in večje zaupanje med blokoma. RIM — Od včeraj so zasebne televizijske postaje Retequattro, Canale 5, Italia 1, Antenna 3 in Quarta rete ter radijska postaja radio Gamma prekinile svoje oddaje v vsej deželi Piemonte. Na osnovi člena 185 poštnega zakonika je namreč turinski sodnik Giuseppe Casalbore ukazal policiji poštnega ministrstva Escopost zaplenitev njihovih ojačevalcev in sprejemnih anten. Podoben ukrep sta sprejela tudi sodnika Eugenio Bettiol v Rimu in Trifuoggi v Pescari, ki sta ukazala zaplenitev radijskih mostov mrež Rete-quattro, Canale 5 in Italia 1. V svojem odloku pa so se vsi trije sodniki sklicevali tudi na razsodbo Ustavnega sodišča, ki dopušča samo televizijski hiši RAI oddajanje v vsej državi, zasebnikom pa dovoljuje le pokri vanje deželnega prostora. Omenjeni ukrepi, ki so ponovno postavili v ospredje problem zakonske ureditve tega vprašanja, so kot je bilo pri čakovati — sprožili val polemik v vsej Italiji. Zasebne radijske in televizijske postaje delujejo že približno 10 let, ne da bi se parlament lotil vprašanja njihove ureditve. V tem časovnem razmahu je marsikatera postaja »umrla« ali pa jo je »pogoltnila« kakšna večja mreža, nastajale so hkrati nove. Pojavila se je tudi težnja po kon centraciji, kot dokazuje primer Berlusconija, ki kontrolira vse tri največje italijanske privatne televizijske postaje. Medtem ko ostaja odprto vprašanje, zakaj je šele zdaj sodstvo začelo posegati na to področje, odvetnik Eugenio Porta — predsednik združenja zasebnih postaj ANTI, ki je sprožilo pravni postopek — ne skriva svojega zadovoljstva. »Končno smo, po štirih letih, dosegli, da izvajajo zakon. Veseli nas tudi dejstvo, da je v Italiji precej poštenih sodnikov, ki sc znajo zo perstaviti pritiskom.« je včeraj izjavil novinarju tiskovne agencije Italia. Toda po mnenju Porte je utišanje treh italijanskih mrež le prva zmaga v vojni, ki so jo napovedali Berlusconiju. V ospredju pa je tudi vprašanje odgovornosti ministrstva za pošto. Generalni direktor je nam reč že januarja 1982. leta ukazal zaplenitev radijskih mostov in ojačevalcev treh zasebnih mrež. Vendar do izvajanja tega ukrepa ni prišlo. Zaradi tega bo odvetnik Eugenio Porta sprožil proti njemu in drugim odgovornim ministrstva za pošto* pravni postopek zaradi neizpolnjevanja službenih dolžnosti. Združenje ANIT, ki je v zadnjih treh letih že neštetokrat prijavilo sodstvu kršitev obstoječih za konov na tem področju, zahteva tudi odstop mi nistra za pošto. Sklep medministrskega odbora za cene RIM — Medministrski odbor za cene je sinoči podražil metan za gospodinjstva in utekočinjeni plin, zaradi razlik med italijanskimi in evropskimi povprečnimi cenami pa se bodo podražila tudi skoraj vsa ostala tekoča goriva. Utekočinjen plin za vozila se je podražil za 25 lir pri litru, desetlitrska jeklen ka utekočinjenega plina za gospodinjstva pa bo namesto dosedanjih 10.040 lir stala 10.380. Obe podražitvi stopita v veljavo danes ob pol noči. Metan za gospodinjstva pa bo dražji za 37,70 lire pri kubičnem metru, podražitev pa bo stopila v veljavo po objavi v Uradnem listu. Druga tekoča goriva pa bi se morala podražiti precej manj in sicer pogonsko in kmetijsko plinsko olje za 8 Ur pri litru, obe vrsti mazuta z nizkim in visokim odstotkom žvepla 4 lire za kilogram, tekoči mazut pa za 3 lire. Bosta Moskva in Washington obnovila pogajanja o omejitvi jedrskega orožja? NEW YORK — Kaže, da sta super-sili na tem, da obnovita pogajanja o jedrski oborožitvi. Skoraj neopažena odločitev ameriškega kongresa orno-Soča Sovjetski zvezi, da se povrne k svojemu predlogu o pogajanjih za prepoved militarizacije vesolja. Kongres Je namreč prav pred svojo razpustitvijo prepovedal poskuse protisatelit-skega orožja do marca 1985. S svoje strani so Sovjeti v dolgih pogajanjih o tem, če pogovori sploh bodo aU ne, vztrajali na začasni prepovedi teh poskusov medtem ko trajajo pogajanja. V istem trenutku je Ronald Reagan izjavil, da je pripravljen pogovarjati se s SZ o odložitvi poskusov protisa-teUskega orožja, vendar ne kot predpogoj za to, da se pogajanja obnovijo. Ameriški predsednik je bil sicer v svojih izjavah nekoUko bolj za- držan, morda tudi zato, da bi se ne izpostavil obtožbam, češ da je s svojim popuščanjem »kupil« obisk Andreja Gromika v kritičnem trenutku šest tednov pred predsedniškimi volitvami. Kot je znano, je SZ zapustila pogajanja o jedrski oborožitvi potem ko so v Evropo prišle prve ameriške rakete srednjega dometa. Uradno ameriško staUšče pa ostaja slej ko prej to, da so Sovjeti zapustili pogajanja in da si torej morajo oni iz-misUti način, kako naj se na pogajanja vrnejo. PoUtični opazovalci pa za sedaj ne vidijo nobenega izgleda za obnovitev pogajanj o raketah srednjega dometa. Omeniti je treba tudi zadnje izja ve Ronalda 'Reagana, ki je obljubil, da bo v svojem drugem mandatu mnogo bolj realističen v odnosu do Sovjetske zveze. Že jutri pouk na slovenski sekciji ITI Šolsko ministrstvo je včeraj popoldne uradno obvestilo ravnatelja industrijskega zavoda ITI Galilei v Gorici, prof. Gua-dagnija, da je na šoli odprt tudi slovenski razred. S tem je odpadla še zadnja, zgolj formalna o-vira za začetek |H>uka v slovenskem razredu šole. Ravnatelj nam je včeraj dejal, da bo pouk predvidoma stekel že jutri, saj so vse tehnične probleme že pred časom pozitivno rešili. Pozval je dijake, ki so se prijavili k slovenski sekciji, naj sc javijo v šoli. NA 8. STRANI Mondale dohiteva svojega tekmeca NEW YORK Walter Mondale se je po uspešnem nastopu na televizijskih ekranih, ko je z dokajšnjo lah koto ugnal svojega tekmeca za Belo hišo sedanjega predsednika Reagana z novim elanom lotil prevolilne kampanje. Nihče mu namreč ne more več očitati brezbarvnih nastopov: njegovi shodi so sedaj dobro obiskovani in množica ga z navdušenjem pozdravlja. Tudi ankete, ki so do sedaj predvidevale njegov poraz z veliko razliko v glasovih, pravijo, da njegova dirka ni več brezupna. Vse to je navdalo z navdušenjem tudi njegove sodelavec, ki so do sedaj bili prepričani, da delajo za izgubljeno stvar. Kljub vsemu pa so predvidevanja še vedno naklonjena Reaganu. Kar preseneča je dejstvo, da ga podpira večina mladine, kot je v svoji anketi ugotovila televizijska postaja CBS. Sicer pa je treba reči, da so anketo izvedli pred televizijskim spopadom Kmalu zaščitno poreklo DOC tudi za naša kraška vina NA 4. STRANI Craxi jutri pri Thatcherjevi RIM — Predsednik italijanske vlade Craxi in zunanji minister Andreotti bosta odpotovala jutri v London, kjer bosta imela vrsto pogovorov z britanskimi voditelji, še posebej pa z Margaret Thatcher. V središču britansko - italijanskih pogovorov bodo predvsem krizna žarišča v svetu, vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, odnosi znotraj EGS, mednarodna gospodarska vprašanja ter ne nazadnje tudi britansko - italijanski odnosi. Kar zadeva odnose med Vzhodom in Zahodom bosta Craxi in Thatcherjeva bržkone obravnavala perspektive dialoga med blokoma po govoru, ki ga je ameriški predsednik Reagan i-mcl v generalni skupščini OZN ter po sestanku med ameriškim zunanjim ministrom Shultzom in šefom sovjetske diplomacije Gromikom. V zvezi z britansko italijanskimi odnosi pa bo govor predvsem o gospodarskem sodelovanju na področjih kot so letalska industrija, telekomunikacije, energija, znanstvena raziskava, železarstvo ter ladjedelstvo. Poziv z včerajšnjega praznovanja 39-letnice FAO v Rimu S stroški za oboroževanje bi odpravili vprašanje lakote, revščine in zaostalosti RIM — Roj proti lakoti v svetu bi moral preiti z ozkega gospodarskega na širše politično področje. Ta misel je bila včeraj prisotna ob praznovanju »svetovnih dnevov prehrane« in 39. obletnice FAO (organizacije za kmetijstvo in prehrano OZN) v Rimu. Tako iz besed italijanskega predsednika Pertinija, kot iz besed senegalskega predsednika Dioufa in drugih govornikov je jasno izhajal poziv vsem državam sveta predvsem pa obema supersilama k skupni odgovornosti. Predsednik Pertini je ponovil svojo stalno misel, da je treba izprazniti arzenale orožja in napolniti skladišča žita. Obsodil je izprijeni začarani krog’ oboroževalne tekme, ki je in bo ustvarjala negotovosti ne pa varnosti. S temi ogromnimi denarnimi vsotami, ki jih trosijo za smrtonosno o-rožje, bi z lahkoto zaustavili lakoto v svetu. Rast Severa je nemogoča brez razvoja Juga. Egoistične barikade industrijskih držav lahko vsak trenutek poruši »poplava revščine«. Senegalski predsednik Abdou Diuf pa se je upravičeno vprašal, ali je treba res bogatim stalno ponavljati, da je svet eden in nedeljiv, da so revne in bogate države soodvisne? V svojem kratkem posegu je prikazal tragedijo napredovanja puščave v Sa-helu, spregovoril je o zadolženosti Tretjega sveta. Ta zadolženost je po njegovih besedah že dosegla rekordni znesek 830 milijard dolarjev in se neprestano veča zaradi pretiranih o-bresti. V Rimu so včeraj spregovorili o najbolj perečih problemih lakote v svetu. Vsem je jasno, da bi lahko to vprašanje z lahkoto rešili, a med bogatimi ni politične volje, da bi to tudi v resnici uresničili. MBHHBmIIIIÌ Odslej strožje nadzorstvo v ministrstvih Državni uslužbenci izgubili bitko za kapucin in zamude? RIM — Po vsem sodeč so u službenci italijanskih ministrstev dokončno izgubili »kapučinsko vojno« in ne bodo smeli odslej več zapuščati svojih delovnih mest zaradi malice, prav tako so odpravili pravni običaj, da lahko pridejo na delo s polurno zamudo brez posledic. Uslužbenci se bodo morali torej oborožiti s termovkami in si nabaviti boljše budilke. Seveda je minister za javno u-pravo Remo Gaspari prepričan, da so zmagali vojno, da se bodo u-službenci pokorili novim ukazom. Vsako zamujeno minuto bodo morali namreč nadoknaditi, prav tako bodo morali nadoknaditi odsotnosti zaradi »neodložljivih opravkov«. Funkcionarji bodo skrbno pazili na srnje podrejene, saj se bo vsakdo bal morebitnih pobud sodstva. Mini ster pa ni povedal, kdo bo praktično vse to preverjal, res je spre- govoril o elektronskem nadzorstvu ob vstopu na delovna mesta, take naprave bo imelo vsak čas finančno ministrstvo, pred koncem leta pa tudi druga ministrstva, še več, minister je poudaril, da bodo nove norme veljale za vso tudi periferno javno upravo in poldržavne ustanove. Kaj pa se bo v praksi zgodilo ne ve trenutno nihče. Na vsezadnje so Italijani v svetu znani kot izredno iznajdljivi ljudje, ki bodo že pretuhtali, kako se bodo izognili novim določilom. Minister obenem pozablja, da kavka kavki ne izkljuje oči. Že res, da so funkcionarji zakonsko dolžni nad zirati svoje podrejene, a roka roko umiva. Kako bo lahko funkcionar zahteval spoštovanje zakona, če si bo tudi sam zaželel topel kapučino. Bržkone bodo odslej javni uslužbenci vse več zakonito in uradno »na terenu«. Pri sprejemanju načrtov za bodočo gospodarsko politiko V CK Zveze komunistov Jugoslavije kritično o stabilizacijski politiki BEOGRAD — V Beogradu je bila včeraj 14. seja CK ZK Jugoslavije, na kateri so obravnavali uresničevanje ekonomske politike v tem letu ter sprejemanje načrtov te politike za prihodnje leto. »Dosedanji rezultati kažejo,« je rekel v uvodnem referatu Nikola Stojanovič, »da smo na pravi poti. Vendar bi bilo naivno misliti, da lahko sedanja mobilizacija sil uspeva tudi v prihodnje, če v sistem ne bomo vgradili rešitev, ki bi pozitivne tendence okrepile in obdržale.« Govoril je tudi o federalizmu v partiji, proti kateri so mnogi le v besedah, v praksi pa naredijo zelo malo v boju proti etatizmu v republikah in pokrajinah. V razpravi je med drugim sodeloval tudi Andrej Marinc, ki je omenil, da je premalo, če so za stabilizacijo delavci. Več v tej smeri bodo morali storiti tudi snovalci ekonomske politike, zlasti pa to velja za zvezno upravo, ki se zdaj takšna, kakršna je, ne zna upreti vsiljevanju lokalističnih interesov republik. Tudi Narodna banka bi morala biti močne j ša, saj tudi posojilodajalci zahtevajo njeno jamstvo za kredite. Jakov Sirotkovič ni zadovoljen z najavljeno ekonomsko politiko v pri hodnjem letu, zlasti ne s poglavjem o cenah, Dobrivoje Vidič pa je opozoril, da bi morali več pozornosti posvetiti odpravljanju problema nezaposlenosti. Centralni komite stalno nekaj zahteva, poziva in kritizira, članstvo pa se upravičeno sprašuje, komu vse to dopoveduje, se je vprašal Dušan Gligorijevič. Tokratna seja mora biti zato izjema, je še pribil in jasno je treba povedati, da morajo biti pogoji gospodarjenja v letu 1985 znani do konca tega leta. Na včerajšnji seji je centralni komite potrdil spremembe v svoji sestavi. Novi člani CK so Dušan Čkre-bič, Raif Dizdarevič in Janez Zemljarič (namesto Dragoljuba Petrovi- ča, Mica Rakiča in Andreja Verbiča, ki so prosili za razrešnico). Za novega člana predsedstva CK ZKJ so s tajnim glasovanjem namesto Veljka Milatoviča, ki je, kot je znano, sam zaprosil za razrešitev, izvolili Vido j a Žarkoviča. (dd) Druga nuklearka bo pri Zagrebu ZAGREB — Dileme ni več — drugo jugoslovansko jedrsko elektrarno bodo gradili v vasi Prevlaka blizu Zagreba. To je razvidno iz predloga sklepa o lokaciji nuklearke na ozemlju SR Hrvatske, ki ga je republiški izvršni svet te dni poslal v sprejem saboru SR Hrvatske. V obrazložitvi predloga je rečeno, da so raziskovalna dela potrdila ustreznost lokacije za izgradnjo jedrske elektrarne v P re vlaki. Nobelova nagrada za mir temnopoltemu južnoafriškemu škofu Desmondu Tutuju OSLO — Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je prejel južnoafriški temnopolti anglikanski škof, 54 letni Desmond Tutu. Tutu, ki je dobil prestižno priznanje dvajset let po črnskem liderju za civilne pravice v ZDA Martinu Luthru Kingu, je doma iz majhnega centra z Transvaalu - Klerkdorpa. Tutu je prejel Nobel s sledečo motivacijo: »zaradi vloge voditelja in organizatorja kampanje proti apartheidu v Južni Afriki... s to podelitvijo hoče Akademija pritegniti pozornost na nenasilno gibanje, v katerem se idealno združujejo beli in črni prebivalci Južne Afrike . . .« Desmond Tutu je študiral v Johannesburgu in v Pretorii, preden so ga posvetili za duhovnika anglikanske cerkve. Tutu ima sina in tri hčerke ter »konjiček« glasbe in literature, bil pa je že kandidat za Nobelovo nagrado za mir Anglikanski škof Tutu je četrta cerkvena osebnost, ki prejme Nobelovo nagrado za mir. Pred njim so prejeli Nobel leta 1958 dominikanski pater Georges Pire, leta 1964 Martin Luther King, leta 1979 pa mati Tereza iz Kalkute. Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je že od leta 1978 glavni tajnik Sveta cerkva Južne Afrike, ki združuje petdeset verskih organizacij in približno 13 milijonov kristjanov. Ta Svet se je vedno odločno boril proti rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Vidnejše osebnosti belih in črnih prebivalcev v Južni Afriki so sprejele novico o Nobelovi nagradi anglikanskemu škofu z navdušenjem, saj je bila njegova dejavnost obče znčna tudi izven meja njegove države. Tudi norveški zunanji minister Svcn Stray je izjavil, da je šel Nobel za mir najzaslužnejši osebi ter še dodal, da je Tutujeva nagrada priznanje vsem tistim, ki se borijo za človekove pravice na vseh koncih sveta. Desmond Tutu je drugi južnoafriški državljan, ki dobi Nobelovo nagrado. Pred njim jo je leta 1951 za medicino prejel Max Theiler zaradi zaslug v znanstvenem raziskovanju rumene mrzlice. Djuranovic v Ankari BEOGRAD —- FTedsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovic je odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Turčijo na povabilo predsednika turške republike Kenana Evrena. Predsednik predsedstva se bo v Ankari pogovarjal z gostitelji o odnosih med državama, ki so v zadnjih letih sicer dobri, vendar pa na obeh straneh še niso izkoriščene vse možnosti. Djuranovic in ostali člani delegacije se bodo srečali tudi s predsednikom turške vlade Ozalom in drugimi turškimi voditelji. (dd) □ BARI — Karabinjerji so včeraj v prvih popoldanskih urah aretirali načelnika PSI in PSDI v pokrajinskem svetu Tolentina in Ciriellija pod obtožbo korupcije. Kaže, da so Ciriellija zasačili, ko mu je lastnik nekega gradbenega podjetja izročal zalepko z denarjem. Prav on je pred dnevi prijavil policiji, da so od njega zahtevali podkupnino, da mu dodelijo nekatera javna dela. Vlada včeraj sprejela vrsto ukrepov za boj proti razpečevalcem mamil RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila pomemben zakonski o-snutek v zvezi z bojem proti mamilom. Gre za obširno besedilo, ki ne zamenjuje, ampak le dopolnjuje že obstoječo zakonodajo o tem vprašanju. Prvi del tega zakona vsebuje določila o kazenskih ukrepih za uživalce mamil. Predvidene so zaostritve kaz ni za vsa kazniva dejanja, ki so vezana na razpečevanje mamil. Tudi samo omogočanje .uživanja mamil bo kaznivo dejanje, še najpomembnejše pa je določilo, ki predvideva, da bo kaznovan s 30 leti zapora, kdor, bi s prodajanjem ponarejenih mamil povzročil smrt. Končno pa novi normativ uvaja tudi za osebe, ki so osumi je ne prekupčevanja z marniti, preverja- nje njihovega premoženjskega stanja, ki je že v veljavi za mafijce. V drugem delu zakonskega osnutka so določila o ukrepih za preventivni boj. Gre za določila, ki obvezujejo občine, konzorcije občin in gorske skupnosti, da izvajajo vrsto pobud v korist tistih prebivalcev, ki so najbolj izpostavljeni tveganju, da postanejo mamilaši. Gre za pobude na področju vzgoje, skrbstva, rekreacije in športa ter za združevanje mladine, obenem pa za spodbujanje mladinskih zadrug, prostovoljnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so nastale z namenom, da mami la še odvrnejo od uživanja mamil. Za delovanje teh organizacij bodo na razpolago primerna sredstva. Treti del zakonskega osnutka vsebuje določila o nadzorstvu na osnovi, ki jih uporabljajo za proizvajanje ma mil in obenem tudi določa, da bodo vsa zaplenjena mamila nemudoma u-ničiti. četrti in zadnji del teka osnutka pa določa ustanovitev vsedržavnega koordinacijskega odbora za boj proti mamilom, kar pomeni, da formalno uveljavlja politični sklep po u stanovitvi tega medministrskega organa, ki bo obravnaval tako socialna vprašanja, kot tudi boj proti mamilom v Italiji in vse mednarodne aspekte tega vprašanja. Gre torej za široko zastavljeno be sedilo, ki pa je zaenkrat samo predlog, o katerem se bo moral še izreči parlament. Letos rekordna turistična bera BEOGRAD — Po najnovejših podatkih, ki so jih sporočili na včerajšnji seji predsedstva Turistične zveze Jugoslavije, ki je bila na Brezovici, bo Jugoslavija letos presegla rekordno turistično žetev iz leta 1981. V osmih mesecih je bilo namreč zabeleženih 34 milijonov in 300 tisoč nočitev, kar je za 19 odstotkov več kot lani. Ocenjujejo, da bo ta številka do konca leta narastla na 40 milijonov, kar bi bilo za 300 tisoč več kot leta 1981. Jugoslavijo je obiskalo okoli milijon več turistov kot lani. Tudi devizni priliv je za 20 odstotkov večji kot lani in je do septembra znašal 814,9 milijona dolarjev, (dd) □ ZAGREB — Predstavniki turističnega gospodarstva ne zahtevajo samo, da tudi prihodnje leto velja popust za bencinske bone, dinarski ček Narodne banke Jugoslavije z 10-odstotnim (»pustom, politika realnega tečaja dinarja, temveč še nove ugodnosti za tuje goste: da se »turistični ček« priznava tudi za plačilo blaga v vseh trgovinah ter da se (po vzoru nekaterih drugih evropskih držav) tujcem omogoči vstop v državo brez potnega tista — samo z osebno izkaznico, piše Večemji list. Turizmu so pogodu kar najbolj odprte meje, vendar ne samo v eni smeri. Kako naj sc sprijaznijo z absurdno situacijo, da tujec lahko pride tudi brez potnega lista, ko pa jugoslovanski turist ne more čez mejo brez plačila depozita, se ogorčeno sprašuje komentator Večcmjcga lista iz Zagreba, (dd) Gostje z Danskega nadaljujejo svoj obisk Tiskovno sporočilo SSO Mladi Nemci v našem gledališču in na sedežu deželnega sveta Vladni komisar Marrosu sprejel zastopnike SSO TRST — Mladi pripadniki nemške manjšine na Danskem, ki se mudijo pri nas kot gostje mladih Slovenske skupnosti, so včeraj obiskali Kulturni dom, kjer sta jih sprejela ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta in podpredsednik upravnega sveta Saša Rudolf, ki sta jim opisala pomen in vlogo te naše osrednje kulturne ustanove (na sliki). Mladi gostje so se dopoldne podali tudi na sedež deželnega sveta, kjer sta jih sprejela predsednik Turello in svetovalec SSk Štoka, ki je hkrati tudi predsednik svetovalske komisije za zunanje odnose. V kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik Turello poudaril vrednost sodelovanja med narodi različnih držav, ki edino lahko utemelji mednarodno sožitje in medsebojno spoštovanje. »Vaša navzočnost v naši deželi,« je zaključil Turello, »je še en korak za obogatitev vaših mladostnih izkušenj, ki si jih nabirate za prihodnost odraslih državljanov.« h: L 1 ' Alj ' jr. ici TRST — Svet slovenskih organizacij je objavil tiskovno poročilo o ponedeljkovem srečanju svojih zastopnikov z vladnim komisarjem Marrosujem, ki sodi v okvir srečanj SSO s predstavniki oblasti v naši deželi. Marija Ferletičeva, ki je vodila delegacijo SSO, je v uvodnem pozdravu predstavila novoizvoljeno vodstvo organizacije in nato prešla k nerešenim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti v FJK, ki so danes v ospredju njene pozornosti. Najprej se je ustavila pri vprašanju stavbe za slovenske srednje šole v Gorici in nakazala nujno potrebo po zagotovitvi finančnih sredstev za odkup poslopja v katerem se danes nahajajo šole. Vladni komisar je ob tem izrazil svoje razumevanje in zagotovil posredovanje pri pristojnih oblasteh, podobno kot za vprašanje glasbene šole na Goriškem, ki naj bi služila tako slovenski kot italijanski javnosti. Prefektu so člani delegacije nakazali tudi potrebo po finansiranju sklada za tisk učbenikov za obvezne in srednje šole, ki trenutno vsebuje le 220 milijonov lir. Prefekt se je obvezal, da bo posredoval v Rimu in je izrazil prepričanje, da bo vprašanje mogoče rešiti preko pristojnega ministrstva. V pogovoru so se dotaknili še nekaterih občutljivih vprašanj, ki zadevajo postopke in načela za pridobitev italijanskega državljanstva, za podeljevanje deželnih podpor slovenskim društvom in ustanovam in druga. Glede dvojezičnih krajevnih napisov v tržaški občini pa je vladni komisar zagotovil', da je na pobudo tržaške občinske uprave že dal nalogo svojim strokovnjakom, naj pripravijo vse pravne podatke, ki so potrebni za hitro rešitev tega perečega vprašanja, in da se v ta namen namerava v prihod njih dneh sestati s tržaškim županom Richettijem in predsednikom pokrajine Marchiom. vesti z obale Piranski občinski praznik PORTOROŽ — V spomin na ustantìvitev mornariškega odreda Koper pred 40 leti, so včeraj praznovati piranski občani. Slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predstavniki pobratenih občin z Visa, Ohrida in iz Ogleja, pa je pomenila tudi zaključek vrste prireditve ob tem prazniku. Včeraj so tako podelili občinska priznanja najzaslužnejšim občanom in sicer: Mariji Kragelj iz tozda Začimba za vzorno delo in tovarištvo, Edvardu Ponižu za dosežke na področju obrambe, družbene samozaščite in prostovoljno delo v taborniški organizaciji, Umberto Radojkoviču za več kot 30 let uspešnega dela v piranskem pihalnem orkestru, Cesarini Smrekar za požrtvovalno delo v skupnosti Italijanov in Viliju Špehu za uspešno delo v mladinskih de lovnih akcijah in mladinski organizaciji. Predsedstvo skupščine občine Piran Pa je podelilo tudi plaketo za najboljšo šolsko nalogo na temo Občina Piran v, Prihodnosti in sicer Mojci Mchori — učenki osmega razreda osnovne šole Cirila Kosmača Piran. S slavnostne skupščine pa so tudi čestitati akademiku Josipu Vidmarju ob njegovem 89. rojstnem dnevu, ki ga praznuje v občini. Letos slaba bera soli PORTOROŽ — Letošnja bera soli v sečoveljskih solinah ni tako dobra, da bi se lahko delavci tozda Soline lahko bati, kam s soljo. Iz morja so jo to sezono pobrali le 3.500 ton. Veliko solno skladišče, ki so ga med Bernardinem in Portorožem zgradili že 1824. leta in lahko sprejme 27 tisoč ton soli, letos zato ni tako polno, kot je bilo ob najboljših letinah. Kljub temu pa ostaja sečoveljska sol izredno cenjena prav zaradi umetne površine v solnih bazenih iz sadre in mikroorganizmov, ki ji rečejo petola. Skladišče med Portorožem in Bernardinem je spomeniško zaščiteno, toda solinarje bolj zanima uporabna vrednost skladišč. Povejmo, da je lesena strešna konstrukcija še iz časov Marije Terezije, da so skladiščne stene debele tri metre in da je stavba stopničasto temei jena, da lahko vzdrži napetost gibljive razsute soli. Preden bodo v občini našli drug, prav tako primeren prostor za skladiščenje soli, bo minilo še veliko solnih žetev. Jugoslovanska kuhinja na portoroški rivieri PORTOROŽ - Portorož se že pripravlja na eno najpomembnejših srečanj delavcev gostinstva in turizma, ki se bo pod imenom Turjug začelo danes dopoldan. Predvčerajšnjim pa se je že začel teden jugoslovanske kuhinje, ki bo teden dni ponujal obiskovalcem Portoroža najboljše, kar premore jugoslovanska kuhinja. V portoroški restavraciji Ljubljana ponujajo dobrote makedonske kuhi nje, v restavraciji Ljubljana Lucija srbsko kuhinjo, v restavraciji Slovenija dobrote zagorske kuhinje in v restavraciji Grand hotela Emona Bernardin bosansko kuhinjo. Hkrati pa so v dveh drugih bernardinskih restavracijah že za teden dni podaljšati tedne srbskega »roštilja« in tedne divjačine v Majolki. B. Š. Časnikarji dežel Alpe-Jadran zaključili seminar v Avstriji TRST — V okvir sodelovanja in stikov med sosednimi deželami Italije, Avstrije in Jugoslavije, ki so članice delovne skupnosti Alpe Ja dran, se uvršča tudi pravkar zaklju čen seminar novinarjev. Časnikarji iz Južne Tirolske, Ve neta, Furlanije - Julijske krajine, Slo venijo in Hrvaške 50 v prejšnjih dneh obiskali in se seznaniti s turistično in industrijsko stvarnostjo treh avstrijskih dežel, ki spadajo v skupnost Alpe Jadran. Pobuda, ki so jo letos uresničili že tretjič, sledi lanskemu študijskemu seminarju v Sloveniji in obisku novinarjev sosednih dežel v treh italijanskih deželah iz leta 1982. Kot so poudarili na uradnih srečanjih s predstavniki tiska predsednik Koroške Wagner, štajerske Krainer in Oberosterreicha Ratzonboch, sre- čanje novinarjev potrjuje prijateljstvo in željo po sodelovanju med sosednjimi deželami. Poudariti so tudi pomen delovne skupnosti Alpe - Ja- dran, ki v medsebojnem sodelovanju na vseh področjih išče in tudi konkretno uresničuje prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodi. Za rešitev problemov latališča FJK TRŽIČ — Ob priliki mednarodnega simpozija o vodni poti, ki naj poveže Jadran s Podonavjem, ki je bil v preteklih dneh v Gradežu, so se predsednik letališkega konzorcija iz Ronk Gino Cocianni, predsednik deželnega odbora Co-melli in deželni odbornik za prevoze Giovanni di Benedetto sestali z Giuliom Andreottijem, in so mu razložiti trenutno stanje deželnih letalskih prevozov s posebnim ozirom na mednarodni promet z državami Vzhodne Evrope. Po trditvah tiskovnega poročila letališkega konzorcija, se je zunanji minister zelo zanimal za probleme, ki se neposredno nanašajo tudi na njegov ministrski resor. Predsednik konzorcija Cocianni se je srečal tudi z ministrom za pomorsko trgovino Gianauriom Cario, s katerim se je pogovoril o problemih prevoza bla ga po vodnih poteh s posebnim ozirom na obmejni promet. Zeleni kritizirajo »Fogolars furiati« VIDEM — Vest, da je »Fugolar furiati« v Rimu imenoval sedem generalov in sicer Umberta Capuzza, Alberta Dancseja, Maria Fausta Fortunata, Roberta Juccija, Vittoria Santinija, Lorenza Valditara in Rajfaeleja Simo-neja za častne člane združenja, je v Vidmu sprožila ostro reakcijo gibanja zelenih Furlanije - Julijske kra jine. Kdo daje pravico združenju »Fogolar furlan«, ki ni kakor ne predstavlja Furlanov, da podeli priznanja »Furlanov ad honorem« visokim predstavnikom vojske, se v komunikeju sprašujejo zeleni. Taka odločitev meče močno senco na prizadevanja dobrega dela Furlanije, ki skuša predstaviti mirovno sliko o sebi in vsekakor ni v skladu z zahtevami vse večjega dela furlanskega prebivalstva in krajevnih političnih sil po miru, demilita rizaciji in denuklearizaciji dežele F J K, poudarjajo predstavniki furlanskega gibanja zelenih. Le ti se dalje spra šujejo v svojem komunikeju, kakšne so zasluge omenje nifi generalov in pozivajo združenje, naj prevzame vso od govornost za tako izbiro pred furlanskim ljudstvom. Srečanje predstavnikov dežel Bavarske in FJK TRST Danes se bo predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Antonio Cornei ti, na uradnem obisku v Miinchenu, srečal s predsednikom dežele Bavarske Franzom Joscfom Straussom, s katerim se bo pogovarjal o prihodnjem razvoju sodelovanja med Bavarsko in našo deželo. V bavarskem glavnem mestu se bo sestala tudi skupna delovna skupina obeh dežel, ki jo vodi minister za prevoze Aumann. Jutri pa bo na sedežu bavarskega ministrstva za prevoze promocionalna manifestacija pristanišč severnega Jadrana, in sicer Benetk. Trsta, Kopra in Reke. Predstavniki teh mest bodo nemškim podjetnikom in industrijcem prikazali prednosti svojih pristanišč. Prva ta manifestacija spada v okvir stvarnih pobud delovne skupnosti Alpe-Jadran, vodil pa jo bo trenutni predsednik te skupnosti Antonio Comcili. Kaj bo z letošnjim pridelkom? V kraškem vinogradu Letošnje vreme je dodobra prekrižalo načrte kmetovalcem, pridelkom pa je na večini območij napravilo še več škode kot lanska suša. Pomlad je bila kasna in vsa vegetacija je zamujala za dva in tudi tri tedne, september z dolgotrajnim deževjem pa pridelkom ni pustil da bi dozoreli oziroma je pripomogel, da ga je veliko začelo gniti. Tako je zdaj na poljih še vedno skoraj zelena koruza, ko bi morala biti zemlja že pripravljena za setev pšenice. Na Notranjskem je dolgotrajno deževje najbolj škodilo živinoreji, ki je tudi glavna kmetijska panoga na tem območju. Prva košnja je bila slaba tako po kakovosti silaže kot po količini, tretje, od katere so si obetali, da bo na doknadila prvo, pa skoraj ni bilo in je ne bo. Na Bistriškem so nekaj travnikov pokosili, vendar jim ni uspelo, da bi seno tudi sami spravili, saj ga je nedavna poplava odnesla. Doma pridelane krme, ki jo povsod tako pospešujejo, bo tako verjetno letos bolj malo. Slabo jo je odnesel tudi krompir, ki ga iz razmočene zemlje povsod niso uspeli pravočasno pobrati in je zato marsikje začel gniti. Koruza še ni zrela, na Notranjskem pa je zdaj skrajni čas, da začnejo s setvijo. Če bo lepo vreme nekaj časa trajalo, jim bo morda uspelo pospraviti pridelek, preorati zemljo in začeti s setvijo, če ne pa bo izpolnjevanje pogodb pri tržnih presežkih pšenice zelo vprašljivo. Na Bistriškem Je poplavilo tudi zelje iz skoraj polovico letne proizvodnje —- 700 ton, je uničene. Na Obali in Krasu je deževje, veter in tudi toča naj bolj škodilo grozdju. V Vina Koper so ocenili, da je vreme od 22. do 26. septembra na grozdju in v sadovnjakih na redilo za skoraj 62 milijonov škode v družbenem sektorju, Tok Agraria pa je v zasebnem ugotovil približno deset mi lijonov dinarjev škode. Trgatev, ta praznik vinogradnikov, na Obali tudi nikakor ni hotela steči kot bi bilo treba, saj skoraj ni bilo dneva brez dežja do začetka tega tedna. Na Krasu so začeti z uradno trgatvijo včeraj, v mladih vinogradih in kjer je bilo grozdje bolj poškodovano pa so začeti trgati že nekaj dni prej. Vrtnine na Obali so jo še kar dobro odnesle in pridelek ne bo manjši kot lani, to pa zlasti zaradi melioracij v Serainu in Valmarinu in namenske proizvodnje na tem ob moč ju. 2.000 ton paradižnika je že spravljenega, približno 400 ton pa ga še čaka na njivah. Trpi pa jesenska zelc njava, cvetača in radič, ki bosta ponekod verjetno začela gniti. Koruza je dokaj dobro obrodila, zlasti v primerjavi z lani, samo dozorela še ni povsod in tudi siliranje je problem, saj do danes s stroji še niso mogli v njive. Zato se kmetijci spet obračajo v nebo. Brez dežja jim bo uspelo pravočasno pobrati pridelek in grozdje ter bodo lahko začeli z vsemi pripravami za setev, ki bi bila najbolj ugodna do konca oktobra. Z dežjem pa... BARBARA VERDNIK Wr* ati je le, da bo postopek, ki je bil dokončno definiran včeraj, sedaj stekel kar sc da hitro in da ne bo prišlo do novih zamud ali zavlačevanj. V tržaški pokrajini, v doberdobski občini in v nekaterih predelih občin Tržič, Ronke, Foljan, Zagraj in So-vodnje bosta z nazivom »DOC Kras« zaščitena tipično črno vino in belo vino vrste malvazija, medtem ko bo čisto poreklo priznano tudi teranu, ki ga pridelujejo v tržaški, devinsko nabrežinski, zgoniški in repentabrski občini. Tehnična komisija ministrstva za kmetijstvo je glede terana sprejela predlog vinogradnikov, da se predpisani alkoholni minimum zniža od 10,5 na 10 stopinj in da se predelava, grozdja vrši na istem območju, kjer je bilo pridelano. Nevarnost je bila namreč v tem, da bi kdo ob dvoumnem tolmačenju pravilnika vozil gro- zdje s Krasa na Goriško ali v Furia ni jo in tam delal kakšne potvorbe ter nato prodajal teran kot pristno kraško vino z zaščitnim poreklom. Tistim vinogradnikom, ki imajo npr. vinograde na področju, ki je značilno za teran, vino pa predelujejo drugje, bo dežela izdala posebna dovoljenja In nato natančno nadzorovala njihovo izvajanje. Na včerajšnjem srečanju, ki je potekalo pod pokroviteljstvom tržaške Trgovinske zbornice, se je ministrska komisija tudi obvezala, da bo v naj krajšem času proučila možnost dopolnitve pravilnika o zaščitnem poreklu še drugih sort belih vin, ki jih pridelujejo na tržaškem in na goričkem Krasu. Od sobote podražitev mleka Mleko bo od sobote, 20. oktobra, dražje. Liter pasteriziranega mleka bo stal odtlej 930 lir, pol litra pa 480 lir. Podražitev je predlagal pokrajinski odbor za cene, medministrski odbor za cene pa je predlog odobril. K podražitvi je botrovalo povišanje proizvodnih stroškov. Čeprav bo o stala cena mleka v hlevu nespreme- njena (545 lir za liter mleka) so se zvišali stroški za zbiranje mleka, predelavo in distribucijo. Pokrajinski odbor za cene omenja, da se cena mleka že poldrugo leto ni podražila. V primeru, da bi se trgovci znašli brez litrskih zavojev mleka, bodo morali prodati kupcu dva pollitrska zavoja po ceni mleka za en liter. Radijska oddaja Dober glas gre v drvelo ras Kako bodo poslušalci ocenjevali nastope ansamblov in kantavtorjev Bliža se druga oddaja iz serije DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS in prav gotovo ni odveč, če ji posvetimo še nekaj besed. V prihodnji oddaji, to je v soboto, 20. oktobra, bosta nastopila kantavtor Sergij Štoka s Proseka in ansambel Syromakki iz Gorice. O njih bomo še poročali, tokrat nas zanima predvsem, kako lahko poslušalci in bralci našega dnevnika izrazijo svoje mnenje o nastopajočih. Poslušalci gledalci, ki bodo sledili oddaji neposredno iz avditorija tržaške radijske postaje, bodo prejeli glasovnice, ki jih bodo morali oddati ob zaključku oddaje. Na glasovnicah bodo lahko označili — skoraj bi rekli redovali s točkami od ena do pet, kako sta jim bila kantavtor in an sambel všeč. Vsakdo bo torej lahko izrazil mnenje o izvajanju tako an sambla kot kantavtor ja. Ob zaključku oddaj, oziroma po peti oddaji in pred zadnjo, bo komisija pregledala glasovnice in sestavila lestvico — posebej za kantavtorje in posebej za ansamble — po prejetih točkah. Poslušalci, ki so oddaji sledili po radijskih sprejemnikih, imajo na razpolago drugo možmst in to so glasovnice, ki jih bo objavljal naš dnevnik. (Tako glasovnico smo objavili pred nekaj dnevi). Poslušalci bralci naj zbirajo vse objavljene glasovnice do pete oddaje, po peti oddaji pa naj pošljejo glasovnice z oznako kantavtorja ali ansambla, ki jim je bil najbolj »simpa tičen«. Poslušalci doma lahko ocenjujejo nastope oziroma priljubljenost izvajalcev. Vsakdo lahko pošlje seveda več glasovnic, vendar mora na vsaki označiti tudi svoje ime in naslov, ker bodo organizatorji žrebali med pošiljatelji glasovnic in nagradili tri najsrečnejše med njimi. Nastopajoče ocenjuje tudi posebna komisija, ki bo po peti oddaji izbrala najboljši tekst in najboljšo glasbo predstavljenih popevk. Vsi rezultati bodo znani v zadnji oddaji, ki bo na vrsti 15. decembra. Skratka, napetost naj bi vladala do zadnje oddaje, vsekakor po prvi oddaji ne moremo niti sumiti, kdo bodo med izvajalci nagrajeni in izbrani. Poslušalcem v študiju je Kabaret skupina pri prvi oddaji pripravila presenečenje s kvizi in z nagradnimi ploščami. Za tiste, ki imajo hitre reflekse, je torej ob vsaki oddaji na razpolago manjša nagrada. V zvezi s prvo oddajo moramo poudariti, da je bilo občinstva kar precej, v avditoriju so bili vsi sedeži zasedeni, vendar so poslušalci prihajali še med oddajo, medtem ko bi bilo zaželeno, da se pojavijo pred pričetkom oddaje in da ne motijo poteka z zakasnelimi vstopi. (nak) Za novega nabrežinskega župana Tudi SSk bo podprla kandidaturo dr. Fonde Naslednik posl. Skerka bo izvoljen na ponedeljkovi seji občinskega sveta V ponedeljek v Peterlinovi dvorani Intimno srečanje s književnostjo koroških besednih ustvarjalcev Prihodnji ponedeljek ho devinsko -nabrežinska občina dobila novega župana, ki bo dr. Pavel Fonda. Po odstopu posl. Albina Škcrka in po znanih zapletih je kandidaturo dr. Fonde sprožila KPI, socialisti pa so jo podprli. Slovenska skupnost jc sicer izrazila nekatere pomisleke, vendar je občinska sekcija te stranke v ponedeljek vendarle sklenila podpreti to kandidaturo s prvenstvenim namenom, da sc omogoči izpeljava programa občinske uprave do prihodnjih upravnih volitev maja 1985. Na ta način je padla še zadnja zapreka; občinski svet sc bo sestal v ponedeljek, kot je sklenil včeraj občinski odbor, in z glasovi KPI, PSI in SSk izvolil Pavla Fondo za novega župana. Sklep, da sprejme Fondavo kandidaturo, je odbor sekcije Slovenske skupnosti za nabrežinska občino utemeljil v daljšem tiskovnem poročilu, ki ga objavljamo v celoti: »V ponedeljek, 15. oktobra, sc je v Nabrežini sestal odbor sekcije Slovenske skupnosti devinsko-nabrežin-ske občine. Na dnevnem redu je bila razprava o pogajanjih za izvolitev novega župana, o katerih je podrobno poročal tajnik Ivan Brecelj. V dolgi in poglobljeni razpravi, v katero je poseglo devet članov odbora, je prišlo do izraza dejstvo, da je končno prevladalo stališče Slovenske skupnosti, ki je od vsega začetka trdila, da nima nobena stranka pravice, da vsiljuje ovoje predloge ostalima partnerjema. Poudarjeno je bilo tudi, da nova kandidatura KPI le dehio zadošča potrebam občinske uprave, predvsem zato, ker kandidat ni domačin in verjetno manj pozna probleme devlnsko-nabre-žinske občine, ki nikakor niso manjši. Končno pa je bilo negativno ocenjeno Zadržanje KPI, ki v teku teh pogajanj sploh ni hotela razpravljati o kandidatih, ki bi ne izhajali iz njenih vrst. Vsekakor pa je bilo na seji jasno poudarjeno, da je v tem zadnjem delu sedanje mandatne dobe izvedba h-pravnega programa, ki si ga je zadala sedanja večina leta 1981, najpomembnejše vprašanje in izpeljavi programskih del je treba dati prednost. Sekcija SSk je ob tem poudarila, da je bilo to načelo osnovno vodilo v vsem času »medvladja«, ko vodi devinsko-na-hrežinsko občino starejši odbornik Bojan Brezigar, ki je v tem času s |Mi-žrtvovalnostjo in prizadevnostjo opravil pomembno delo v korist vsega občinskega prebivalstva. Prav zaradi potrebe po izpeljavi u-pravnega in političnega programa jc sekcija SSk. kljub navedenim pomislekom, vzela na znanje kandidaturo KPI za župana devinsko-nabrežinske občine za to prehodno dobo in z večino glasov sklenilo, da sprejme predlog, da občinski svet na svoji prihodnji seji izvoli dr. Pavla Fondo za župana.« Koroški kulturni dnevi so v ponedeljek v Peterlinovi dvorani dosegli nekakšen vrhunec, kot je dejal pred sednik Društva slovenskih izobražen cev Sergij Pahor. Na sporedu je bil namreč večer, na katerem so pred stavili slovenske literarne ustvarjalce v Avstriji, njihovo ustvarjanje, ki se avtohtono vključuje v sodobno sloven sko književnost in jo bogati s specifično tematiko. Z večerom pa seveda gostovanja koroških skupin in posameznikov ni bilo konec, saj so predvidene še druge raznolike prireditve na Tržaškem, Goriškem in videmski pokrajinik ki bo do dale v presojo del udejstvovanja koroških Slovencev na kulturnem po dročju. Za organizacijo vsega tega niza manifestacij skrbijo Slovenska prosveta iz Trstct, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Kr ščanska kulturna zveza iz Celovca. Ponedeljkov večer v Ul. Donizetti je bil intimno srečanje z literaturo, ki v kar se da ogroženem prostoru in mračnem vzdušju dosega vse prej kot zanemarljive rezultate. O tem priča tudi izid antologije o slovenski književnosti na Koroškem, ki bo z angleškim prevodom še bolj razširil krog vedenja, te knjige pa žal niso mogli v ponedeljek predstaviti. Kljub temu je bila izhodišče in rdeča nit večera, na katerem sta bila prisotna sicer samo dva pesnika, a branje dveh mladih posredovalcev je vseka kor opravičilo celoten smisel. Ob glasbenih vložkih smo tako slišali izsek iz del Andreja Kokota, Janka Ferka, Lučke Kuper, Janka Messnerja, Florjana Lipuša, Gustava Januša, Milke Hartman, Valentina Polan ška, Jožice Čertov, Maje Haderlap in Fabjana Hafnerja. Povezoval je predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Zer-zer, ki je pred tem odprl še razstavo odličnega koroškega likovnika Valentina Omana. • Rajonski svet za Sv. Jakob se bo sestal 22. oktobra ob 19.30 na sedežu v Ul. Caprin 18/1. Na dnevnem redu so upravni sklepi in zamenjave v vrstah svetovalcev. KD Rovte Kolonkovec pred občnim zborom Med številnimi našimi društvi, ki so že imela, ali pa se pripravljajo na svoj občni zbor, da bi tako s polno paro vstopila v novo delovno sezono, je tudi kulturno društvo Rovte - Kolonkovec, ki bo imelo v soboto zvečer na svojem sedežu šesti občni zbor. Kot pri vseh, bo tudi pri članih omenjenega društva to priložnost, da se pogovorijo o tem, kaj so opravili pozitivnega v pretekli sezoni in pripravili seveda tudi okvirni načrt za bodočo dejavnost. Društvo dela na področju, kjer se je z novimi gradnjami in z izpeljavo novih cestnih povezav sestav prebivalstva v marsičem precej spremenil, tako dà ima društvo v svojih vrstah tudi člane italijanske narodnosti in deluje tako na večjih prireditvah dvojezično. Moramo reči, da je bila kulturna dejavnost na tem področju, predvsem pevska, že od nekdaj zelo bogata. Takoj po končani drugi svetovni vojni so člani društva, ki se je tedaj imenovalo »Pevsko ljudsko društvo«, s prostovoljnim delom postavili svoj ljudski dom, ki so ga kasneje zaradi gradnje nove ceste izgubili. Kot povra čilo za nastalo škodo, je društvo prejelo tako nizko odškodnino, da so lahko z njo kupiti le staro zgradbo, ki so jo sami popravili in preuredili in v kateri poteka sedaj kulturna dejavnost. Veliko zaslug pri obnovi društvenega sedeža so imeli številni domačini, med katerimi so bili na primer Ina Samec - Kariš, pa Karlo Valentinčič in še drugi, ki so bili mnenja, da je prodati imovino zelo lahko, teže je potem kaj drugega kupiti. In tako so, s pomočjo takratne Slovenske prosvetne zveze in drugih slovenskih organizacij, predvsem pa s prostovoljnim delom, postavili sedež, kjer se sedaj že nekaj let redno odvija društvena dejavnost. Leta 1977 je imelo društvo Rovte Kolonkovec svojo prvo večjo prireditev in sicer na vrtu gostilne Škabar, kjer so nastopili pevski zbor Fran Venturini od Dom ja, šolska folklorna skupina iz Skednja in mladi recitatorji. Prireditev je dobro uspela, kar je pokazal prvi redni občni zbor, po dolgoletnem premoru, aprila leta 1979; Septembra je sledila otvoritev doma. Od tedaj dalje so pridni člani društva še marsikaj postorili na društvenem sedežu. Tako so ponovno pre krili streho, letos so napeljali tudi naprave za ogrevanje prostorov, tako da bo lahko nemoteno stekla dejavnost tudi v mrzlih zimskih dneh. V načrtu imajo, da bi imeli v društvu dvakrat ali trikrat tedensko odprt bar, saj se v prostorili radi zbirajo člani, ob igranju briškolc in trešeta. Tudi tečaj slovenščine bi lahko po novno stekel, če bi imeli na razpolago učiteljico. Dve leti je ta tečaj vodila Luisa Cerkvenič, ki pa tega dela ni mogla nadaljevati. Zanimanje za tečaj je — morda pa bo članom le uspelo obuditi tudi to dejavnost?! Društvo ima vsaj enkrat mesečno kakšno prireditev kulturnega, ali družabnega značaja. Tako imajo vedno že tradicionalni praznik ob dnevu slovenske kulture, pa proslavo 8. mavca, v juliju so pripravili zelo uspelo prireditev »Poznaš svoje vino«, ki jo nameravajo ponoviti; imeli so razna predavanja, pa obiske otrok iz šol na Katinari in od Sv. Ane itd. Vsak mesec pripravijo za svoje člane daljši ali krajši izlet v Jugoslavijo ali pa v kakšen kraj v deželi B'JK. Odbor sestavljajo v glavnem starejši člani, ker se mladi aktivno ukvarjajo v športnih društvih. »Mi si seveda želimo,« nam je v razgovoru dejala požrtvovalna članica društva Jolanda Gustinčič, »da bi k društvu pristopilo čim več mladih. Pri nas je bila že stara tradicija petje in naša skrita želja je, da bi prišli do svojega zbora. Pravlako si želimo sestaviti dramsko skupino, pa četudi bi bila v začetku maloštevilna. Upajmo, da se bomo o vsem tem pogovorili na občnem zboru in da bodo naši predlogi o bodoči dejavnosti našega društva padli na plodna tla.« N. L. Na pobudo vodstva Tržaških kronistov Kip tržaškega patrona sv. Justa na morskem dnu pred Grljanom V iskanju svoje stimulativne vloge pri ovrednotenju Trsta in njegovih značilnosti, se je vodstvo Združenja tržaških kronistov oprijelo zamisli, da bi zlatemu sv. Justu (nagradi, ki jo vsako leto podeljuje priznani tržaški osebnosti), pridružili še »morskega sv. Justa«. Presenetljiva ideja, da bi položili na morsko dno kip tržaškega patrona, je nastala — kot so zatrdili nekateri predstavniki vod stva Združenja na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krož-ju — povsem spontano in nepričakovano, tako da je bil pravi čudež, da se je lahko uresničila. Kip, ki tehta okrog 120 kilogramov in je visok 150 cm (toliko je bil visok sv. Just), je v originalu stvariteljsko delo pokojnega Tržačana Tristana Albertija, za njegovo povečavo pa je poskrbel Claudio Cecchini. Iz posebno odporne zlitine ga je vlila specializirana železarna iz Vicenze, celotno operacijo pa je finansiral bančni zavod Banca Anto-niana. Na morsko dno bodo kip postavili 3. novembra, in sicer na področju pred grljanskim portičem, kakih 30 metrov od obale proti Mira-marskemu gradu. Morje je tam globoko 10 metrov, z raznimi želczobe-tonskimi podstavki pa bo kip segal tri do štiri metre pod gladino. Vod stvo Združenja tržaških kronistov pripravlja ob tej priložnosti velik praznik in računa, da se ga bodo udeležili šolarji (v teku so posebni dogovori s šolskim skrbništvom), meščani in družbeno politične osebnosti. Nabrežinska občina najela posojilo za uresničitev pomembnih javnih del Sklep strankinega deželnega vodstva PSI kandidira Pordenončana L. Manzona za novega predsednika deželnega sveta Pordenončan Luigi Manzon (PSI) bo novi predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine. Tako je predvčerajšnjim zvečer sklenilo deželno vodstvo PSI, ki ima na podlagi nedavnega sporazuma med šeststran-karsko koalicijo pravico do predsednika skupščine in do treh odborniških mest. Socialisti so za člane nove deželne vlade potrdili dosedanje odbornike Renzullija (zdravstvo), France-scutta (industrija) in Zanfagninija (proračun), ki bo obdržal tudi funkcijo podpredsednika odbora. Ni pa še znano če misli vodstvo PSI potrditi za načelnika svetovalske skupine na deželi Tržačana Carbone ja, ki se je prejšnji teden zelo ogreval za okrepitev tržaškega zastopstva v novem odboru. Njegove zahteve, ki so tudi zahteve tržaške socialistične federacije, pa so naletele na gluha ušesa pri strankinem deželnem odboru in pri o-stalih koalicijskih partnerjih. V novi deželni vladi, ki ji bo predsedoval demokristjan Biasutti, bo tako 13 Furlanov ter en Goričan (Brancati) in en Tržačan (Rinaldi). Podpredsednika deželnega sveta bosta Tonel (K PI) in Bertoli (PSDI). Kot znano bo imela v novem deželnem odboru KD absolutno večino. V zvezi s preverjanjem so se medtem včeraj zjutraj deželni tajniki večinske koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI) srečali z delegaci-, jama Liste za Trst in Furlanskega gibanja z namenom, da še enkrat preverijo možnosti vstopa teh dveh skupin v novo večino in sicer v obliki zunanje podpore odboru, po vzgledu Slovenske skupnosti. Tako Furlansko gibanje kot melonarji so zavrnili ta predlog, čeprav sta obe strani poudarili stališče, da bosta iz opozicije o-cenjevali delo večine po njenih dejanjih in po njenih političnih izbirah. To stališče je Furlansko gibanje potrdilo na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je tajnik Adriano Ceschia tudi izkoristil priložnost, da spet osvetli nekatera temeljna zgodovinska in politična stališča tega gibanja, ki ima v deželnem svetu dva svoja zastopnika. Ceschia je tako podčrtal, da je polemika okrog številčnosti tržaškega ali furlanskega zastopstva v deželnem odboru brez predmetna, kar bi morali odborniki delati v korist celotne deželne skupnosti in ne samo za to ali ono pokrajinsko stvarnost. V resnici pa ni tako, pravi Ceschia, saj je znano, da v odboru vsakdo skrbno goji le svoj »zemljepisni prtiček«. Glede zgodovinske stvarnosti Furlanije - Julijske krajine pa je Furlansko gibanje mnenja, da obstajata dve čisto ločeni e-noti (Trst in Furlanija), ki ju danes, razen nekaterih formalnih dejavnikov, ne veže več nič in da je spričo tega enotnost dežele nesmiselna in celo škodljiva. Za Furlanijo, ki je že itak zgodovinsko in danes tudi gospodarsko samostojna enota in tudi za Trst, ki mora razviti svojo mednarodno vlogo ob pomoči države, ki pa noče priznavati »tržaškega vprašanja« kot vprašanje, ki terja pozornost celotne skupnosti. Ceschia je na tiskovni konferenci tudi dejal, da se bo Furlansko gibanje še dalje prizadevalo za uveljavitev vseh pravic furlanske skupnosti in tudi da bo v bodočnosti podpiralo boj naše narodnostne skupnosti za dosego globalnega zaščitnega zakona. Občina Devin - Nabrežina je v prejšnjih dneh sklenila pogodbo z bančnim zavodom »Banco di Sicilia« za posojilo v višini dveh milijard lir za uresničitev pomembnih javnih del v bližnji prihodnosti, ki zajemajo izvršitev druge faze del omrežja javne razsvetljave ter razširitev pokopališča v Sesljanu - Vižovljah. Z drugo fazo del omrežja javne razsvetljave se bo praktično zaključila nova napeljava, ki predvideva modernizacijo javne razsvetljave v vseh 14 vaseh v občini. Dela za izvršitev prve faze v vrednosti ene milijarde lir, ki je bila krita s posojilom Tržaške hranilnice, so bila dodeljena v mesecu juliju in predvidevajo ureditev javne razsvetljave v Sesljanu, Ribiškem naselju ter po vseh kraških vaseh. Dela redno napredujejo in bodo predvidoma končana do konca januarja 1985. Druga faza del v vrednosti ene milijarde in 200 milijonov lir je bila že poverjena istemu podjetju »Consorzio Cooperative Costruzioni« iz Bologne, ustrezna dela pa bodo dodeljena pred koncem leta, tako da bo občina, v teku junija 1985, imela moderno in učinkovito o-mrežje javne razsvetljave. Načrti za pokopališča v Sesljanu -Vižovljah so bili odobreni, treba je le razjasniti nekatere spremembe za katere so zaprosile zdravstvene o-blasti. Kmalu nato bodo dela dana v zakup in nato dodeljena v prvih mesecih leta 1985. Realizacija tega načrta bo rešila pereče vprašanje pomanjkanja prostora na pokopališčih v celi občini Devin - Nabrežina. Občinski odbor je dal prednost načrtu za razširitev pokopališkega prostora koncentriranega na pokopališču v Sesljanu - Vižovljah, ki je v tem trenutku najbolj pomanjkljivo med vsemi v občini, ker bi posegi na vseh pokopališčih le delno rešili potrebo, saj bi bil tako precej podaljšan čas za realizacijo vseh del in bi od občinskega odbora zahteval večje finančno breme. Občinski odbor obžaluje protest proti Andreottiju Občinski odbor je izrekel obžalovanje za protestne manifestacije ob zadnjem obisku zunanjega ministra Andreottija v Trstu in obsodil poskus napada nanj na Trgu Unità. Nadalje se je zahvalil zunanjemu ministru, ker se je udeležil slovesnosti ob poimenovanju ulice po bivšem tržaškem županu Bartoli ju. Na zavodu Zois dober mesec po začetku pouka »Trgovci« brez matematike Začetek letošnjega šolskega leta res ni bil ugoden za nižje in višje srednje šole. Zaradi zamud pri prehodu učnega osebja v stalež je ostala večina teh šol dalj časa brez številnih profesorjev. Konec septembra in v začetku oktobra so na mnogih šolah te vrzeli zapolnili s začasnimi suplenti, ponekod pa povzroča »pomanjkanje profesorjev« še sedaj hude težave. Tak primer beležimo na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Pet razredov B sekcije ni imelo v petih tednih od začetka šolskega leta sem, niti ene učne ure finančne matematike. Šolsko skrbništvo doslej še ni imenovalo suplenta za ta predmet, zato so ga — v bistvu — v tem prvem delu šolskega leta kratkomalo »črtali« s spiska predmetov. ŠoLsko skrbništvo je sicer dalo ravnatelju konec septembra možnost, da sam imenuje začasnega suplenta za predmet. Ravnatelj bi lahko izbiral med dvema suplentoma z diplomo, ki sta bila vključena v ustrezno lestvico, suplenta pa sta se odločila za poučevanje drugih predmetov (prava in e-konomije). Nadaljnje ravnateljevo i-skanje začasnih suplentov je bilo brezuspešno: v vsem tem času ni bilo mogoče dobiti profesorja, ki naj bi začasno poučeval finančno matematiko v B razredih zavoda Zois. Podobno je bilo tudi s I. C in II. C razredom : tudi v teh dveh razredih doslej ni bilo pouka finančne matematike, vse kaže pa, da bo to vprašanje rešeno še v tem tednu Ta sicer začasna ukinitev pouče- vanja finančne matematike je izzvala dokajšnje negodovanje staršev dijakov. Nekateri so se obrnili na ravnateljstvo, da bi izvedeli, kdaj bodo lahko začeli njihovi otroci s poukom tega predmeta. Ravnatelj jih je podrobno seznanil s položajem na šoli in poudaril, da je vse odvisno od i-menovanja šolskega skrbništva. Na šolskem skrbništvu so nam včeraj izjavili, da so ravnokar zaključili z nameščanji profesorjev v stalež ; šele sedaj bodo prišla na vrsto imenovanja letnih suplentov. Na vprašanje, koliko časa bo treba še čakati, predno bodo zasedena vsa mesta, ki so predvidena v organiku za slovenske nižje in višje srednje šole, se je odgovor takole glasil: »Vsa stvar bo stekla v nekem določenem času, ki pa je za sedaj še nepredvidljiv. Upamo, da bo v teku oktobra že vse nared.« Zasedanje o šoli Jutri se bo zaključilo štiridnevno zasedanje o šoli, družbi, delu in možnostih šolskega razvoja, ki ga prireja 18. italijanski šolski okraj. Na zasedanju so številni docenti poročali in razpravljali o šoli in poindustrijski dobi, o inovacijah v višjih srednjih šolali in o prihodnosti šole v Trstu. Danes bodo udeleženci po delovnih skupinah razpravljali o predšolskem pouku, novih programih za osnovno šolo, podaljšanem pouku in o poklicnem izpopolnjevanju docentov. Zasedanje poteka na filozofski fakulteti v Ul. Tigor. Sindikat FLM poostruje boj v prid ladjedelstva Deželno vodstvo enotne sindikalne zveze kovinarjev FLM je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem potrjuje svoje negativno stališče do vladne politike na področju ladjedelstva in z njim povezanih panog. Že itak zaskrbljujoče razmere, ki jih označujeta upadanje proizvodne ravni in osip v vrstah zaposlenih, so se po zatrdilu sindikata še znatno poslabšale zaradi zamud pri snovanju oziroma izvajanju že pripravljenih načrtov za preporod tovrstnih industrij skih dejavnosti. Sindikalno sporočilo poudarja zlasti dve zaskrbljivi dejstvi : v ladjedelnici v Tržiču bodo sedaj izročiti' naročniku zadnjo tovorno ladjo in prvič v stoletni zgodovini obrata se dogaja, da o gradnji nove ladje ni ne duha ne sluha; v tovarni Velikih motorjev pri Bol juncu (GMT) in v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku pa proizvodni obseg pada, kakor upada tudi spccializacijska in poklicna raven zaposlenih. Spričo gornjega deželno vodstvo FLM potrjuje nujo po še nadaljnjem in kar najbolj odločnem pritisku sindikata na. družbo F incantieri, rimsko vlado, parlament in na ladjarje, da delavstvu na osnovi zakonsko predvidenih ukrepov zagotovijo trajnost delovnih mest in zasnujejo smotrno ter učinkovito industrijsko politiko za povečanje ladjedelske in z njo povezane proizvodnje. V okviru takšnega pritiska je sindikat FLM sprožil dve protestni pobu di. V tržiški ladjedelnici bodo aktiv- ni delavci skupaj s kolegi v dopolnilni blagajni ter delegati iz Tržaškega arzenala - Sv. Marka in tovarne Velikih motorjev danes zasedli drsino s trgovsko ladjo, ki bi jo morati danes izročiti naročniku. V soboto dopoldne pa bo sindikat FLM priredil v kinodvorani Excelsior v Tržiču protestno zborovanje, na katerega je vabljena vsa javnost, v prvi vrsti pa deželni parlamentarci. Sklepno bo spregovoril član vsedržavnega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL. • Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal 18. oktobra ob 19. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16. Okrog 20. ure se bo seje udeležil tudi občinski odbornik za šport De Gioia, ki bo obrazložil posege občinske uprave na področju športnih struktur v četrti. Končno istovetili ponesrečenega moža Včeraj so naposled istovetili moškega, ki je v nedeljo zvečer strmoglavil z deset metrov visokega opornega zidu v Ul. Caboto in si prebil lobanjsko dno, tako da so ga spravili v oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo. Ime mu je Bruno Moretti, star je 51 let, bivališče ima v Ul. Meucci, sicer pa je pod oskrbo Centra za mentalno zdravje. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno kritično. Danes v Grljanu zasedanje SIP »Telematika - izziv osemdesetih let« ZBIL GA JE VESPIST: PRIDRŽANA PROGNOZA Rezultati volitev v medrazredne šolske svete V treh slovenskih osnovnih šolah in v treh otroških vrtcih so v ponedeljek starši že izvolili svoje predstavnike v medrazredne svete, oziroma svete otroških vrtcev. NA OSNOVNI ŠOLI RIBIČIČ PRI bV. IVANU so bile izvoljene: 1. raz-J'od: Jasna Rauber Gruden; 2. r.: Majda Slama Beorchia; 3. r.: Marija ščuka Kerže; 4. r.: Eva Ličan Jančar; 5. r.; Adolfina Stuper. Volitev se je udeležilo 76 odst. volilnih opravičencev. V svet šentjakobskega otroškega yvtea sta bili izvoljeni Eva Ličan Jančar in Frida Sedmak Alessio. Udeležba na volitvah je bila 76-odstotna. ŠOLA GREGORIČ - STEPANČIČ OD SV. ANE izvoljene so bile: 1. r.: Miranda Cah; 2. r.: Adriana Štok; 3. V-: Nada Bizjak; 4. r.: Divna Sancin; “• Sonja Rolič. Udeležba na volitvah ie bila 81-odstotna. V svet otroškega vrtca pri Sv. A-ni je bila izvoljena Savina Prukar. Udeležba na teh volitvah je bila 77-°dstotna. ŠOLA GRBEC V ŠKEDNJU izvoljene so bile: 1. r.: Ema Potočnik Tur-c»; 3. r.: Angela Bunc Sancin; 5. r.: Anica Terpin Kodrič. Udeležba na volitvah je bila 100-odstotna. V svet škedenjskega otroškega vrt-sta bila izvoljena Žarko Hrvatič m Marina Merlak Lantier. Tudi na teh volitvah je bila udeležba staršev 100-odstotna. »Telematika — izziv osemdesetih let« je naslov zasedanju, ki ga prireja danes v grljanskem hotelu ^ A-driatico Palače telefonska družba SIP. Zasedanje bo razdeljeno v dva dela: po eni strani bo obravnavalo javna telefonska omrežja, po drugi pa zasebna omrežja. Popoldne bo posvet o telematiki sklenila okrogla miza. V prvem delu, ki zajema javna telefonska omrežja, bo govor o sedanjem omrežju, o perspektivah bodočega številčnega omrežja, o posebnih omrežjih (RFD, ITAPAC) in o integrati vnem omrežju ISDN. Predstavili bodo tudi v nekaterih mestih že preizkušeno novost »teledrin« in radijsko povezavo. V sklopu zasebnih omrežij bodo izvedenci razpravljali predvsem o nekaterih primerih teh omrežij (na primer sistemi PABX, CDN in LAN). Ob tem bodo strokovnjaki družbe SIP seznaniti udeležence zasedanja z nekaterimi novimi telefonskimi službami, kot na primer tajniško službo, konferenčno, video službo, službo za telemedicino in za »office automa-tion«. Zasedanje bosta odprla glavni ravnatelj SIP, odgovorni za tržišče Armando Fiumara in deželni ravnatelj SIP Giorgio Bosio. • Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je posegel pri direkciji Državnih monopolov in pri ministru za finance proti morebitni ukinitvi tržaškega sedeža Področnega inšpektorata za državne monopole. Tombesi je poudaril, da bi taka odločitev močno oškodovala več kot 400 lastnikov trafik Odobrili so zakon o deželnem osebju Ministrski svet je včeraj odobril zakon, ki predvideva revizijo delovnih pogodb za nameščence deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. S tem je minister za deželne zadeve Vizzini takoj seznanil predsednikoma deželnega obora Comellija in odbornika za osebje Rinaldi ja, ki sta se ministru nemudoma zahvalila. Posebno zahvalo sta izrekla tudi podpredsedniku vlade Forlaniju in ministru za javne službe Gaspariju. CGIL o Deželi Deželno vodstvo CGIL priredi jutri ob 11. uri v Časnikarskem krožku tiskovno konferenco, na kateri bo o-brazložilo negativno stališče sindika ta do krize deželnega odbora in nje ne rešitve ter ukrepe, ki jih bo sin dikat pod vzel, da bi prisilil deželno vlado k spoštovanju obvez glede po segov v korist krajevnega gospodarstva in zaposlenosti. Od predsinočnjim leži v oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo 63 letni Attilio Gua-doluppi s Starc Istrske ceste, kjer ga je z vespo silovito zbil na tla osemnajstletni Alessandro Sosič. Utrpel je med drugim močno travmo na očnici, hude kostne poškodbe na levi rami pa tudi na nogah in domnevne notranje poškodbe. Karabinjerji Naselja sv. Sergija so povedali, da je vespist priletnega moža podrl, ko je prečkal cesto, in da tam ni bilo prehoda za pešce. Z vespo v avtomobil V ortopedski oddelek katinarske bolnišnice so prepeljati 21-letnega Maura Borsellija, ki se bo moral zaradi zloma levega gležnja zdraviti okrog 50 dni. Fant, ki stanuje v Istrski ulici 36, se je z vespo vozil po utici Pascoli proti Trgu Garibaldi, ko je trčil v neki avtomobil in nesrečno padel. Z njim se je peljal 17-letni A-driano Vegliani iz Ul. S. Zenone 4, ki je utrpel le nekaj odrgnin in so mu v bolnišnici nudili le prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. • Neznani tatovi so v nedeljo s pomočjo izvijača vlomiti v pisarno agen- Jutri na Trgu Goldoni neposredna povezava s poslansko zbornico Parlamentarna razprava o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju se bliža zadnji fazi — glasovanju, ki je predvideno za jutri. Tržaški odbor za zakon proti spolnemu nasilju prireja ob tej priložnosti na Trgu Goldoni neposredno radijsko zvezo s poslansko zbornico in vabi vse ženske, naj se pridružijo manifestaciji med 16. in 19. uro. Pri tem ponovno izraža zahtevo, da mora bodoči zakon interpretirati spolno nasilje kot prekršek proti osebi in ne javni morali, kot je bilo doslej. Drugi bistveni točki sta možnost, da se družbene sile predstavijo kot civilna stranka in da steče sodni postopek tudi brez prijave prizadete stranke. V SOBOTO V ŠKEDNJU Večer o Sahari Kulturno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 zanimiv in poučen večer: dr. Adriano Sancin bo ob zaslombi diapozitivov predami o Sahari. Sancin, ki je Škedenjc, se že mnogo let u-spešno bavi s fotografijo in je v tem priznan strokovnjak. Sedaj pripravlja študijo o pomorskih lazaretih. • Državni svet za raziskave CNR je izdal seznam vseh patentov, ki so bili izumljeni do 31. decembra 1983 in ki jih je tudi sam financiral. Kogar seznam zanima, se nanj lahko naroči pri tržaškem združenju industrijcev. cije Publifoto v Ul. S. Nicolò 11 in ukradli dva fotografska aparata v skupni vrednosti približno 2 milijonov lir. Tatvino je opazil Mario Meroni. V noči med soboto in nedeljo pa so dolgoprstneži okradli ravnateljstvo o-troškega vrtca nad Sv. Ano: iz predala so odnesti 295.000 tir. Včeraj se je začel proces proti šestim tržaškim zdravnikom Na tržaškem sodišču se je včeraj začela sodna obravnava proti šestim zdravnikom, ki naj bi bili krivi goljufije in ponarejanja listin v škodo Krajevne zdravstvene enote. Sergio Levi Minzi, Elio Antonini, Michele Bambi, Umberto Rinaldi, Gianfranco Cortelli in Lucio Monico (ta naj bi zakrivil le goljufijo), ki po sporazumu s KZE nudijo pacientom specialistično skrbo, so po obtožnici sodeč ponarejali obrazce, iz katerih bodi razvidno njihovo delo, in bili tako plačani tudi za neopravljene storitve. Na včerajšnjem zasliševanju je vseh šest obtožbe zavrnilo. Preiskavo, ki jih je privedla na zatožno klop, so uvedli karabinjerji pod vodstvom namestnika državnega tožilca Staffe. Proces bo menda trajal največ dva tedna. Obisk devinskih šolarjev Včeraj so obiskali Primorski onevnik učenci petih razredov italijanske osnovne sole Devin - Ribiško naselje, ki so si v spremstvu učiteljev ter zastopnikov našega uredništva in ZTT ogledali tiskarno in Videoest Dramska skupina KD Tabor bo v soboto gostovala pri šentjakobskem KD Cankar Lepo in koristno je, če se naša kulturna društva med seboj obiskujejo m medsebojno sodelujejo. Kulturno društvo Tabor z Opčin, ki ima zelo raz vejano dejavnost na vseh področjih, je za takšno sodelovanje vedno pripravljeno, kulturno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu pa je pokazalo, da si takšnega sodelovanja želi in da predstavljajo gostovanja drugih društev — tokrat društva Tabor z Opčin, prav gotovo obogatitev tudi njegove dejavnosti. Že lansko leto je imeU) kulturno društvo Ivan Cankar v gosteh pevce in pevke KD Tabor. Večer je lepo uspel, zato so se dogovorili, da bodo sodelovanje nadaljevali tudi v tej sezoni. Tako bodo Openci v soboto ob 20.30 nastopili v dvorani društva Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6 z zelo uspelo predstavo »Mali tabor starih — Beseda 84«, s katero so starejši člani openske dramske skupine z uspehom nastopili ne samo na domačem odru temveč tudi že drugod. Naj takoj povemo, da gre za veselo in sproščeno predstavo, ki bo prav gotovo ugajala vsem. Delo je pripravil in zrežiral Drago Gorup, ki v predstavi tudi nastopa, pri klavirju pa spremlja dogajanje in petje nastopajočih prof. Svetko Grgič. Ker imajo naši ljudje tega področja bolj malokdaj možnosti, da si ogle dajo tako vesele in prijetne predstave, se je tudi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, skupno z Zvezo vojnih invalidov NOV odločilo, da povabi vse svoje člane k čim večji udeležbi. Nikomur ne bo žal, vsi pa bomo dali »roko« članom društvenega odbora Ivan Cankar, ki si pri zadevajo, da bi svojo dejavnost popestrili in privabili na prireditve čim več svojih članov in prijateljev. SLOVENSKO map Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE 40. SEZONE Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih dejanjih) Režija: JOŽE BABIČ danes, 17. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo jutri, 18. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek v petek, 19. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED I - mladinski v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 21. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 040/734 265 — 734-269. Prosimo cenjene abonente, da čimprej dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma. gledališča S S G Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v Kulturnem domu. TEATRO STABILE Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest. AVDITORIJ Jutri, 18. t.m., ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31. Jutri, 18. t.m., v okviru ciklusa »I giovedì del teatro« srečanje z Danielo Mazzucato, Sandrom Massiminijem, Francom Nebbio in Giorgiom Pressbur-gerjem. Vstop, prost za abonente in goste. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 19. t.m., ob 20. uri: koncert simfonikov RTV Ljubljana. Zeleni abonma in izven. Okrogla dvorana V nedeljo, 21. t.m., ob 20.30: Raymond Queneau »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 19. t.m., ob 20. uri: »Leta odločitve«. Svečana predstavitev novega slovenskega filma. Mala dvorana Danes, 17. oktobra, ob 19. uri: koncert ansambla Kontrasti, Dunaj. Jutri, 18. oktobra, ob 18. in 20. uri: ciklus »Evropske filmske šole«. SLOVENSKE FILHARMONIJE Velika dvorana V petek, 20. t.m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus - Abonma in izven. Izvajajo člani ansambla Camerata Slo-venica. Siili GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONMA Sezona 1984-85 Vpisovanje abonmajev v pisarni GLASBENE MATICE, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 16. oktobra dalje. Lanski abonenti potrdite svoj sedež od 9. do 15. oktobra. Prosvetno društvo MAČKOLJE in MLADINSKI DOM Boljuncc vabita na KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA NEMCEV Z DANSKE danes, 17. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu France Prešeren v BOLJUNCU. Nastopil bo tudi dekliški zbor SLOVENSKI ŠOPEK iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak. Vabljeni! kino Ariston 16.30 — 22.00 »La zona morta«. Režija David Cronenberg. Cristopher Walken, Martin Sheen. Eden 15.30 — 22.10 »Veronique, quella porcacciona di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Barrison Ford. Excelsior 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »L'innocenza impudica di Nadia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Scuola di polizia«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Extasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert. Mignon 16.30 — 22.15 »Maria’s Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Pre povedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 -i- 22.00 »Conan, il distruttore«. Capitol Danes zaprto. Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 »Blue ero-tic movie super«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Diva«. Za vsakogar. Radio 15.30 — 21.30 »Le super mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Wcsten-soda« ; 18.20 »Mezzogiorno e mezzo di fuoco«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij koncerti KD I. Cankar vabi v soboto, 20. t.m., ob 20.30 na gostovanje SKD Tabor Opčine s predstavo »Mladi tabor starih — Beseda 84«. Režija Drago Gorup, pri klavirju prof. Svetko Grgič. PD Kraški dom in uprava občine Re-penta bor bosta organizirala zimovanje v Logatcu od 30. decembru 1984 do 5. ja nuarja 1985 za otroke, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole in za dijake nižje srednje šole. Prosimo zainteresirane starše, da se javijo pri Sonji Lazar -Kralj ali naj telefonirajo na 040/227-429, vsak dan od 19. do 20. ure do vključno ponedeljka, 22. t.m. KD Rdeča zvezda prireja v nedeljo, ^ k °b 17. uri v osnovni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku gostovanje SKD Tabor z igro »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni ! Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda - Salež sporoča, da bo prva vaja v petek, 19. t.m., od 16.15 do 17. ure v osnoyni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku. Vabljeni vsi otroci, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo. KD Lipa - Bazovica vabi v petek, 19. t.m., ob 20.30 v Bazoviški dom na predstavo »MALI TABOR STARIH - BESEDA 84«. Izvajajo člani SKD Tabor z Opčin. razstave V Mali galeriji Sežana bodo jutri. 18. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Pavla Medveščka. TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 19. t.m., ob 20. uri odprtje razstave JOŽETA TISNIKARJA iz Slovenj Gradca. Uvodna beseda Janez Mesesnel. Na večeru bomo predvajali videokasete o umetnikovem delu. Vabljeni! V galeriji na Trgu Giotti 8 bo danes, 17. t.m., ob 18.00 odprl svojo razstavo-la-boratorij Bruno Munari. V galeriji Cartesius razstavlja slikar Pietro Grassi. Razstava bo odprta do 18. oktobra. VERDI Operna sezona 1984-85: pri blagajni gledališča se nadaljuje vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Jutri, 18. oktobra, ob 20. uri — red A/A — otvoritev sezone s C. Saint-Saijnsovo opero »Samson in Dalila«. Dirigent Pin-chas Steinberg, režiser Alberto Passini. razna obvestila včeraj-danes mali oglasi Danes, SREDA, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 10.52 — Luna vzide ob 22.13 in zatone ob 13.48. Jutri, ČETRTEK, 18. oktobra LUKA Vreme včeraj: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 48 odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI , RODILI SO SE: Antonio Volpone, Sara Patuanelli, Giovanni Quargnali, Regina Fonda, Alessandro Orlando, Agata Branka. UMRLI SO: 63-letni Bruno Messi, 85-letna Vittoria Spongia vd. Minghinelli, 73-letni Giuseppe Germani, 79-letna Maria Luigia Borgioli por. Gorischegg, 63-letna Fausta Fontanot por. Bossi, 71-letna Nicoletta Marzi, 75-Ietna Cesira Radin, 74-letni Alberto Latin, 102-letna Ada Quadrini vd. Rimaboschi, 92-letni Primo Papasizza, 86-letna Maria Iurich vd. Tercelli, 89-lctna Antonia Prelaz vd. Perentin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzini drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in pra mična od I. do 20. ure. MLAD SLOVENSKI PAR išče hišo, tudi potrebno obnovitve, na zahodnem Krasu. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-081. PRODAM fiat 500 po zelo ugodni ceni. Tel. ob urah kosila na št. 040/220-488. PRODAM skoraj novo stanovanje pri Sv. Ivanu: 2 sobi, kopalnica, dnevna soba, majhna kuhinja. 2 shrambi, bal kon in box za avto. Tel. ob urah obedov na št. 040/567-939. MATEMATIKO in fiziko inštruira izkušen profesor. Telefon 003865-21972. PRODAM gramofon Lenco - L133, nikoli rabljen z originalno glavico Lenco - M 100 za 65.000 lir. Tel. na št. 0481/83535. PRODAM harmoniko Scandalli, 96 basov, 3. in 5. glas, v odličnem stanju. Tel. 0481/31189 ob uri kosila in večernih urah. PROTI IZPADANJU las, proti prhljaju ter za nego izredno mastnih las priporočamo zeliščne šampone in ampule »DERBE«. Parfumeria Kozmetika 90, Opčine. PRODAM otroško posteljico, voziček in box. Tel. 730-495. KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Bolju-nec 378 obvešča cenjene stranke, da salon deluje s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah zaprt. Tel. 040/228-313. PODARIM tigrastega dobro vzgojenega mucka. Telefonirati v večernih urah na št. 274-995. KLAVIR v dobrem stanju nujno potrebujemo za pevske vaje zbora I. Gruden. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 299-509 , 299-260 ali 299-795. 17-LETNIK z enoletno prakso kot mizarski vajenec išče zaposlitev. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 225-796. PRODAM FIAT 500 v dobrem stanju. Tel. 62776 ob urah kosila. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44. Opčine - Trst darovi in prispevki izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet dne 3. novembra (sv. Just) v Goriška brda. Po kosilu vam bomo postregli s pečenim kostanjem. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 (2. nad.) od 17. do 19. ure, tel. 040/732-858. Sekcija KPI J. Verginella iz Križa organizira od 6. do 20. januarja 1985 izlet na KUBO. število prostorov je o-majcno. Za informacije telefonirati na št. 220-213 v večernih urah. Sekcija zveze borcev Boljuncc vabi člane in simpatizerje na masovni sestanek, ki bo jutri, 18. oktobra, ob 20 uri na sedežu na Gorici. V osnovni šoli »Albert Sirk« v Sv. Križu se lahko vpišete na začetniški tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja tržaška Ljudska univerza. Vpisovanje, ki je vsak ponedeljek, sredo in petek’ od 18.30 do 20.30, se nepreklicno zaključi v ponedeljek, 29. t.m. Vpisnina znaša 5.000 lir za vsak tečaj. čestitke | Danes praznuje 75. rojstni dan SANTA ŽERJAL, še na mnoga leta in obilo zdravja ji želijo vsi domači. Ob rojstnem dnevu sestre in hčerke Marice Bružeteve iz Križa se je spominjajo mama Ančka, brat Gigi z družino in sestra Sonja s sinom Lorenzom ter darujejo 10.000 lir za kriško godbo Vesna. V spomin na Ivana de Lorenzija daruje Zora Košuta vd. Magajna 10.000 lir za kriško godbo Vesna. Namesto cvetja na grob pokojne Zdenke Trampuž - Sancin darujeta Savina in Alex Perosa 30.000 lir za SPDT. V spomin na našo predrago Zdenko darujemo mama in sestri 50.000 lir za SPDT, 50.000 lir za osnovno šolo D. Kette in 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ninija Germanija darujejo Pavla, Tončka in Sava Kolarič 15.000 lir za sklad M. čuk. Namesto cvetja na grob Zdenke Trampuž - Sancin darujejo Roža, Snežka in Sergej Cesar 30.000 Ur za DZL. V spomin na Ninija Germanija daruje Milena Verč 10.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Zdenko Trampuž daruje Meri C. B. 10.000 lir za SPDT. V spomin na Zdenko Trampuž darujeta Marija in Avgust Castellani 10.000 lir za SPDT in 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Zdenke Trampuž darujejo Vera in Janko Ban 30.000 lir za SPDT ter Olga in Darko Ban 20.000 lir za sklad M. Čuk in 30.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na Zdenko Trampuž - Sancin darujeta Meri in Drago Ota 50.000 lir za jamarski odsek SPDT. Namesto cvetja na grob Albina Primožiča daruje Josip Sancin (DoUna 112) 20.000 lir za moški pevski zbor V. Vod nik. Namesto cvetja na grob Albina Pri možiča daruje Boris Božič (Ul. B. Ca sale 51) 10.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Albina Primožiča daruje Oskar Slavec (Dolina) 20.000 lir za moški zbor V. Vodnik. N.N. daruje 20.000 lir za sklad M. Čuk. Magda Kocjančič daruje 25.000 lir za istoimenski sklad. Vladimiro Bresciani daruje 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov. Namesto cvetja na grob Zdenke Trampuž darujeta Dario in Miranda 20.000 lir za sklad M. čuk. Namesto cvetja na grob Mirka Kneza daruje Romana CarU Stok 10.000 lir za KD Rdeča zvezda iz Saleža. V isti namen darujeta Anica in Ma rino Kralj 20.000 lir za KD Rdeča zve zda. Namesto cvetja na grob Zdenke Tram puž darujeta Sandi in Majda Cergol 30.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na pokojne Gizelo Dovšak -Sedmak, Ido Bogateč De Lorenzi in Cvetka Stefančiča darujeta Elvira in Kcti Tence 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Ninija De Uirenzija darujejo Angpla Sedmak 5.000 lir ter Zofka in Nandi Košuta 10.000 lir v isti namen. V spomin na brata Viktorja Košuto darujejo bratje, sestre in nečaki 30.000 lir v isti namen. V spomin na Cvetka Stefančiča da rujeta Nadja in Andrej Kapun (Prosek 115) 20.000 lir za VZP1 ANPI sekcija Križ. Namesto cvetja na grob Vinka Gornika daruje Viktorija Marc 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V isti namen daruje Marija Mičeva 10.000 lir za podporno pogrebno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob Ivana De Lo renzija darujeta Ida in Drago Purič 15.000 lir za ŠD Vesna in 15.000 lir za kriško godbo na pihala. V spomin na Cvetka Stefančiča da rujejo letniki 25.000 lir za moški pevski zbor Vesna. V spomin na Nina Germanija darujejo Lidija in Pino Cepgr 30.000 lir, Jožefa Sudič 20.000 Ur ter Alenka in Sergij 30.000 Ur za sklad M. čuk. V počastitev spomina Enčine sestre Zdenke daruje Dragica Blaževič 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Stojanovega o-četa Ninota Germanija daruje družina Blaževič 20.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na prijatelja Ferda Kokosa rja darujeta Slava in Franc Košuta 50.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Ferda Koko-šarja darujeta Vida in Darjo Jagodic 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na Ivana Slavca iz DoUne darujeta Vilma in Dani Žerjal 15.000 Ur za MPZ V. Vodnik. Za popravilo kapelice v Lonjcrju so darovali: Pepka Franza 5.000 Ur, Pina G lavina 5.000 Ur, Marija Lavrenčič 15.000 Ur, B. S. 20.000 Ur ter Emilija Glavina - Millo 50.000 Ur. Namesto cvetja na grob Avguština Tula darujejo Alojzija. Danica in Nadja 30.000 Ur za KD Primorsko - Mač-kolje. V spomin na pok. Avguština Tula daruje svakinja Lucija Šturman 10.000 Ur za KD Primorsko Mačkolje in 10.000 lir za Zvezo žena - Mačkolje. Ob smrti dragega očeta Avguština Tula daruje hči AdeUna z možem Ladi-jem 50.000 Ur za KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na 2. obletnico smrti Dušana Kodriča darujeta Marjo šuber z družino 10.000 Ur za KD Primorsko -Mačkolje in Zdenka šuber z družino 10.000 Ur za Zvezo žena - Mačkolje. Ob L obletnici smrti naše drage mame Angele Bociai vd. čok darujejo Angela, Stanko in Anica 50.000 Ur za Dijaško matico in 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na Milana Caharijo daruje družina Legiša 30.000 Ur za SKD I. Gruden in 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Milana Ca-harije darujeta Darinka in Danilo Mihelič 20.000 Ur za ŠD Sokol. Ob obletnici smrti Ludvika Terčona darujeta žena in sin 10.000 Ur za ŠD Sokol. V spomin na prijateljico Nodo Mijot daruje Grazia Baretto z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. menjalnica 16. 10. 1984 Ameriški dolar . . Kanadski dolar , . Švicarski frank . . Danska krona . . . Norveška krona . • švedska krona . . . Holandski fiorini . . Francoski frank . . Belgijski frank . . Funt sterhng . . . Irski šterling ... Nemška marka . . Avstrijski šiling . . Portugalski eskudo . Japonski jen ... španska pezeta . . Avstralski dolar . . Grška drahma ... DebeU dinar .... Drobni dinar ... 1.920.— 1.430,-748,— 169.— 213.— 217.— 544,— 200,- 27.50 2.300,-1.900.— 614.— 87.50 11 — 6,— 10,— 1.425.— 15.— 9.10 8.40 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P, A. TRST - UI.ICA F. FILZMO - ® 61-44B ti in morje Prva 10-metrska neregistrirana jadrnica »Comet 1050« uspešnica genovskega razstavišča Kot smo pred tedni napovedali je bilo za otvoritev genovskega navtičnega sejma še najbolj značilno jadikovanje proizvajalcev nad tako i-menovanim »dohodkomctrom« in davkom IVA. Tudi časopisje je to tarnanje posredovalo, ne da bi se spu ščalo v razloge za krizo v tem sektorju. Polemika se seveda nadaljuje, proizvajalci skušajo prepričati vlado, naj ne vztraja pri svojih stališčih do navtike. Obiskovalcem pa je malo mar za yse te polemike. V Genovi si pasejo oči pred esponati vrhunskih dosežkov italijanske in mednarodne in dustrije. V Genovi je letos kar precej novosti, ki vam jih bomo v pri hodnjih tednih posredovali. Nedvomno je najbolj zanimiva novost jadrnica Comarjevega obrata iz I orli ja »comet 1050«, saj je s svojini desetimi in pol metri najdaljša jadrnica, ki je ni treba registrirati in jo lahko upravljamo brez pomorskega izpita. Kako je to uspelo proizvajalcu je seveda skrivnost, manj kot 3 BRT na 10 metrov dolžine je Popolnoma v nasprotju s prostornin skim računanjem, a bržkone ima za kon dovolj lukenj, da so izvedljivi tudi taki čudeži. ' oleg te najzanimivejše značilnosti Pa je treba navesti, da je »comet 1050« jadrnica, ki ima vse pogoje, da postane pravi modni hit med ljubitelji jadranja. Kljub svojim razsežnostim je namreč upravljanje skrajno enostavno, saj ima avtoma tično prečko in prav tako avtoma tično glavno jadro. Stari jadralci se bodo seveda zgrozili, a prednosti ta kih naprav so za družinsko jadranje nenadomestljive, saj lahko z jadrnico upravlja le ena oseba ob po moči še enega družinskega člana. Ze večkrat smo poudarili, da so štiri osebe na krovu idealno število za Prijetno križarjenje in še te naj bi bile po možnosti člafli ene družine, saj se bomo tako izognili skoraj gotovim konfliktom. »Gomct 1050« je v celoti osvojil tak koncept. Kljub svo ji razsežnosti ima namreč samo štiri pograde, in sicer dva v premčevi in dva v krmni kajuti. Taka lokacija zagotovi primerno intimnost in za sebno življenje. Seveda lahko dnevni prostor spremenimo v spalnico, za krajše, nekajdnevne izlete je to izvedljivo, a za daljša križarjenja je taka rešitev nesmotrna. Skupina Pinot pa je pri načrtovanju te jadrnice postavila na glavo še marsikatero drugo »italijansko resnico«. Oblike trupa so namreč ponovno klasične, vodnih linij in obliko trupa niso žrtvovali pretiranemu u dob ju, da imamo na tržišču končno pravo jadrnico, ki je namenjena plovbi in ne samo udobnemu bivanju. Kot rečeno ima »comet 1050« klasične maritimne razsežnosti. Dolg je 10,50 m, od tega odpade na trup 10,15 m, medtem ko je vodna črta dolga 8,60 m, maksimalna širina pa je 3,35 m, da je razmerje med dol žino in širino 100 proti 30, kar je bilo nekoč pred pojavom potrošni škega udobja tudi za družinske jadrnice klasično razmerje. Poleg tega pa so načrtovalci predvidevali tudi udobno in hitro motor no plovbo. V podkrovju je namreč 25-konjski dizlov motor, kar žago ta vij a maksimalno teoretično hitrost v brezvetrju in udobno plovbo v slab šem vremenu, ko si neizkušeni ne tipajo dvigniti jader. Kot zadnje še nekaj tehničnih po datkov : njena teža ali deplasma znaša 5 ton, od katerih odpade na balast 1.800 kilogramov. Maksimalni u grez je 1,85 metra, rezervoar za gorivo drži 90 litrov nafte, vodni tank pa 380 litrov. Glavno jadro meri 21,40 kvadratnega metra, bum ali deblo je namreč krajše, da le delno seže do kokpita, površina genoe je 36,40 kva dratnega metra, špinakerja pa 81 kvadratnih metrov. S cenami pa je seveda še križ, saj jih bodo določili proti koncu genovskega sejma. Nova knjiga o ribištvu Naša literatura o ribištvu je po alala bogatejša za novo delo, ki je namenjeno predvsem ljubiteljem mo rja in ribolova, ter ljudem zaposlenim v ribiškem gospodarstvu. Obe nem pa pomeni tudi koristen pripomoček za spoznavanje preteklosti in sedanjosti ribištva na vzhodni ja dranski obali. Zgodovinar ribištva Josip Basioli se ukvarja z znanstveno-raziskoval nim in publicističnim delom že 37 let. Objavil je 40 znanstveno raziskovalnih del iz področja vzhodnojadran skega ribištva, sodeloval je pri mno-Qih zbornikih, periodičnih publika cijah. pri Akademiji JAZU itd. Nje sovo najbolj znano delo Sportski ribolov na Jadranu je izšlo v štirih izdajah (1975, 1978, 1981, 1984), kar najbolj zgovorno priča o potrebi to vrstne literature pri nas. V knjigi Ribarstvo na Jadranu nam avtor v štirinajstih poglavjih podaja 14 stoletne zapiske o našem ribištvu, ki so svojevrsten dokument o tem da so naši ljudje na vzhodni jadram ski obali pognali korenine že v davni preteklosti in to svojo prisotnost Potrjujejo do današnjega dne. Pri čujoča knjiga pomeni prvi poizkus prikazati vsa najvažnejša dogajanja na področju ribištva na naši Obali v preteklosti in sedanjosti. Tako nam avtor opisuje nastanek (genezo) ri viških družin in bratovščin, ribolov na področja, ribiška plovila, vrste ribolova, gojenje školjk, predelavo in izvoz rib in ribjih proizvodov in mnogo drugih zanimivosti. Knjiga vsebuje tudi slovarček manj znanih besed in pojmov iz ribiške termino Ivgije, predvsem pa je pomembna ci tirana literatura (337 del naših in tujih avtorjev). Avtor je pedantno obdelal tudi ar- hivalije naših pomembnih zgodovin skih arhivov na Reki, v Zagrebu, Za dru in Dubrovniku, ter nekaterih dru gih inštitucij (ustanov) na področju naše Obale in otokov, med drugimi tudi arhivalije v Mestnem arhivu v Piranu. Obdelal je tudi 59 zbirk ob javljenih dokumentov, ki obravnava jo (zajemajo) naše obalne kraje, o ziroma njihove statute, kodekse in urbarje, le omenjeni viri in litera tura nas opozarjajo na izreden po men tega kapitalnega dela o razvo ju našega ribištva, ki ima tudi da nes v evropskem merilu vidno vlogo. Kot nekaj zanimivosti, ki obravnavajo Slovensko Obalo, velja orne niti, da avtor opisuje v svojem delu npr. Sečovlje — rezervat cipljev, da Ije izvozna tržišča Istre v 18. stole tju (Benetke, Trst, Reka), pri čemer so pomembno vlogo imela tudi naša ribiška mesta — Izola, Koper, Piran. Zelo zanimiv je tudi podatek, da je bilo na severnem Jadranu od leta 1879 do 1958 zgrajeno 25 to vam za predelavo rib, od katerih je danes aktivinih le šest. Francoska tvrdka Società General Francaise (oziroma njena podružni ca v Trstu) je osnovala v Izoli leta 1879 prvo tovarno za predelavo rib na vzhodni jadranski obali. V času 19. stoletja so bile v Izoli zgrajene še 4 tovarne za predelavo rib in tako je Izola postala najmočnejše središče ribje predelovalne industrije na na ši Obali in obdržala ta primat do današnjih dni. Omenjeni podatki podajajo kratko informacijo o knjigi, ki bo verjetno pritegnila širok krog bralcev in jim še bolj približala naše morje in življenje ribičev ob njem. SLAVKO GABERC ra €Ìio te te vi sija, ITALIJANSKA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - opoldanski program z Raffaello Carrà 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv 14.05 Znanstvena oddaja iz serije »II mondo di Quark« 15.20 En prvak, tisoč prvakov sodeluje Giorgio Ariani 15.30 šolska vzgoja 16.25 Per favore non mangiate le margherite TV film 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 Barriere TV nadaljevanka 18.00 Dnevnik 1 Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 18.30 Taxi TV film 19.00 Action now: ta nora, nora Amerika - 13. nadaljevanje 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Professione: pericolo! TV film 21.20 Caccia al tesoro nagradno tekmovanje ZDA: Las Vegas 22 30 Dnevnik 1 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 športna sreda Ob koncu Dnevnik 1 Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.45 10.35 TV v šoli 17.35 Teletekst RTV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Pedenjžep 18.25 Celjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Jadranje 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Poklic - reporter - film 22.00 Dnevnik 22.10 Omizje Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 Poročila 16.45 Kewinov svet - otroška drama 17.15 Velika vojna - dok. oddaja 17.45 Koledar 17.55 Kronika občine Bjelovar 18.15 Tito v Vršcu - dok. film 19.30 Dnevnik 20.00 TV svet svojetska TV igrani film 22.30 Dnevnik 22.50 Šahovski komentar CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Gianni e Pinotto, gli eroi dell’isola - film 11.20 Help, nagradno tekmovanje 12.10 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito kviz 13.25 Sentieri nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.25 II mondo degli animali - dok. 17.00 Galactica - TV film 18.00 Tarzan TV film 19.00 1 Jefferson - TV fUm 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 11 magliaro a cavallo - film RETEOUATTRO 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 11 principe e la balerina film 10.50 Mammy fa per tre TV film 11.15 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d'amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Tre cuori in affitto TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 Le memorie di un dongiovanni film 16.30 Mammy fa per tre - TV film 17.00 La regina dei mille anni risanka 17.20 Masters i dominatori dell’universo risanka 17.50 Febbre d’amore TV film 18.45 Samba d’amore - TV novela 19.30 New York New York - TV film 20.30 Maurizio Costanzo Show 23.00 Mai dire si TV film 24.00 Šport 00.30 Un’idea per un delitto - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Jimmy B e Andrò - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Bim Bum Barn TELEVIZIJA 14.35 Tandem aktualnosti, igre in zanimivosti 16.00 II mistero della settima strada TV film 16.55 Due e simpatia nadalj. dneva Il circolo Pickwick TV nadalj. 17.40 1 ragazzi della valle misteriosa TV nadaljevanka 18.15 Programi pristopanja 18.30 Športne vesti 18.40 I professionals TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 La conquista del West 2. del filma 21.35 Mixer Posebna oddaja Srečanje s M. S indono 22.10 Sindikalna tribuna 22.40 Dnevnik 2 - Nocoj 22.50 Una moglie c il suo nemico TV film 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.45 Šolska vzgoja 16.45 Zgodovina glasbe 17.00 Dadaumpa televizijski variete 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Družina: zakonska ljubezen 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Gli intoccabili film Nastopajo: John Cassavetes, Peter Falk, Britt Ekland, Gabriele Farzetti, Salvo Rondone, Gena Rowlands, Pierluigi Apra 22.00 Delta znanstvena oddaja Divje življenje v Avstraliji 22.35 Dnevnik 3 23.10 Emilio Vedovoa 1935 - 1984 Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja oddaja v slovenščini V današnji OPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti : TRST — Tudi slovenska vina z zaščitnim znakom »DOC« TRST — Koroški dnevi - nastop koroških umetnikov GORICA Folklorni večer s »Tine Rožaneem« BAZOVICA — 20 let Slomškovega doma TRST — Cappella Underground v novo sezono TRST — Intervju s pesnikoma Acetoni Mer mol jo in Marijem Čukom ob izidu skupne pesniške zbirke »Igra v tnalu« 17.(M) TV poročila 17.05 TV šola: Otrok in zdravnik 18.05 Tajni agent gospe Sin - film 19.30 TV D Stičišče 20.20 Dokumentarec s področja športa 21.00 Alfred Hitchcock predstavlja TV film 14.00 Deejay Tclcvision 14.30 La famiglia Bradford TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlic’s Angels - TV film 19.50 1 Puffi - risanka 20.25 OKU 11 prezzo è giusto nagradno 22.15 Napoli, Palermo, New York il triangolo della cammora - film 24.00 S. Gt. Matlowich contro l’acrco-nautica U.S.A. - film TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Hero High risanka 15 30 Yattaman risanka 16.00 Grizzly Adams TV film 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 21.20 Evita Peron - 3. nadalj. 22.30 Doppio gioco a San Francisco TV film 23.30 Poliziotto di quartiere - TV film 00.30 Romeo e Baucis - film TRIVENETA 11.30 TV film 12.30 Cincprogramma 13.00 The Grcat Detective - TV film 15.00 Le amicizie particolari film 16.30 La campana tibetana - nadalj. 18.00 TV film 19.00 The Grcat Detective - TV film 20.30 Appuntamento col disonore film 22.00 Poklic krznar TELEFRIULI 15.30 Ci sposeremo a Capri - film 18.00 Ixrngbridgc Story - TV film 19.00 Dnevnik 19.30 Veronica il volto dell’amore TV film 20.30 Sfida a Baltimora - film 22.25 Šport 23.35 TV film RAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik ; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: - Narodnoza- bavna glasba, — Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Športna tribuna; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 Dopoldanski program : — Glasbeni mozaik; 10.10 S. koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka ; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti ; 12.20 Glasbeni potpuri ; 13.20 Naši zbori : moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice — vodi Zdravko Klanjšček ; 13.40 Glasbena priloga ; 14.10 Radijsko popoldne : — Povejmo v živo; 15.00 En, dva, tri... Otroci, zdaj ste na vrsti vi! ; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba. RADIO OPČINE Oddaja na naslednjih frekvencah 99.100, 90.600, 98.800 Mgh. do 10.00 Glasba ; 10.00 Znano vendar neznano; do 17.30 Glasba; 17.30 Znano vendar neznano (ponovitev); 19.00 Glasba po željah — telefonski pozivi v živo (212658) ; Dalje večerni in nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutri — Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cesine razmere, EP; 6.45 Prometni servis ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Delo glasbene mladine Koper; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost —- Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo: ansambel Vilija Petriča. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 1730, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi do pisniki; 10.00 Pesem tedna ; 10.10 O-troški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov ; 10.45 Lov v Jugoslaviji; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah ; 16.00 Znane in neznane besede ; 16.32 Glasba; 18.00 Glasbena oddaja; 18.45 Opereta in nje ne melodije; 19.00 Jazz glasba. RADIO 1 6.00, 7.00, 8 00, 10.00, 12.00, 13.00, 14 .00, 15.00, 19.00 Poročila ; 6.00 Gla sbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Jutranji variete; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master — glasba dan za dnem; 15.03 Habitat — Radio 1 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program ; 17.30 Fili ngtonovo življenje Kritika Ra dijska nadaljevanka; 18.00 Objektiv Evropa ; 18.30 Večerna glasba ; 19.20 Na naših trgih ; 19.25 Radijska priredba; 20.00 Narobe svet — gledališka predstava; 21.03 Radijska priredba; 21.30 Večerna glasba; 22.00 Radijska povest; 22.44 Napotki za avtomobili ste; 22.49 Danes v parlamentu. RADIO 2 6.30, 7.30 , 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra! ; 15.00 La trappola — Pirandel lova novela; 15.42 Glasbeno - govorni program; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Kulturne aktualnosti ; 19.57 Zasedanje petih; 20.45 Glasbene ure; 21.30 Ra dio 2 3131 — Nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Pro metne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvorih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13 .(X) Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi ; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba ; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času ; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci ; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - -ing. Peter Gabrovšek; 20.35 Minute s slovenskimi interpreti Blaženka Arnič — klavir (J. S. Bach, B. Arnič, A. Skrjabin, S. Rahmannov); 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz o-pere Trubadur. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 22.10 Na krilih pesmi: Lepa Hrena ZASEBNE POSTAJE Po sklenitvi sporazuma v deželni upravi Na Goriškem se nekateri čutijo opeharjene V nekaterih političnih krogih na Goriškem ni velikega navdušenja nad sporazumom, ki so ga stranke večinske koalicije na deželi podpisale prejšnji teden. Pripadniki večinskih strank, konkretno krščanske demokracije, kajti druge stranke večinske koalicije nimajo svojih zastopnikov v deželnem svetu, se čutijo še enkrat prikrajšane. Zato so dali duška svojemu nezadovoljstvu. Prvi izraz tega nezadovoljstva je bila izjava go-riškega župana Scarana, ki jo sedaj pozitivno ocenjujejo tudi nekateri tržaški politični krogi. Scaranu pa je takoj odgovoril deželni tajnik liberalne stranke Prandi, Goričan, ki zavrača prav na demokristjansko stranko krivdo za tak neuspeh. V vsem deželnem odboru bo namreč le en Goričan, to je demokristjan Brancata, ki je že doslej vodil resor za turizem. Za kaj pravzaprav gre? V deželni volilni geometriji je bila Gorica vedno prikrajšana. Po volilnem zakonu naj bi imela sedem svetovalcev v deželnem svetu. Že od prvih volitev v letu 1964 pa jih je imela vedno manj od tega števila, po enega takrat, po dva "sedaj. V začetku so bili v de- želnem svetu iz Goriške trije demokristjani, dva komunista, en socialdemokrat, kasneje pa socialist. Socialistična stranka je potem izgubila že dvakrat svojega predstavnika na račun strankarskih tovarišev iz Kari ni je. Prav tako niso na Goriškem dosegli kvocienta socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovenska skupnost. V deželnem svetu so trije demokristijani in dva komunista. Slednja dva sta stalno v opoziciji. V začetku je bilo goriško zastopstvo v deželnem odboru številno: kar trije so bili odborniki, dva demokristjana in en socialist. Slednji ni bil več izvoljen, demokristjansko zastopstvo pa se je že v prejšnji mandatni dobi zmanjšalo na enega samega odbornika. Od zelo pomembnega resorja za finance, ki ga je imel več let Goričan Tripani, smo kasneje zdrknili na druga odbomištva. Brancati sedaj odgovarja za turizem. Če so torej nekateri v Trstu nezadovoljni s sedanjo rešitvijo krize in s povečano vlogo Videmčanov in Pordenoncev v deželnem odboru, niso niti v Gorici prav nič zadovoljni. Nekateri so namreč upali, da bo prišel v odbor sedanji načelnik sveto- valske skupine Longo, ki je iz Tržiča. Upanja pa se niso uresničila, morda tudi zato ker je Longo morotejec, pripada torej struji, ki je izšla nekako premagana iz sedanjega preverjanja, medtem ko je Brancati forzano-vist, torej zvest pristaš novega predsednika deželnega odbora Biasuttija. Scarano je torej protestiral pred nekaj dnevi, takoj ko je bila znana porazdelitev mest v novem deželnem odboru. Dejal je, da sta Gorica in Trst spet potisnjena v kot, da nimata več nobene teže. To potem ko si je kot goriški župan zares prizadeval, da bi Gorica pridobila v oceni deželnih in rimskih krogov. Prav na zadnji seji občinskega sveta, ko je odgovarjal komunistom, ki so predlagali nezaupnico sedanjemu odboru na občini, je Scarano dejal, da mu je uspelo privabiti v Gorico razne ministre; da je bila Goriška zaradi te povečane pozornosti vključena v tr-žaško-goriški plan gospodarskega razvoja, ki je vključen v državnem fi nančnem zakonu ; da bo moč iztržiti v Rimu in Trstu več za že obubožano goriško gospodarstvo. Sedaj pa, nekaj dni potem, pade na Goriško nov udarec. Liberalci, ki so na deželi v večini, v Gorici pa v opozicijo, so takoj izkoristili priložnost in obtožili gori ške demokristjane, da so sami krivi če jih ne upoštevajo na deželni ravni. Eno pa je vsekakor gotovo. Prav zaradi zmanjšane teže v deželni vladi je v zadnjih letih Gorica marsikaj izgubila Občinski odbor o zapadni obvoznici Občinski odbor v Gorici je na zadnji seji v ponedeljek razpravljal o raznih tehnično-finančnih problemih v zvezi z ogrevanjem šolskih in drugih občinskih poslopij. Sprejeli so tudi okrog 50 upravnih sklepov. Odbor se bo ponovno sestal v petek, ko bo vzel podrobno v pretres vprašanja v zvezi z gradnjo nove obvoznice med Ločniškim mostom in industrijsko cono ter mejnim postajališčem pri Štandrežu. O tem vprašanju bo razpravljal tudi občinski svet na prihodnjem zasedanju, ki bo v petek, 26. t.m. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete razpisuje A BO N IVI A ZA SEZONO 1984-85 V GORICI Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brass, telefon: 33288, ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob sobotah od 11. do 13. ure. ENPA ponuja več psičkov Pri društvu za zaščito živali imajo na razpolago nekaj psov, ki jih ponujajo brezplačno komur bi jih želel. Na razpolago so 4 leta stara samica dalmatinske pasme, primerna tudi kot čuvaj, samica nemškega volčjaka, stara približno 4 leta, 3-letna samica z dolgo belo dlako ter pet mladičev (tri samci in dve samici) mešane pasme, majhne rasti, stari od 4 do 9 mesecev. Včeraj popoldne uradno obvestilo iz Kima Napisal jo je dr. Bruno Slaffuzza Iz bolnišnice Skoraj gotovo že jutri pouk na slovenski sekciji ITI Predstavitev zgodovinske knjige o notarskih pogodbah na Goriškem Na slovenski sekciji tehnično industrijskega zavoda Galilei v Gorici se bo verjetno že jutri lahko pričel reden pouk. Vest nam je včeraj popoldne telefonsko posredoval ravnatelj šole Guadagni, brž ko je prejel teleks iz Rima, ki mu je uradno potrdil odprtje sekcije, pod pogojem, da so na šoli razpoložljivi primerni prostori in da šola razpolaga z učnim kadrom. Kot smo že poročali prejšnji teden, ko smo izvedeli, da je minister za šolstvo Falcuccijeva podpisala dekret o odprtju slovenske paralelke, pa so ti tehnični problemi bili že pred časom rešeni. Ravnatelj je namreč že julija po obvestilu, da bo letos pričela delovati na tej šoli tudi slovenska sekcija, poskrbel za primerne učne prostore. V sodelovanju s slovenskim šolskim sindikatom so se takoj lotili tudi reševanja problema šolskega umika in poiskali kader, ki naj bi omogočil takojšen začetek pouka, brž ko bi iz Rima prišlo še zadnje formalno dovoljenje za pričetek. Včeraj smo najprej od pokrajinske uprave prejeli kopijo brzojavke, ki jo je podtajnik na ministrstvu za šolstvo Fabio Mara valle poslal predsedniku Cumpeti in ga tudi uradno obvestil o dovoljenju za odprtje slovenske sekcije. To pa še ni bilo dovolj za začetek pouka, za kar je bilo potrebno, da ravnatelj šole prejme pre- ko šolskega skrbništva ministrski o-dlok o odprtju z vsemi potrebnimi navodili. Ravnatelj Guadagni je teleks z vsebino odloka prejel šele v kasnejših popoldanskih urah in nas takoj obvestil o tem. Dejal je, da ni sedaj več nobene formalne ovire za začetek pouka, ki bo predvidoma stekel lahko že jutri. Treba je le še obvestiti profesorje in dijake. Slednjim so s tajništva šole že telefonirali včeraj popoldne ali pa bodo to storiti danes, da bi po tolikih zamudah sedaj ne izgubljali po nepotrebnem drugih dragocenih dni pouka. Kot znano, se je ob pred vpisu v slovenski sekciji prijavilo 11 dijakov. Pet od teh je doslej obiskovalo pouk začasno v italijanskem razredu, danes oziroma jutri pa se mora javiti še nadaljnjih šest dijakov, ki so se vpisali v slovenski razred. Ladjedelnica odslej brez dela V tržiški ladjedelnici bodo od danes do ponedeljka preprečili poskusno splavitev tovorne ladje AGIP Lombardia, da opozorijo javnost na dejstvo, da bodo odslej brez dela (če izvzamemo manjša dela na vojni ladji Garibaldi). Že več let se gorički notar dr. Bru no Staffuzza ukvarja z raziskovanjem goričke zgodovine. Kot notarja ga pobliže zanimajo predvsem dogodki, ki so vezani na razne notarske pogodbe. Že nekajkrat je izdal monograjije, ki so izčle v tej ali drugi publikaciji, poleg tega pa je izdal če nekaj samostojnih knjig. Sedaj je izsledke dolgoletnega raziskovanja zbral v zajetni, pet sto strani debeli knjigi, k' so jo predstavili v ponedeljek zvečer v gorički palači Attems. Na otvoritev je seveda pričlo veliko ljudi, če zlasti preučevalcev zgodovine ter Staffuzzijevih stanovskih kolegov iz vse dežele. Predstavili so ga pokrajinski odbornik za kulturne dobrine Marino De Grassi, zgodovinar Carlo Guido Mor in vikar latinskega notariata Mario Fraglia. Medtem ko se je prof. Mor zaustavil predvsem ob pomembnosti notarskih listin iz srednjega veka, še zlasti za preučevanje zgodovine o-glejskega patriarhata in kasnejših plemiških ter državnih tvorb v Furlaniji, je notar Froglia orisal pomen, ki so ga notarji imeli v polpretekli dobi in ki jo imajo še danes. Zaustavil se je tudi ob nekaterih krajevnih aspektih Staffuzzovega spisa. Ob zaključku je pisec Bruno Staffuz- za omenil kako važno vlogo imajo notarski akti, ki so odraz življenja vseh slojev, od najbogatejših pa do najpreprostejših. V knjigi je seveda zajet velik, pomemben del goričke pretekle zgodovine. (mw) Samomor V ponedeljek zvečer so v nekem stanovanju v Ul. Oberdan 6,. odkrili truplo 36-letncga Giovannija Francesca Piuka. Kot laže, si je mož sam vzel življenje s tem, da se je obesil v domačem stanovanju. Čiščenje grobov Občani, ki bi želeli v teh dneh popraviti, urediti ali očistiti grobove in nagrobne kamne morajo ta dela zaključiti najkasneje do 27. t.m. Tako je določeno v občinski odredbi, ki velja za glavno pokopališče in ostala pokopališča v goriški občini. Po tem datumu ne bodo več dovoljevali tovrstnih posegov, ker bo pokopališka u-prava zaposlena z vsakoletnim čiščenjem ob dnevu mrtvih. V Ul. Brigata Re, blizu Ločni-škega mosta, se je včeraj ob 11. uri, v lažjem trčenju ranil komaj eno leto stari Alessandro Martucci iz Kraške ulice 9. Otroka so sprejeli na zdravljenje v splošni bolnišnici s prognozo okrevanja v petnajstih dneh. kino Gorica VERDI — 17.00—21.00 »C’era una volta in America«. VITTORIA 17.30 »La pomo bestia e-rotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »II diavolo e l'acquasanta«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE Danes zaprto. EXCELSIOR 18.00—22.00 »L’ascensore«. > COMUNALE 21.00 Odprtje koncertne sezone: nastopa pianist Ken Noda. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Najkrajša pot na Kitajsko« SVOBODA 20.00 »Sami v noči«. DESKLE 19.30 »Bombarder«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32-551. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Califto Cosulich, tel. 72-480. Na otvoritveni prireditvi letošnje sezone v Kulturnem domu Bogat folklorni večer z ljubljansko skupino Tine Rožanc Ljubljanska dekleta ob zaključku nastopa Pa čeprav stara in že malce ^ izrabljena ugotovitev, da je ljudska plesna zapuščina narodov in narodnosti Jugoslavije nadvse pestra in bogata, morda ne rabi nenehnega dokazovanja, so številni plesalci in godci ljubljanske skupine »Tine Rožanc« na nedavnem goriškem nastopu ponovno potrdili njeno veljavnost. Železničarska folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane praznuje letos 35-letnico uspešnega delovanja, slovesen koncert ob jubileju bo proti koncu meseca v Cankarjevem domu; in v tem duhu praznovanj je tudi nastopila v petek zvečer v goriškem Kulturnem domu. Folklorna prireditev sama pa sodi v okvir izmeničnega prirejanja tovrstnih prireditev v Trstu in Gorici, za kar seveda skrbi Zveza slovenskih kulturnih društev. Lani se je na tržaški »Čez tri gore, čez tri dole« našemu občinstvu predstavila akademska folklorna skupina »France Marolt«, prav tako iz Ljubljane, z nastopom skupine Tine Rožanc pa so si lahko gledalci, ki jih sicer ni bilo veliko nc v tržaškem ne v goriškem Kulturnem domu, ustvarili verodostojno predstavo o najuspešnejših predstavnikih poustvarjalnosti na folklornem področju v Sloveniji. Pravzaprav jc »Tine Rožanc« že večkrat plesal pri nas, zadnjič letos poleti na tržaškem velesejmu in na prazniku v Mačkoljah. Od takrat pa je ljubljanska skupina korenito posegla v lasten program in ga z nekaterimi novimi postavitvami kakovostno dvignila. V tej novi luči se je predstavila v Gorici, kjer je tudi nastopila v celotni zasedbi, saj se je na odru Kulturnega doma zvrstilo približno 50 plesalcev in okoli 25 godcev. Včasih jih je bilo celo preveč, glede na velikost odra seveda, in zato nekatere točke niso prišlo do pravega izraza. Sicer pa je bil program v Gorici neenakomerno porazdeljen, plesno izredno bogat, toda kot celota nekoliko zasičen. Razdeli tev na slovenski del in na drugi del, v katerem so gostje iz Ljubljane prikazali plesno tradicijo ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti, je sicer povsem pravilna, toda po dolžini je drugi del popolnoma »preva gal« prvega. Med drugim tudi napovedi niso bile povsem razumljive ali izčrpne, vendar je bilo v dvorani dovolj ljubiteljev in boljših poznavalcev folklore, da so pravilno razbrali prikazane točke. Za uvod so člani železničarskega društva odplesali najbolj klasično med slovenskimi folklornimi točkami in sicer splet gorenjskih plesov, ki ga je pred več kot tridesetimi leti priredila Tončka Marolt. Tudi druga točka sodi v star program te kot tudi drugih slovenskih skupin: gre za splet starih belokranjskih kol, ki ga je pred časom pripravila Marija šušter. Ostali trije spleti, ki so tvorili slovenski del programa, so novejšega datuma, izrecno za to skupino pa jih je pripravil Mirko Ramovš, ki je danes najuspešnejši koreograf za folklorne plese v Sloveniji. Prekmurski splet je privlačen tudi zaradi glesbe in petja (v Gorici izvajalci v tem niso bili brezhibni) ; pri notranjskih plesih, ki se med domačini niso ohranili, so zanimive med drugim noše, ki so jih izdelali na osnovi starih ilustracij in slik. Štajerska je bogato folklorno področje, povsem novi splet se je omejil na njen vzhodni predel; tudi tam pa so plesali veselo in nagajivo. Veseli in dovolj sproščeni pa so bili tudi izvajalci, njim in gledalcem pa bi mogoče prav prišla kakšna glasbena vmesna točka. Z novo in bogato postavitvijo pa so »rožanci« začeli drugi, mešani jugoslovanski del. Posegli so v bogato zakladnico hrvaške Slavonije: splet je pripravil Ivan Ivančan, ki sodi v sam vrh jugoslovanskih strokovnjakov. Točka je lepo zastavljena, zahteva veliko plesne, predvsem pa ženske pevske spretnosti, je pa še nekoliko nevplesana. Posebno pozornost in občudovanje pa zaslužijo noše, zlasti ženske. Za svojo tridesetletnico je »Rožanc« vključil v program izbor starih mestnih splitskih plesov, ki ga je pripravil izvedenec za tisto področje Branko Šegovič; plesi so elegantni in zelo uglajeni in prispevajo. k raznolikosti programa, v katerem prevladujejo navadno drugačni, temperamentnejši, ritmi. Sledila je šibka točka programa in sicer kola iz Šumadijc, po zamisli Miodraga Cvetkoviča, ki pa ni prepričljiva ne zaradi izbora kot takega ne zaradi izvedbe. Nato so prišli na svoje solisti : pet plesalcev je namreč odplesalo, in to zelo dobro, privlačno šopsko oro (koreografija Dušan Shuster), ki vselej doživi buren aplavz. Potem je bila na vrsti prva glasbena točka (privlačne melodije iz Vranja); sledila pa je spet novost in verjetno najboljša točka večera. Zbrano in natančno so namreč plesalci izvedli nema kola iz Vr-like, ki zahtevajo dobro pripravo; splet je pripravil Branko Šegovič in tudi v tej točki smo lahko občudovali lepe noše. Pred zaključno točko, to je pred spletom povardarskih plesov (izbor je sestavil Dušan Shuster), pa smo poslušali dolgo in nekoliko razvlečeno glasbeno medigro. Makedonski plesi so seveda lepi in vselej, tudi ko splet ni najboljši, »vžgejo«. Za zaključek pa so vsi nastopajoči zapeli »Nocoj je res 'na lušna noč«, ki je postala nekakšna himna folklornih srečanj. Kot je razvidno iz dolgega seznama predvajanih točk, so člani ljubljanske skupine veliko pokazali. Ob nedvomni plesni, pevski in tokrat nekoliko manjši godčevski izurjenosti od običajne, pa čeprav brez manjših napak tudi drugod seveda ni šlo, pa so tudi dokazali, da ima pravilen odnos do narodne noše velik pomen. Prav nošam so namreč člani skupine namenili veliko pozornost, v nakup vsega potrebnega vložili precej sredstev, toda učinek je nedvomno odtehtal vse to, predvsem pa napore vodij skupine, (bip) Razstavo bodo odprli v petek v Prosvetnem domu Jože Tisnikar na Opčinah V openskem Prosvetnem domu, ki je postal že kar reprezentativna likovna galerija, bodo v petek, ob 20. uri odprli novo razstavo. Tokrat se bo predstavil zelo znan slovenski umetnik Jože Tisnikar, o koterem bo spregovoril kritik Janez Mesesnel. Na večeru bodo predvajali tudi videokasete o umetnikovem delu, razstava pa bo odprta do 28. t.m. Iz likovnih galerij Mariano Cerne in Pietro Grassi Slike, ki jih bo Jože Tisnikar v organizaciji Slovenskega kulturnega dru štva Tabcrr razstavil na Opčinah, pomenijo le začasno sleme neke stavbe, zgrajene iz učnih in delovnih naporov ter počasne, zaporedne umetniške rasti. Ta rast pa je vsaj toliko zanimiva kot končni dosežek in ga v več pogledih tudi razloži in utemelji. Začel je kot samouk in kot malo šolan človek še posebej opotekavo in nebogljeno. Toda služba v slovenjgraški bolnišnici, kjer je postal obdukcijski pomočnik, in pa znanstvo z akademskim slikarjem in likovnim pedagogom prof. Karlom Pečkom sta Tisnikarjevo življenjsko pot usmerila proti končnemu uspehu. Pečkova pobuda, naj slika svoje življenjsko in delovno okolje — kar so preskusili že člani zagrebške »Zemlje« s podravskimi kmeti naivci — je imela •spričo neprijaznosti Tisnikarjevega delovišča v prosekturi poseben naglas. Tisnikar se je oprijel tega funkcionalnega napotka in izpod njegovih čopičev so začele prihajati podobe, tematsko nove in izvirne, vsebinsko fantastično zasnovane in oblikovno izredno razgibane. Pomanjkanje zna-nja je nadomeščala živa domišljija, ki jo je hranila vsakodnevna trpka, tragična resničnost. Včasih sta ga tematika in njen odmev pri gledalcih zapeljala v hoteno iskanje šokantnosti, kar se je ujemalo z njegovo razgibano in ne vselej urejeno fantazijo. A hkrati s trdim delom in postopnim praktičnim učenjem se je unašala tudi želja po včasih ceneni, čeprav popularni šokantnosti; tema je postajala v Tisnikarje-vih slikah vse bolj le nosilec nekega procesa in vse več pozornosti je posvečal likovnim in umetniškim ciljem, zu katere je postajal vse bolj občutljiv in dovzeten. Prizori smrti, seciranja trupel, vivisekcije, pogrebov, sedminskih popivanj v gostilnah in bizarnih bolnišničnih karnevalov so se vse bolj umirjali, slikar je začel paziti na kompozicijo in izrez, na barv- na skladja in tonske ubranosti, omejeval je število figur in uskladil iluzijo odprtega in zaprtega prostora s slikarsko ploskvijo in njenimi možnostmi. Ostal pa je po naravi in duši ekspresionist, slikar, ki je svoja sporo čila vselej podčrtaval in tako krepil njihovo tragično, baladno, včasih morbidno odmevnost. Temu se ni hotel in mogel odreči niti v zrelem obdobju, ko je pred desetletjem ali manj dosegel zadovoljivo formalno znanje in tehnično dorečenost. Niti tedaj torej, ko se je vsa faktografija njegovih slik, vsa dokumentaričnost sporočila umaknila težnji po globljem, umetniškem sporočilu in izpovedi. S severnjaško nagnjenostjo k meditaci ji, fantastiki in baladnosti je zaslutil in postopoma realiziral filozofski naboj, katerega je začutil in slednjič zanesljivo ugotovil v svojih slikarskih lemah in njihovi vsebini. Zato so se tudi njegove slike spremenile. Postopoma je zamenjaval snov, ki je prehajala od določenosti k splošnosti in temu so služila omejevanja uporabljenih prvin in neutaj-Ijiva težnja po monumentalnosti, ki zmore zrasli le iz prečiščene formalne skromnosti. Bizarnost je ostajala, ta je navsezadnje sinonim te nevsakdanje umetniške osebnosti; a zdaj je podrejena splošni misli in čutenju, sporočilu, ki je humano in množično, čeprav včasih še odprto na kak določeni dogodek ali prizor. Toda barvna naravnanost na hladni del lestvice in tonski prehodi v hladnih teminah z redkimi funkcionalnimi svetlobnimi žarenji gradijo logični miselni most med določnostjo in splošnostjo in v tej splošnosti prihajajo do izraza vse tiste abstraktne, prvinske likovne kvalitete, katerih samouk Tisnikar ob vsem »šolanju«, delovnih izkušnjah in očitnem formalnem napredku ni mogel bistveno spremeniti. Še več, ne le, da jih je ohranil, s prečiščevanjem zamisli, vizije in likovne realizacije jih je kultiviral, s tem okrepil in jim razširil komunikativnost. Zato ni naključje, da sta ga poleg ožje in širše domovine odkrila še Evropa in svet in ga proslavila kot izvirnega in ne spekulativnega slikarja in umetnika, ki jima ima še toliko povedati. JANEZ MESESNEL Za začetek nove sezone si vodstva galerij in razstavišč po navadi izberejo kako pomembnejše ali vsaj popularno ime. Tako je galerija »II Tribbio« na Piazza Vecchia pripravila razstavo tržaškega kiparja že starejše generacije Mariana Černeta, galerija »Cartesius« v Ul. Marconi ob Ljudskem vrtu pa je sprejela v goste Pietra Grassija. Oba sta odprla razstavi v soboto, 6. t.m., in oba spadata med pomembnejša imena tržaške likovne stvarnosti. Mariano Cerne, ki je dokaj pogumno premagal svoje fizične težave in se ponovno lotil dela, se že nekaj let zapored, in rekli bi, redno pojavlja s svojimi stvaritvami v galeriji »II Tribbio«, kjer je sedaj dal na ogled plodve svojega napornega dela zadnjih časov. Z ducatom risb v oglju, osmimi malimi broni in prav tolike-rimi keramikami je napolnil razstavišče v lepo zaokrožen prikaz svoje ustvarjalnosti, svoje marljivosti, pa tudi svoje sposobnosti. Kot po navadi je Cerne tudi tokrat izbral za objekt svojih risb ženski Uk. Med dvanajstimi risbami je nekaj aktov in nekaj bolj skromno odetih žensk ter en sam moški portret. Pa ne samo žensko telo, pač pa samo lepo žensko telo rad upodablja. In to mu tudi uspe, pa čeprav imamo zaradi tega pred seboj zelo, preveč idealizirano podobo. Gladke poteze brez korektur in retušev pa dokazujejo, kolikšen mojster je Mariano Čeme. In vendar je pri tem opazno tudi to, da izhajajo risbe iz rok umetnika, ki je bolj kipar kot slikar. Med osmimi malimi in tudi zelo majhnimi bronastimi odlitki je tudi kako delo. ki smo ga že videli na ka ki skupinski razstavi, v splošnem pa gre za nova dela, ki močno odražajo mojstrovo prvotno »surovino«, namreč k raški kamen, ki sta ga burja in dež v dolgih stoletjih izprala in izpraskala v raskavo površino, ki je značilna za vse ah skoraj vse skulpture, ki jih je ustvaril Mariano Čeme. Gre pri tem za dela. ki so v popolnem nasprotju z njegovimi risbami, saj v teh odlitkih komaj komaj nakazuje obrise upodobljenih motivov. Nekaj podobnega zasledimo v Černetovi sedanji novosti, v osmih keramičnih figurah, ki jih je pripravil za to i 9 €|j CERNE razstavo. Cerne, ki se je v mladih, oziroma v mlajših letih z dletom loteval kamna, pozneje pa obdeloval bron, se sedaj preizkuša v keramiki. Zgnetel je in zmodeliral ter nato z barvami bleščeče »pološčil« nekaj manjših figur, med katerimi prav gotovo nismo mogli pogrešati sove, ki spada v njegovo pogostno motiviko, ter glave dekleta. Vsekakor se Čeme tudi v tem kaže mojstra, ustvarjalca, ki pogosto preseneča. * » » Pietro Grassi spada med tiste mojstre, ki nikoli ne presenečajo, ki pa se kljub svoji pozni zreli dobi še vedno razvijajo, vendar vedno v neki logiki, ki ne pozna skokov, še manj preskoke. Grassi, ki je že zdavnaj zapustil pot čiste figurati vnos ti, je še vedno figurativen mojster, pa čeprav v kakem svojem delu s svojo gosto črtnostjo tako rekoč zabriše obrise upodobljenega motiva in se nam zdi, da imamo pred seboj že čisto abstrakcijo. Kdor pa pozna mojstra in njegovo likovno pot, bo tudi v teh, rekli bi abstraktnih delih, razbral motiv in videl v delu vsega mojstra. Nadaljnja značilnost Pietra Grassija je njegova barvna paleta. Njegova osnovna barva je bila siva barva, seveda v vseh možnih odtenkih, od svetle do zelo temne, celo mračne. Vendar pa ne gre za hladno, mrtvo sivo barvo, pač pa za nekako toplo in na nek način blestečo barvo, ki ustvarja motivu primemo ozračje. In Grassi zelo rad upodablja mračne, vendar ne mrakobne kotičke starega mesta, notranjščine podrtij, pa tudi cerkva ter temne slepe uÙce in podobno, kjer so temne barve tako rekoč nujna govorica. Vendar se mojster ne ustavlja pri tej barvi, pač pa zadnje čase uporablja tudi rdečo barvo n.pr. v prikazovanju industrijskega področja, zeleno in druge barve pri »Verandi v cvetju«, okra barvo pri »Zidovih v senci«, pa tudi druge barve pri drugih motivih. In vse te barve meša v najrazličnejše tone in nianse. Grassi je pripravil za sedanjo razstavo v galeriji Cartesius 33 olj, temper in mešanih tehnik, del v prikupnih majhnih, pa tudi v večjih, celo velikih formatih, seveda z najrazličnejšo motiviko, ki jo je nabral vse od o-balnih mestec srednje in gornje Istre pa do Benetk, seveda tudi s številnimi motivi iz tržaškega starega mesta. Sicer pa bomo v zvezi s tem navedli le nekaj značilnejših naslovov slik, kot so na primer »Učilnica v starem mestu«, »Fragmenti v Istri«. »Spomini na Koper«, »Piran«, »Izola«, »Notranjščina«, »Stari zidavi«, »Spomini na Benetke«,- »Industrijska cona«, »Katedrala« itd. itd. Lepa in tudi bogata razstava, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost tržaških ljubiteljev umetnosti, bo tra jala do jutri. (Fre) V " & Ob proglasitvi Nobelove nagrade za književnost Jaroslav Seifert - pesnik domovine Prage in čiste ljubezenske izkušnje Ime Jaroslava Seiferta, letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, je najbrž večini neznano. Slovenskih prevodov skorajda ni (celo brez skorajda), a niti italijanski ne cvete jo. Zato je bila proglasitev njegovega imena presenečenje za vse. O tem češkem pesniku, ki se je rodil v Predmestju Prage 23. septembra 1901. v delavski družini, je nekoliko pisal samo italijanski pesnik Giovanni Giudici v svoji antologiji »Poklon Pragi« iz leta 1968. Seifert je bil do leta 1949 novinar, istočasno in prej pa je aktivno sodeloval tudi v vseh avantgardnih gibanjih, kar je čutiti v prvi pesniški zbirki, kjer se predstavlja kot tipičen proletarski pesnik. A že v drugi zbirki »Samo ljubezen« (1923) je že mogoče zaznati drugačno držo, ki bo Seiferta Pripeljala v »poetizem«. Ta je govoril o čisti in avtonomni poeziji, združeni z domišljijo in čutnim ugodjem. Skratka, karakteristika nove poezije je volja do življenja in uživanja. To je literarni tok (začel se je v dvajsetih letih), ki ni hotel biti samo estetskega značaja, ampak je strmel po novem načinu življenja, po neke vrste modernem epikurejstvu. Ta struja je ovrgla, po zgledu kubizma, romantično koncepcijo umetnika in umetnosti. »Poetizem« je namreč podčrta val specifični aspekt poetičnosti v umetnosti ter je ideji in tezi zoperstavljal emocijo in podobo, logiki fantazijo, dedukciji indukcijo. Njegov največji doprinos k literarnemu razvoju je bila osvojitev neverjetnega mojstrstva v rabi pesniškega instrumentarija. Seifert je vse dopolnil še z ekzotičnostjo, sen-zualizmom in vero v tehnološki napredek, kar pa je po drugi strani ovil v žalostne barve, opremljene z deziluzijo in melanholično samoto, kar bo njegova trajna značilnost. Istočasno je bilo žabe ležiti neko drugo metamorfozo, ki se je dogajala v Seifertovem verzu: od prostega verza je pesnik prešel v stroge metrične in kitične oblike, katere je opustil šele v zadnjem desetletju, ko se je začel posvečati lirični prozi. Tri so glavne teme, katere zaposlujejo če škega pesnika: Praga, katero je Seifert opeval v vseh oblikah in vseh obdobjih; domovina, za katero se je pesnik v najtežjih trenutkih njenega obstoja vedno zavzel; ljubezen, h kateri se pesnik vedno zateka — a to ni samo čista ljubezen, tu gre še za nianse smrti in filozofije, ki je postala v zadnjih letih prva muza pesnikovega zanimanja. In celo v času obračunov je Jaroslavu Seifertu uspelo najti zrna sreče, čeprav v obliki spomina na mladost, »kajti lahko živimo to življenje brez ljubezni, vendar umreti brez ljubezni, to je obupno«. Vrhunec formalnega in vsebinskega mojstrstva je več kot osemdesetletni pesnik dosegel v knjigah »Verzi o Pragi«, »Koncert na otoku«, »Halleyeva zvezda«, »Staplanje zvonov« in v zadnji, ki so jo objavili tudi v nekaterih tujih državah, »Steber kuge in drugi verzi« (1977), ki združuje vso kvin tesenco njegove pesniške in človeške izkušnje. TONE SVETINA Med nebom in p e Mo m _______________ 269._________________ Gledala sta, kako sence oblakov drsijo čez stene, in poslušala votlo grmenje plazov, ki so se z vrhov sten usipali v zatrepe. Same od sebe so ju, prevzemale misli na stvarnost, ki je zunaj moči človeškega razuma. Prizori pokola, fronta na vzhodu in v Afriki pa zakulisne spletke v Rimu... Oba sta zaslutila prst usode, ki je nekje za zavestjo tkala svojo resnico, temno, nespoznavno in grozljivo. »Človek obrača, Bog pa obrne, pravi krščanski pregovor,« je pomislil Losanna. V sencah miru in tišine je začutil Losanna, da njegova vnema naigla ugaša. Dvomi so se razrastli, visoko postavljeni cilji so se začeli majati in sesipati v ničevost... Začudil se je premetenosti gospoda Depola, in šele za njegovim zgledom je končno povzel, da igra na dve karti ni le koristna, temveč celo nujna za zavarovanje dolgoročnih interesov in nacionalnih koristi. , Vprašal se je, kaj bo napravil duce, če bi hoteli njega in njegovo stranko kot tudi oboroženo silo stnanke žrtvovati, da bi si v zameno zagotovili druge koristi. V Italiji je diplomacija vedno pred vojaško častjo... To bi rad vprašal Gattinaro. Toda čeprav sta bila prijatelja in se je tudi on želel pogovoriti v tej smeri, si nista upala na dan z besedo. Previdno sta se otipavala iz razdalje, kakor dve živali, ki se bojita medsebojnega spopada. IV. Po mesecu dni bojev v gorovju na levem obrežju Soče v smeri Beneške Slovenije, kamor sta usmerila ofenzivne sunke Gradnikova in Gregorčičeva brigada, se je Kristina z delom brigade vračala v zavetje Krna. Ledeno mrzlo reko so prebredli sredi noči, ne da bi jih kdo oviral. Do jutra so se vzpenjali po kozjih stezah, vsekanih v strma pobočja in grape. Mimo gorske vasice Krn so se vzpeli na Sedlo med Rdečim robom in Mrzlim vrhom; lok teme nad gorami se je tedaj prelomil in prelestna sončna svetloba je ožarila rogova gore. Sedlo na meji je bilo polno lijakov, ki so jih napravile eksplozije težkih granat, prepreženo s strel skimi jarki in kavernami, zvrtanimi v živo skalo. Cvetoče trave so bile rosne. Mokrota je pronicala skozi zdelaho obutev in jim vlažila ožuljene in odrgnjene noge. Kristina je bila na koncu z močmi. Če je ne bi bil Trenta bodril in ji pomagal nositi opreme, bi se bila najraje ulegla in umrla že v prvih strminah nad reko. Komisarji so rekli, da se bo tu pod stenami brigada odpočila ter se založila z municijo in bombami, ker so jih v bojih na Stolu in Matajurju skoraj vse porabili. Imeli so precej žrtev, še več pa je padlo Italijanov. Tako so se lačni, goli in skoraj bosi zatekli v divje skalne višine, ker so upali, da jih tu Italijani ne bodo iskali, čeprav so povsod rinili za brigado kot obsedeni. Kristini se je vse noči sanjalo, kako jo preganjajo Italijani in vpijejo. Beži v strmino in jim ne more uteči in ne streljati nanje. Ko so bili že zelo blizu, se je prebudila s krikom. Trenta ji je položil svojo težko dlan na čelo in jo umiril; »Kaj se bojiš, da te bodo ulovili? Ali jih nisva dovolj pobila?« Kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo DANES KAR DEVET SREČANJ V prijateljski tekmi Jadran - Kraški zidar Kvalifikacije za svetovno nogomet' no prvenstvo čez dve leti v Mehiki stopijo v živo. Samo v okviru evropskega področja bodo danes odigrali kar devet srečanj, še največ zanimanja vlada za prvi nastop Anglije, Zahodne Nemčije in Španije, oči marsikaterega italijanskega navijača pa bodo uprte še na druga igrišča, saj bo zaposlenih tudi trinajst tujcev, ki so okrepili apeninske enajsterice, in sicer: Boniek (Pol.), Rummenigge, Briegei (ZRN), Stromberg, Cornelius-son (šve.), Hateley, Wilkins (Angl.), Kricft (Niz.), Bergreen. Elkjaer, Lau drup (Dan.), Brady (Irska), Souness (Škot.). Kot smo dejali, bodo krstni nastop v teh kvalifikacijah opravile Anglija, ZRN in Španija. Za Angleže se je po letu 1966, ko so doma osvojili svetovni naslov, začela rakova pot na mednarodnem prizorišču. V pokalih so sicer odlični (seveda s pomočjo Škotov in Ircev), vendar reprezentanca ni zabeležila vidnejšega uspeha, prav nasprotno. Krivdo iščejo v formuli angleškega prvenstva, ki ne pozna premorov niti ko igra državna vrsta. Reprezentanco vodi od leta 1982 Bob by Robson in že sedaj nekateri hočejo njegovo slovo, če mu bo tudi tokrat spodletelo, se bo njegov stol ček kaj kmalu zamajal. Zahodno Nemčijo bo danes vodil Beckenbauer, ki je julija prevzel mesto Helmuta Schoena. Pod njegovim vodstvom je ZRN že odigrala prija teljsko srečanje proti Argentini in izgubila s 3:1, danes pa je Beckcn bauer optimistično razpoložen in je svoje zaupanje poveril zlasti izkušenim igralcem, na razpolago pa bo i-mel tudi Rummeniggeja, ki je bil tedaj poškodovan. Za Špance bodo kvalifikacije predvsem motiv, da se obdržijo na medna rodni sceni, saj so njihove ekipe v zadnjem kolu evropskih pokalov razen Real Madrida vse pogorele. DANAŠNJI SPORED SKUPINA 1: Belgija - Albanija, Poljska - Grčija: SKUPINA 2: ZRN Švedska ; SKUPINA 3: Anglija - Finska; SKUPINA 5: Nizozemska - Madžarska; SKUPINA 6: Švica Dan ska, Norveška - Irska; SKUPINA 7: Škotska - Islandija, Španija - Wales. ZOI na Koroškem? DUNAJ — Predstavnik deželnega odbora avstrijske Koroške Erwein Paska je izjavil, da so dani vsi po goji, da bi lahko priredili zimske olimpijske igre leta 1992 na Koroškem v krajih Trbiž - Kranjska gora - Beljak. »Bile bi to prave olim pijške igre miru,« je izjavil Paska. Ocleppo izločen KÒLN — Italijan Gianni Ocleppo je izpadel v osmini finala Grand Prix turnirja v Kolnu. Italijanskega teniškega igralca je namreč prema gai Čehoslovak Mecier s 6:7, 6:0, 7:6. Koristno Jadran — Kraški zidar 100:92 (45:39) JADRAN: M. Čuk 8, Ban 18 (2:2), I. Starc 10 (2:2), Rauber 25 (3:3), Daneu 6, Gulič 14 (2:2), Žerjal 13 (2:2), Sosič 4, Vassallo 2, Kraus, Kojanec. KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Ura- njek, Brezec 34 (8:9), šupič 15 (3:7), Kavčič 2, Mervič 14 (2:2), Žiberna 8, S. Čuk, Žvab 11 (1:2), Počkaj 8 (0:1). SODNIK: Kori jan. PM: Jadran 11:11, Kraški zidar 14:21. ON: Jadran 16, Kraški zidar 12. PON: nihče. 3 TOČKE: Brezec 2, Žerjal 1. Jadran in sežanski Kraški zidar sta sinoči v Repnu igrala prijatelj sko tekmo, ki je bila za oboje dokaj koristna : za jadranovce pred sobotnim pomembnim gostovanjem z Vicenzo, kjer bodo igrali 4. kolo košarkarskega prvenstva C-l lige, za za oboje Sežance pa pred bližnjim pričetkom slovenske lige. Zasluženo so zmagali jadranovci, med katerimi se je še posebno izkazal Sandi Rauber, ki je bil tudi najboljši strelec Jadranovega moštva. Dokaj dobro pa je igral tudi Štefan Gulič, sicer pa je vse moštvo pokazalo napredek glede na »nesrečno« sobotno tekmo, ko so naši nerodno izgubili proti Fulgorju iz Fi-denze. Tudi Sežanci so bili s svojim nastopom zadovoljni. V moštvu je nekaj mladih košarkarjev, ki so jim podobna prijateljska srečanja kot nalašč, da si naberejo dragocene izkušnje. Sicer pa je pri Kraškem zi dar ju še vedno nenadomestljiv »veteran« Brezec, ki je bil za jadranovce nerešljiva uganka. Dosegel je namreč kar 34 točk in seveda bil najboljši strelec tekme. Povsem solidno pa sta opravila svojo nalogo tudi Mervič in Žvab. (bi) Kvalifikacije za nogometno SP »Plavi« v zadovoljivi formi Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se v Sloveniji pripravlja na sobotno kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo z Vzhodno Nemčijo, je včeraj opravila še zadnjo zahtevnejšo preizkušnjo. Pomerila se je s postavo Šaleške doline, katero je odpravila s 5:0 (3:0). Dva zadetka je dosegel Gudelj, po enkrat so bili u-spešni Zlatko Vujovič, Šestič in Pan-čev. V glavnem pa so vsi zadovoljili. Zvezni trener Milutinovič včeraj ni objavil postave, ki bo odpotovala v Leipzig. Odločil se je, da to stori danes, skoraj gotovo pa bodo »plavi« takole začeli : Stojič, Zo. Vujovič, Ba-Ijič, Hadžibegič, Zajec, Radanovič, Šestič, Gudelj, Vokrri, Baždarevič in Zl. Vujovič. Kot vidimo torej, si je vratar Stojič opomogel po poškodbi, a glede na prvo tekmo z Bolgarijo naj bi torej v začetni postavi manjkala Sliškovič in Deverič. Vsekakor si »plavi«, potem ko so Bolgariji v Beogradu prepustili točko, novega spodrsljaja ne morejo privoščiti. Glede na zadnje predstave ju goslovartske vrste pa si kaj dosti o-betavnejšega žal tudi ni mogoče obetati. Upati je le, da je ta naš pesimizem tokrat neupravičen. NOGOMET — II. ZNL Olimpija v gosteh Maribor doma V 2. zahodni jugoslovanski nogomet ni ligi bo danes 10. kolo, v katerem bo ljubljanska Olimpija gostovala v Kikindi, Maribor pa se bo doma pomeril z Jedinstvom iz Brčkega. Slovenska zastopnika, ki doslej nista pripravila veliko zadovoljstvo svojim navijačem, čaka v nedeljo derbi za Bežigradom, kjer sta se zadnjič srečala pred dvajsetimi leti, ko sta bila tudi v drugi ligi. ženska namiznoteniška A liga - tedenski komentar Letos precejšnja izenačenost V severni skupini ženske A lige je ekipa Focolare iz Coccaglia že drugič poskrbela za presenečenje, ko je sicer tesno s 5:4 premagala državne prvakinje Krasa. Za letošnje prvenstvo je tako značilno, da si bodo ekipe enakovrednejše in če ne bo prišlo do sprememb v posameznih moštvih, bomo priča nadvse z animi vim dvobojem. Tekma v Coccagliu je bila vseskozi napeta in nekatera srečanja so se odločila prav v končnici seta. Ekipa iz Lombardije se je predstavila kot homogena celota in je zelo dobro pripravljena. Od Krasovih igralk je Cergolova potrdila svojo premoč, čeprav se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor nasprotnic. Dobro je svojo nalogo opravila tudi Sedmakova, ki je osvojila točko. Slabši je bil nastop Doljakove, ki je potegnila krajši konec v vseh treh dvo- bojih, čeprav ji lahko štejemo v o-pravičilo, da skoraj mesec dni ni trenirala zaradi prometne nesreče. V Coccaglio sicer ni odpotovala Miličeva, ki je bila službeno zadržana, vendar vse to ne opravičuje medlega nastopa, kar vzbuja sum, da je Kras nekoliko podcenjeval nasprotno ekipo. V drugi tekmi kola je ekipa Re-eoaro ponovno zgubila, tokrat v Ter-niju in spet je vse tri točke za pred stavnice nemške manjšine osvojila Santifallcrjeva. V južni skupini pa je Stetan iz Neaplja po pričakovanju odpravil skromni TT Cagliari, medtem ko se je morala ekipa Quattro mori s Sardinije pošteno potruditi, da je strla odpor Barcelone. Ta teden bo za žensko ekipo Krasa zelo naporen, saj se bodo v okviru evropskega pokala prvakov že v petek v Repnu pomerile z jugoslovan skimi prvakinjami Mladosti iz Zagreba, dan kasneje pa jih čaka tekma z ekipo iz Bočna, lanskim finalistom v A ligi. (Z. Simoneta) TAKO PO 2. KOLU SKUPINA A: Focolare Coccaglio -Kras 5:4; Vigor Terni - Recoaro Bočen 5:3. LESTVICA: Focolare Coccaglio 4, Kras, Vigor Terni 2, Recoaro Bočen brez točke. PRIHODNJE KOLO: Kras - Recoaro Bočen (20. 10. ob 18.00), Vigor - ('lUTlIflio SKUPINA B: TT Barcelona - Quattro mori Cagliari 4:5; TT Cagliari -Stetan Napoli 2:5. LESTVICA: Stetan Napoli, Quattro mori Cagliari 4, TT Barcelona, TT Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO: Quattro Mori -Stetan, Cagliari - Barcellona. Namizni tenis: Kras v 1. kolu moške (! lige Zanesljiva zmaga v Vidmu šport na primorskem Pričeli tudi odbojkarji Košarka - jugoslovanski pokal Gibona v finalu Gibona — Zadar 94:77 (49:44) GIBONA: M. Nakič 5 (1:3), A. Pe^ trovič 18 (4:4), Bečič, Čutura 12 (2:4), D. Petrovič 26 (5:7), K nego 18, Vukičevič 2, Ušič 12, I. Nakič 1 (1:2), Arapovič. ZADAR: Pahlič 8, (1:2), čiklič, Popovič 10 (2:2), Sunara 27 (7:8), Ma tulovič 5 (3:4), Babič 2, Blaževič 2, Vrankovič 13 (1:1), Petranovič 10 (0:1), Grkovič, Pavlovič, Olič. ZAGREB — V gotovo najboljši tekmi, ki so jo v tej sezoni odigrali v Zagrebu, je Zadar odlično začel (v 13. min. 27:38). Potem ko je Čutura zamenjal Ušiča, si je Gibona opomogla, pri gostih pa ni bila posrečena poteza, ko je Babič vstopil namesto Pahliča. V drugem polčasu zmaga Gibone ni bila nikoli v dvomu in je jasno prišla do izraza kvaliteta in širina njene klopi. Danes bodo odigrali drugo polfinalno tekmo jugoslovanskega pokala, in sicer v Splitu med Jugoplastiko in Smelt Olimpijo. V nedeljo so se rolkarji SK Devin in ŠD Mladina udeležili pete in zad nje preizkušnje za osvojitev državnega naslova. Povejmo najprej, da je SK Devin tudi tokrat odnesel naslov državnega prvaka, in sicer z odličnim Andrejem Antoničem, ki iz leta v leto brani svoj državni naslov. Zrna gai je v prvih treh preizkušnjah in si tako zagotovil odličje, nato pa sla vil tudi v zadnjih dveh preizkušnjah. Vsem tem zmagam je treba dodati še drugi Antoničev državni naslov, namreč v teku na dolgi progi (»Gran fondo«), končno pa je Antonič zmagal na vseh propagandnih tekmovanjih, ki se jih je udeležil. Sicer pa se vrnimo na nedeljsko tekmovanje v kraju Lombardo. Udeležilo se ga je 280 rolkarjev, zaradi težavne proge pa je mnogo tekmoval cev odstopilo. Med najuspešnejšimi je bila rolkarica ŠD Mladina Roberta Sardoč, ki je osvojila odlično dru- Berton Quirignana — Kras 0:5 Princisgh - Štoka 1:2 (19:21, 21:13, 11:21); Franzolini - Colja 1:2 (21:16, 16:21, 16:21); Perrone - Bole 0:2 (4:21, 12:21); Franzolini - Štoka 1:2 (16:21, 21:17, 18:21); Princisgh - Bole 0:2 (14:21, 12:21). V prvem nastopu v prvenstvu C lige so krasovci kar sredi Vidma z gladkim 5:0 premagali moštvo Berton Quirignana. Videmsko moštvo, ki je lani napredovalo iz promocijskega prvenstva, ni za naše predstavljalo nobenih težav. Kljub temu pa so »rdeče-beli« igrali pod svojimi sposobno strni, odličen je bil le veteran Edi Bole, ki je edini priboril Krasu dve gladki zmagi. Mlajša Colja in Štoka sta le s težavo ugnala zelo šibka nasprotnika in v njeni igri se je poznalo še veliko vrzeli, ki jih bo treba v naslednjih, mnogo težavnejših prvenstvenih nastopih čimprej odpraviti. (Z. Skupek) go mesto, a kmalu po tekmovanju jo je obšla slabost: takoj so jo odpeljali v bolnišnico, na srečo pa ni bilo nič hujšega. Naša predstavnica se je nedvomno počutila slabo že med samo tekmo, ni pa popustila in je z izredno požrtvovalnostjo prispela na cilj, prvo mesto pa ji je ušlo le za dve sekundi. CICIBANI (letniki 1971/72/73 - 3.500 m) : 1. Andrej Antonič 9’58”20 - 60 točk; 11. Rajko Zečevič 12’40’TO - 17 točk; 15. Miloš Šušteršič 15T”50 -2 točki. MLAJŠI ZAČETNIKI (letniki 1988/69/70 - 5.400 m): 1. Ruggero Conoidi - SK Bettinelli 18T3"50 - 60 točk; Mitja Pernarčič in Ervin lori sta odstopila. MLADINKE (letniki 1965/66/ 67 - 5.400 m): 1. Monica Coni (GSA Como) 22’50”60 - 60 točk; 2. Roberta IZIDI 1. KOLA: Gutalin Padova -Duomo Folgore Treviso 5:2; Bcrton-quirignana Videm - Kras 0:5; Redentore Es te - TT Adria 3:5; Edera Cor-tienons - Liberale Castelfranco 5:2. LESTVICA: Kras, Gutalin Padova, Edera Cordenons, TT Adria 2, Redentore Este, Duomo Folgore Treviso, Liberale Castelfranco, Bertonquirignana Videm 0. Davisov pokal LONDON —-Finale Davisovega pokala med Švedsko in ZDA bo na prošnjo Američanov od 16. do 18. 12. in ne od 28. do 30. 12., kot je bilo prej določeno. Kje bodo igrali fina le, pa švedska zveza tega še ni sporočila. SP v bezbolu HAVANA — V drugem kolu svetovnega prvenstva v bezbolu je Venezuela premagala Italijo s 6:0. Kot smo že povedali, je pri Devin čanih med cicibani zmagal Antonič in svoje tekmece prehitel kar za poldrugo minuto. Uri mlajših začetnikih so naši imeli zvrhano mero smole : Ervin lori in Mitja Pernarčič sta se namreč med tekom počutila slabo in sta odstopila. Pri mladincih, ki so morali preteči 8.300 m navkreber in Sardoč (ŠD Mladina) 22’52”70 - 52 točk. MLADINCI (letniki 1965/66/67 -8.400 m): 1. Giovanni Gonaldi (SK Pettinelli) 31’7”30 - 60 točk; 12. Aleksander Sosič (SK Devin) 3f>’9”80; 18. Elio lori (SK Devin) 38'25”20. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. SK Pettinelli 1055; 2. Spedy sport 804; 3. AS L2 763; 15. SK Devin 133; 24. ŠD Mladina 52. V nedeljo smo imeli priložnost videti v novogoriškem športnem parku odlično igro in visoko zmago domačih nogometašev. Vozila so kar s 6:0 (3:0) premagala Rudarja iz Titovega Velenja. Pohvaliti velja vse mo štvo, posebej pa se je odlikoval Simončič, ki je dosegel 4 zadetke, a dvakrat je bil uspešen Pavlin. Pomembno zmago na tujem je dosegel Koper, ki je v Murski Soboti premagal tamkajšnjo Muro z 2:1. Izolčani pa igrajo še naprej slabo in so doma izgubili proti Rudarju iz Trbovelj z 0:2. Koper je trenutno 2. na lestvici slovenske lige. Vozila pa 3. Ti dve moštvi se bosta v nedeljo v Kopru pomerili v derbiju kola. V zahodni območni slovenski ligi so primorska moštva dosegla naslednje rezultate : Domžale - Jadran Lama 2:0, Primorje - Stol 1:0, Piran - Tabor ob zelo ostri konkurenci 31 rolkarjev, sta Aleksander Sosič in Elio lori dobro rolkala in zasedla 12., oz. 18. mesto, žal se SK Devin med 25 nastopajočimi društvi ni najbolje uvrstil (zasedel je 15. mesto). Toda naši so tekmovali le s petimi atleti, medtem ko so nekateri na tekmovanje p ripe ljali na tekmovanje poln avtobus a tletov. ŠD Mladina je osvojilo 24. mesto. Trenerja Devinčanov Antonia lorija smo vprašali, ali je zadovoljen z letošnjimi uspehi svojih atletov. Povedal je naslednje: »Lahko rečem, da sem še kar zadovoljen z letošnjimi uspehi, ker so vsi atleti prestopili ka logori jo, razen cicibanov, pri katerih pa je Antonič povsem zadovoljil. Z nekaterimi atleti pa nisem zadovoljen, saj bi lahko z večjo požrtvovalnostjo dosegli mnogo boljše rezultate.« (E. lori) Jadran 2:1. S prvenstvenimi boji so začeli tudi odbojkarji in odbojkarice. V drugi zvezni ligi za ženske je Nova Gorica, lanski prvoligaš, izgubila proti Kasteli v Trogiru z 0:3, v vnaprej odigrani tekmi 6. kola pa premagala v Splitu tamkajšnje moštvo s 3:1. Koper je doma premagal Dubrovnik, novinca v ligi, s 3:1. Primorski derbi slovenske moške lige v Bovcu so pre senetljivo osvojili domači odbojkarji, ki so premagali kanalski Salonit s 3:2. Z enakim rezultatom je Izola v Ljubljani odpravila tamkajšnji Narodni dom. Z dirko v Lenartu se je končalo letošnje državno prvenstvo v motokrosu kat. 126 ccm, na katerem je Novogoričan Saša Simčič zasedel 3. mesto. V Kobaridu so z gorsko dirko za primorsko prvenstvo sklenili letošnjo kolesarsko sezono. Največ uspeha so imeli idrijski kolesarji, ki so postali tudi ekipni prvaki. V Kopru je bil mednarodni lokostrelski turnir, na katerem je sodelovalo 20 tekmovalcev. Vrtojbcnski namiznoteniški delavci so organizirali pozivni turnir za piopirke. Od domačink je bila najboljša Kurtovičeva na 3. mestu. Po vsej Sloveniji in tudi na Primorskem zadnje dni organizirajo tekmovanja v krosu. Zanje je značilna množičnost, a posebej radi tečejo mladi. Davorin Koron »16. JESENSKI POKAL« Izključili Grilanca Kot smo že opozorili, so bile včeraj objavljene lestvice nedeljske regate v Tržaškem zalivu za »16. jesenski pokal« neuradne. Žirija je namreč morala preučiti še nekatere pritožbe in ena od teh se je žal nanašala prav na najbolje uvrščenega Čupinega predstavnika, Grilanca, ki je s svojo jadrnico »Midva« zasedel odlično 2. mesto v svoji kategoriji, na skupni lestvici pa je bil 10. V prepričanju, da pravilnik regate to omogoča, je dvignil dva spinakerja, kar pa ni bilo dovoljeno. Skirolke: na zadnji preizkušnji za osvojitev državnega naslova Andrej Antonič in Roberta Sardoč odlična TAKO V ZADNJI PREIZKUŠNJI V LOMBARDU Košarkarski mnogoboj Bora Žal neuspela pobuda V soboto je bilo v Borovem športnem centru drugo tekmovanje v košarkarskem mnogoboju. To tekmovanje je bilo organizirano predvsem zato, da bi približalo slovensko osnovnošolsko mladino k minibasketu. Mnogoboj je bil namenjen predvsem začetnikom. Organizatorji pa niso na žalost dosegli zastavljenega cilja, saj je bila udeležba na mnogoboju popolnoma nezadostna. Razlog tega neuspeha pa ni zelo jasen. Košarkarski klub BOR je letos sprožil veliko propagandno akcijo med osnovnošolsko mladino, toda očividno ves trud in finančni stroški niso prinesli zaželenih rezultatov. Organizatorji so vsem osnovnošolcem po pošti poslali na dom vabilo za košarkarski mnogoboj, poleg tega so v četrtek, 11. oktobra stopili v razrede mestnih slovenskih šol in še enkrat vse povabili na tekmovanje. Po mnogoboju so nam Borovi trenerji povedali, da je povabilo za to tekmovanje dobilo kar 150 učencev, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razrede slovenskih osnovnih šol, od teh pa se je v soboto popoldne prikazalo samo 7 otrok. Kljub velikemu razočaranju se je košarkarski mnogoboj redno vršil. U-deleženci so bili razdeljeni v štiri skupine, in sicer: M1NIBASKET A, v kateri so nastopali minikošarkarji rojeni v letu 1974, MINIBASKET B, i-gralci letnika 1975 in mlajši, 2 3 razred, in 4-5 razred. Košarkarski mnogoboj je vseboval štiri panoge. Tekmovalci so se med seboj pomerili v skoku v daljino z mesta, v metu na koš s štirih pozicij, v teku z žogo med ovirami, in v teku z žogo na 20 metrov. V skupini MINIBASKET A je tekmovalo pet minikošarkarjev. Prvo mesto, je zasedel Marko Possega z 20 točkami, na drugo mesto se je uvrstil Giuliano Martinolich s 15 točkami, tretji pa Igor Vodopivec s 14 točkami. V skupini MINIBASKET B, je tekmovalo »kar« sedem igralcev. Prvi se je uvrstil Michel Grbec s 27 toč- kami, drugi Pavel Bandi z 22 točkami in tretji ex aequo Massimiliano De-Stradis in Pavel Rustja s 16 točkami. V skupin} 2 3 razred so tekmovali v štirih. Tu sc je na prvo mesto u-vrstil Mitja Balbi s 14 točkami, drugi je bil Aleksander Siega s 13 točkami, tretji ex acquo pa Tom Oberdan in Rudi Buda z 10 točkami. V skupini 4 5 razred so tekmovali le v treh. Prvi se je uvrstil Gunthcr Hcr vatin z 10 točkami, drugi Morris Hcr vatin s 7 točkami in tretji Štefan Turk s 6 točkami. Organizatorji so se pritožili, da je v zadnjih letih zelo razširjen pojav, da starši pošiljajo otroke v italijanska društva, in na tak način ogrožajo redno delovanje slovenskih društev. To je seveda za mnoge starše zelo u godno, saj ni treba, da zamujajo časa s tem, da otroke spremljajo v naša društva, ki na žalost ne obstajajo za vsakim kotom. Treba pa je tudi pomisliti, da na tak način otrok že pri osmih letih zaide v italijansko družbo, kjer gotovo ne sliši slovenske besede. Slovencev nas je že malo, slovenskih otrok še manj, kot pričajo vpisi v slovenske šole. S takim ravnanjem pa nima slovenska manjšina rožnate bodočnosti. Ker je na žalost problem razdalje realen, košarkarski odsek Bora vabi vse, ki bi radi gojili minibasket, in zaradi prevoza pa tega ne morejo storiti, da se kljub težavam pogovorijo s trenerji. (Peter Volk) naši nogometaši v mladinskih ligah NARAŠČAJNIKI domači šport Danes SREDA, 17. oktobra 1981 ODBOJKA MLADINCI 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Olympia Torriana; 18.45 v Gorici (telovadnica AGI): Libertas - Val. DEKLICE 19.00 v Dolini: Breg - Friulexport Vesna — Campanelle 0:2 (0:1) VESNA: Martinuzzi, Bembi, Švab, Zarotti, Micheli, Sedmak, Faggin. Mondo, Tence, Radioni, Bianchi. Križani so v nedeljo okusili prvi prvenstveni poraz na domačih tleh proti moštvu, ki v nedeljo res ni po kazalo nič posebnega. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča tako da napadalci z obeh strani res niso bili kdove kako zaposleni. Kri Žani so igrali solidno na sredini igrišča, kjer so popolnoma obvladali po loža j. Pešala je obramba. Odpovedal pa je tudi napad. Na sredini igrišča se gnete več tehnično dobrih igralcev, ki pa se ne spuščajo v napad in zato ekipa težko pride do zadetka. (Andrej Kostnapfel) Zaule — Breg 6:1 (5:0) STRELEC za Breg: Boneta. BREG : Petronio (Zeriali), Boneta, Ceccotti, Nineto. Olenik, Ota, Furlan, Koren, Bandi, Sancin, Salvi. Brežani so proti močnemu nasprotni ku visoko izgubili. V delno opravičilo našim nogometašem naj omenimo, da so igrali v okrnjeni postavi (dva nogometaša sta zbolela), pa tudi trenerja ni bilo (prav tako bolan). Med boljšimi v Bregovih vrstah je bil Olenik. (M. Švara) Zarja — Maggesano 2:4 (1:2) STRELCA za Zarjo: Zeugna (20*) in Žagar (60’ iz 11-metrovke). ZARJA: Purič, Leban, Ferluga. Kalc, Zerbo, Canziani, Škabar, Carli, Zeugna, Žagar, Castelli, Beliafontana, Perosa. Največjo odgovornost za poraz nasi obramba, saj je gostom »podarila« kar tri gole, sicer bi bil remi rsajpravičnej ši rezultat. Združena ekipa Zarja je drugače pokazala, da je povsem ena kovredna prvouvrščenim Miljčanom in se bo brez zmedenosti v obrambi gotovo borila za visoko uvrstitev. Naši so prvi prešli v vodstvo z Zeu gno po lepi podaji Škabarja. Povsem nepričakovano so gostje nato dosegli dva gola, kar je spremenilo potek tek me. Naši so stalno napadali in večkrat je tudi kazalo, da bodo izenačili. (B. Primožič) IZIDI 5. KOLA: Vesna - Campanelle 0:2, Roianese - CGS 4:3, San Luigi - Foititudo 0:1, Zaule - Breg 6:1, Dumio - Opieina 2:0, Muggesana -Zarja 4:2. LESTVICA: Muggesana 8; Roianc-sc 6; S. Luigi, Olimpia in Fortitudo 5; Zarja, Vesna, Domili in Campanelle 4- Montebello in Zaule 3; Opieina 2; CGS 1; Breg 0. NA GORIŠKEM Medea — Sovodnje 4:0 SOVODNJE: Cotin, Lakovič, Z. Černič, B. Černič, Tomšič, Lavrenčič, Frandolič, S. Čemic, Argentin, Gulin. V prvem polčasu so bili Sovodcnjci enakovredni domačinom in tudi sprožili nekaj nevarnih napadov. Nato pa so domačini odločno prejeli pobudo v svoje roke. Tudi v začetku drugega polčasa so naši iskali pot do gola. Minilo pa je le 15 minut in naši so že zaostajali za 0:4. Kot prejšnjo nedeljo so So voden jci tudi tokrat zgrešili 11 metrovko. (A. C.) NAJMLAJŠI Zakaj so pri Krasu razpustili odsek Nedvomno je v zadnjem obdobju v slovenskih odbojkarskih krogih naj več zanimanja vzbudila kratka vest, da so pri ŠK Kras razpustili odbojkarski odsek in namesto njega ustanovili rokometnega. Dogodek ni več svež, vendar kljub temu zasluži nekaj več pozornosti, saj se v našem športu redkokdaj dogaja, da se ukinjajo panoge. Kras je gojil le moško odbojko, ki na Tržaškem v zadnjem obdobju doživlja precejšnjo krizo. Z moškimi se sedaj ukvarjata le še Bor in Sloga, kar pa je premalo, da bi dajalo realne upe, da bi slovenska moška odbojka na Tržaškem še kdaj dosegla tiste rezultate, kot jih je imela v zlatih časih Bora in Krasa. Da bi se podrobneje seznanili z vzroki, ki so ŠK Kras privedli do (e, za ljubitelje odbojke, nepriljubljene odločitve, smo za kratek razgovor zaprosili predsednika ŠK Kras Stanka Budina. »Kateri so bili glavni razlogi, ki so vas vodili, da ste razpustili moško odbojkarsko sekcijo, če vemo, da je imela moška odbojka pri Krasu bogato tradicijo in je bil Kras nekdaj med najboljšimi zamejskimi ekipami?« »Takoj na začetku bi rad poudaril, da smo res razpustili eno sekcijo, vendar smo istočasno ustanovili drugo Kje so vzroki, da z odbojko nismo mogli več nadaljevati, je težko reči. Glavni vzrok za razpustitev, je nedvomno v tem, da med mladimi fanti praktično ni bilo zanimanja za odbojko. Tako za naše društvo v tej panogi tudi nismo videli prave perspektive. Lahko bi sicer skušali dobiti igralce od drugod, vendar naše glavno vodilo je, da je treba športne rezultate dosegati z domačimi igralci. Odločitev o razpustitvi je bila težka, saj se dobro zavedamo, da ima naše društvo bogato odbojkarsko tradicijo pri moških in smo bili svoje čase gotovo po kvaliteti vsaj druga slovenska ekipa v zamejstvu. Zanimanje za odbojko je bilo takrat precej šnje, kasneje pa je s konkurenco nogometa in predvsem košarke to zanimanje med mladimi skoraj zamrlo, tako da pri nas v tej športni panogi ni bilo več nobene perspektive. Zanimivo je tudi to, da je bilo precej fantov, ki se niso bavili z nobenim aktivnim športom, kar nas je privedlo do tega, da smo na šoli izvedli anketo, iz katere je izšlo, da je med njimi še največ zanimanja za rokomet in tako je prišlo do ustanovitve te nove sekcije.« »Kaj pa je z igralci, ki so še lani aktivno nastopali v odbojkarskem prvenstvu D lige?« »Nekateri so se usmerili v druga slovenska društva, nekaj pa jih je pristopilo k rokometni sekciji, še enkrat bi rad poudaril, da nas pri razpustitvi odbojkarske sekcije ni vodila kakšna antipatija do tega športa, temveč predvsem želja, da z novo sek cijo omogočimo športno aktivnost čim večjemu številu mladih, ki bi v nasprotnem primeru ostali doma, ali pa se celo vključevali v italijanska društva, kar pa prav gotovo ni v interes naše celotne slovenske narodnostne skupnosti.« R. Gruden SKUPINA A Chiarbola — Breg 6:0 (3:0) BREG: Cattar, Sancin, Zahar, Lo-vriha, Bevk, Starec, Glavina, Kraljič, Slavec. Mauri, Vodopivec. (Lisjak’, Mahnič, Bandi). Proti telesno bolje zgrajenim nas protnikom naši nogometaši niso mo gli preprečiti visokega poraza. Naj omenimo še, da Breg nastopa v tem prvenstvu z leto mlajšimi nogometa ši, ki tako plačujejo davek neizkušeno sti. Kljub visokemu porazu gre pohvaliti vse igralce za požrtvovalnost. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Sancina in Bevka. (M. Švara) IZIDI 5. KOLA: S. Luigi - Campanelle 2:0, S. Vito - Muggesana 3:2, Costalunga - Olimpia 2:0, Fortitudo -Ponziana 2:1, Chirbola - Breg 6:0. LESTVICA: S, Luigi 8; S. Vito in Fortitudo 7, Muggesana 5; Costalunga in Chiarbola 4; Olimpia 2, Campanelle 1; Ponziana in Breg 0. SKUPINA B Kras — CGS 1:0 (1:0) STRELEC : A. Škabar v 3. min. (iz 11 met rovke) KRAS: Kočevar, Tavčar, Kavalič, Leone, L. Škabar, Umek, Grmek (Čer ne), A. Škabar, Šuc (Križman), Ža gar, Kalc (Dragoni). 12 Kralj. Tekma je bila zelo napeta in izenačena. V 14. min. je Alan Škabar zamudil izredno priložnost, da bi podvo jil in spravil rezultat na varno. Podob no priložnost so imeli tudi gostje v 19. min. nadaljevanja. Kljub zmagi pa Krasov napad ni blestel. V zadnjih 3. min. sta namreč A. Škabar in Čer ne vsak po dvakrat prišla sama pred vratarja, a se nista najbolje znašla. Škoda, da gostje niso znali športno prenesti poraba in je prišlo tudi do prerekanja, ker je eden od tržaških igralcev izustil nam dobro znano ža Ijivko. (B. Ravbar) IZIDI 5. KOLA: S. Luigi - S. Andrea 1:0, Kras - CGS 1:0, Don Bosco -Triestina 1:8, Portuale - Servolana 5:0, Opičina - Montebello 2:2. LESTVICA : Portuale in Triestina 8; Opieina 6; Montebello in Kras 5; S. Luigi 4; S. Andrea 3; CGS 1; Servo-la in Don Bosco 0. NA GORIŠKEM Juventino — Mossa 1:1 (1:0) STRELEC za Juventino: Madon iz 11-metrovke. JUVENTINA: La Stella, Zampa, Quinzi, Madon, Makuc, Bizaj, Nanut, Sellan, Fabbris, Puja, Coltila. štandreški začetniki so v nedeljo igrali neodločeno s postavo iz Moše, ki je med boljšimi postavami prvenstva. Tokrat pa so Brajnikovi varovanci igrali bolje od gostov, ki so izenačenje dosegli ob izteku srečanja. Ju ventina je tekmo dobro pričela in nekajkrat od blizu ogrozila nasprot nega vratarja, ki pa se je naposled moral predati Madonovemu strelu iz 11 metrov. Štandrežci so v nadaljevanju igre imeli še možnost, da bi podvojili. Delno zaradi nespretnosti napadalcev, delno zaradi dobrih posegov vratarja Mosse, to jim ni uspelo. San Michele — Mladost 0:1 MIADOST: D. Gergolet, Pelizon, Spacal, Zampar, Colja, A. Devetta, D. Lakovič, R. Devetta, A. Lakovič, Tomšič, Pankcrt. (A. Gergolet, M. Gergolet, Narduzzi). Po dveh porazih si je doberdobska Mladost končno prislužila prvo zmago v prvenstvu. Uraničevi varovanci so uspešno kljubovali napadom gostiteljev in v dveh protinapadih je Colja zatresel nasprotnikovo mrežo. Dobro so se izkazali tudi vratar Gergolet, branilec E. Zampar in kapetan ekipe Robert Devetta, ki je tudi sam dosegel gol, a ga je sodnik žal razveljavil. Povejmo še, da se je ekipa pod vodstvom trenerja Uraniča kakovostno zelo okrepila. (M. Prinčič) CICIBANI ZAČETNIKI obvestilo ~ obvestilo * obvestilo ~ obvestila - obvestilo ZSšDl obvešča, da bo jutri, 18. t.m., ob 20.30 "a sedežu ŠD Polet na Opčinah seja komisije za košarko. Z S š D I obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v Plavalni tečaj, ki bo v bazenu v Lipici. Vpisovanje in informacije na sedežu ZSšDl v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 040/767-304), vsak dan od 8. do 14. ure. ODSEK MINIBASKET - BOR sporoča dokončni urnik treningov. Igralci rojeni v letih 1973-74: v ponedeljek od 14.30 do 16.00, v sredo od 15.15 do 16.30 in v petek od 15.00 do 16.00 na *1- maju«. Igralci rojeni leta 1975 in mlajši: v ponedeljek od 17.00 do 18.30 na liceju F. Prešeren in v sredo od 14.15 do 15.15 na »1. maju«. Vpisovanje neposredno na treningih. Za informacije telefonirati na 943-680. ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi miniodbojke za deklice in dečke (letnik 1972 in mlajši) vsak ponedeljek od 15. do 17. ure v telovadnici liceja F. Prešeren in vsak četrtek od 14. do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih. ODBOJKARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da bodo treningi minivollcya za deklice letnika 1971 in 1972, ob po-ncdeljskih in četrtkih od 16.30 do 18. ure, za deklice letnika 1974 in 1975 pa ista dneva od 18. ure do 19.30 v dolinski telovadnici. SK DEVIN . , sporoča, da se bo telovadba za odrasle redno nadaljevala vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole V. šček v Nabrežini. Za informacije telefonirati na št. 040/200-236. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi za mimbasket ob sredah in petkih ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. ŠD MLADINA , „ prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj je v telovadnici pri-staniščnlh delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije. JADRALNI KLUB ČUPA priredi v petek, 19. t.m., ob 20.30 v hotelu Volnik v Itepnu društveno večerjo. Na programu je tudi nagrajevanje dru- štvenih pravkov in predvajanje filma o jadru. Vabljeni vsi člani, tečajniki in prijatelji. ŠD POLET sporoča, da se je začelo vpisovanje za otroke, ki bi želeli igrati minibasket. Prijave sprejema gospa Valerija v baru Prosvetnega doma na Opčinah. ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom : ob torkih in petkih, L in 2. razred od 15. do 16. ure; 3., 4. in 5. razred, od 16. do 17. ure. ŠI) BREG , obvešča otroke letnikov od 1968 do 1.174, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih. S P D G javlja, da se rekreacijska telovadba odvija vsak torek in petek v Kulturnem domu v Gorici in ob petkih v telovadnici v Sovodnjah. Za vpis in podrobnejši urnik sc je treba javiti neposred no k vadbi po 20. uri. SKUPINA A Costalunga — Breg 1:0 (1:0) BREG: Cah, Buzzi, Ola, Alberti, Zeriali, Zupin, Grilanc, Tence, Komar, Kozina, Vižintin. Po enakovredni in izenačeni tekmi je zmagalo moštvo, ki je znalo izkoristiti priložnost za zadetek. Naši nogometaši so sicer imeli več priložnosti za gol, žal pa jih niso izkoristili. Vsekakor pa je bilo tudi v tem srečanju jasno, da ima Breg v tej kategoriji solidni^ moštvo. Od posameznikov bi pohvalili Komarja, ki je med drugim tudi opravil krstni nastop. (M. Švara) IZIDI 4. KOLA: Zaule - S. Luigi 1:2, Costalunga - Breg 1:0, S. Vito -S. Sergio 0:0, Fortitudo - Domio 0:1. LESTVICA: S. Luigi 6; Ponziana, Domio in Costalunga 4; Fortitudo in Zaule 2; S. Vito in S. Sergio 1; Breg 0. SKUPINA C Primorje — Supercaffè 0:1 (0:0) PRIMORJE: Štolfa, Gerbassi, S pa doni (Ukmar), Štoka, Prašelj, Trampuž, Princival, Škabar, P. Štoka, Žagar, Ligozzi. Brez dvoma bi bil neodločen izid najpravičnejši izid srečanja, ker sta si bili ekipi skozi celo tekmo povsem enakovredni. Gostje, vazen ko so do segli zmagoviti gol, sploh niso bili nevarni pred vrati rdeče-rumenih, ki so igrali požrtvovalno. (H. V.) IZIDI 4. KOLA: Portuale - S. Andrea 4:0, Primorje - Supercaffè 0:1, Roianese - Campi Elisi 0:6, CGS - Triestina 0:5. LESTVICA: Triestina in Portuale 5; Campi Elisi 4; CGS, Opieina, S. Andrea, Primorje, Supercaffè 2; Roianese 0. SKUPINA C Primorje — Costalunga 0:5 (0:1) PRIMORJE: Spadoni, Pahor (Do-ljak). Savi (Gerbassi), Sardoč, Tram puž, Vodopivec (Emili), Štolfa. Iz samega izida srečanja je razvidno, da je bila ekipa Costalunge za razred boljša od mlajših Proscčanov, ki so bili kos nasprotniku le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa je prišla na dan večja izkušenost gostov, ki niso imeli večjih težav osvojiti celotni izkupiček. (H. V.) Op. Supercaffè — Breg 1:0 (1:0) BREG: Gigli Fanò, Handler, Štrajn, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara. (Švab). V nogometu velja pravilo, da slavi zmago, kdor doseže zadetek. To je obveljalo tudi v tem srečanju. Brežani so namreč zadeli s Švaro drog, z R. Gombačem vratnico, žoga pa ni in ni šla v mrežo. Domačini pa so zmago osvojili po enem redkih protinapadov. Kljub porazu pa bi vse Brežane pohvalili zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. (M. Švara) IZIDI 4. KOLA: Primorje - Costalunga 0:5, Supercaffè - Breg 0:1, Muggesana - CGS 1:3, S. Giovanni -Portuale 2:6. LESTVICA: Supercaffè in Costalunga 6; Portuale in CGS 4; S. Andrea 2; Breg, Muggesana in Primorje 0. NA GORIŠKEM Italcantieri — Mladost 5:0 MLADOST: A. Fcrfolja, M. Frandolič, S. Ferfolja, M. Petejan, Fcrletič, Zampar, A. Ferfolja. (P. Gergolet, M. Narduzzi, Zanier, Lakovič). Visok poraz cicibanov doberdobske Mladosti gre pripisati zmedi, ki jo je bilo čutiti na igrišču Italcantieri ja, ko so gostitelji prvič zatresli mrežo. Kljub živahnemu prvemu polčasu pa se je v drugem delu pokazala boljša pri p.uvljenost Italcantieri ja. Igralci Mia dosti sicer niso neizkušeni, po besedah trenerja Ferfolje pa se hitro zmedejo, ko nasprotnik povede. (M. Prinčič) MLAJŠI CICIBANI Breg — San Luigi 2:3 (1:1) STRELCA za Breg: Grilanc in Pu-nis. BREG: Rapotec, Mondo, Virno, I-o-vriha, Grilanc, Punis, Grbec. (Sancin, Gropazzi). Tekma jc bila zelo izenačena. Na koncu pa so slavili zmago gostje, ki so odločilni zadetek dosegli prav v zad njih minutali srečanja. Tokrat ne bi pohvalili samo naših nogometašev, ki so igrali zelo požrtvovalno, temveč tudi njihove starše, ki so sc v velikem številu zbrali ob robu igrišča. Funi sa in Rapotca pa bi še posebej pohvalili za nesebično delo pri organizaciji ekipe. (M. Švara) IZIDI 4. KOLA: Breg - S. Luigi 2:3, Soncini - Inter S. Sergio 1:2, Domio -Giarizzole 4:1, S. Giovanni - Montcbel-lo 3:6, Zaule - Fortitudo 2:2. LESTVICA: Montebello in Inter 6; S. Giovanni, Domio in S. Luigi 4; Giarizzole in Soncini 2; Fortitudo in Zaule 1; Breg 0. Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za orga mzaciie in pod|et|a mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Itolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023 Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . vis 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 hr besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 ; Osmrtnice zahvale m sožalio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Jurske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 17. oktobra 191M TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040| 794672 (4 linije) - Tl« 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Same« Izdaja in tiska I lZTT Trst Clan hatyenske zveze Časopisnih založnikov FIEG Na otoku se je spet razbohotila kriminalna dejavnost Vrsta ugrabitev na Sardiniji ORISTANO — V zadnjih dneh se je na Sardiniji spet razbohotil nov banditizem. V zadnjih dneh so namreč tolpe organiziranega kriminala ugrabile več oseb, nekaj pa so jih nato tudi izpustile. . To je primer 40-letnega obrtnika Giorgia Rive, ki so ga krminalci po pomoti ugrabili v soboto zvečer, ter ga nato izpustili v ponedeljek ponoči, ko so se pač zavedli, da slednji ni posebno bogat. Ugrabitelji so merili na Ri-vovega prijatelja, 54-letnega bogatega odvetnika Eugenia Ceppija, ki pa se je izognil ugrabitvi s tem, da se je pravočasno zatekel v svojo vilo v kraju San Vero Miliš pri Oristanu na zahodni obali Sardinije. Ugrabitev Rive je trajala le 48 ur, banditi pa so ga izpustili na cesti med Bororejem in Macomerjem. Tu je Riva takoj po izpustitvi štopal in nato iz nekega hotela telefoniral ženi v Lecco. Ugrabljenca je že zašližul držav ni pravdnik Tommaso Contini, kateremu je Riva povedal, da so ugrabitelji z njim ravnali dobro. Slednji so celo izjavili, da so pripadniki neke samozvane sardinske politične separatistične skupine, vendar pa je to verjetno le prah v oči za prikritje kriminalne dejavnosti. Medtem še ni novic o 49-letncm podjetniku Tizianu Villi, ki so ga kriminalci ugrabili v njegovi vili v Bali Sardini! v noči med nedeljo in ponedeljkom. Policija in karabinjerji so že preiskali gorata področja med Sassarijem in Nuorom, vendar pa ni o ugrabiteljih nobenega sledu. Britanski rudarji nadaljujejo stavko LONDON — Tudi zadnji poskus sporazuma med britanskimi rudarji in državno ustanovo za premog je doživel polom, ki sedaj grozi pahniti otoško državo v energetsko krizo. Posredovanje omenjene ustanove ni uspelo, ker sta obe strani odločno vztrajali pri svojem ob temeljni točki sindikalnega spora, ki zadeva zaprtje kakih dvajset gospodarsko nerentabilnih premogovnikov. Predvideti je sedaj, da se bo že skoraj osemmesečna stavka nadaljevala še vsaj do konca leta. Umrl je Tino Scotti VITERBO — V starosti 79 let je za srčno boleznijo umrl znani in popularni milanski igralec Tino Scotti. Zadnjikrat smo ga lahko videli na televizijskih zaslonih v nadaljevanki Dina Risija »Življenje se nadaljuje« (La vita continua), kjer je prepričljivo upodobil lik starega patriarha iz lombardijskega podeželja, ki nemočno spremlja počasen propad svojega družinskega jedra. Sicer pa je Scotti pustil za seboj zelo razgibano življenje umetnika, ki je v tridesetih letih začel z lahkim spektaklom, nadaljeval s filmom v štiridesetih letih in končno odkril gledališče s pomembnimi režiserji kot so Strehler, Enriquez, Bertolucci in Fellini. Zastrupljene slaščice Preplah na Japonskem TOKIO —- Na Japonskem so sprožili širokopotezno akcijo, da bi odkrili tolpo, ki je v preteklih dneh s cianidom zastrupila slaščice japonske prehrambene industrije Morinaga, ki ni hotela plačati kriminalcem 120 milijonov jenov (skoraj eno milijardo lir), da bi jo pustili pri miru. Tolpa je namreč zastrupila še droge proizvode tega obrata predvsem čokoladne izdelke. Navedla je tudi veleblagovnice, kjer se nahajajo zastrupljene slaščice. Svojo grožnjo je pokrepila s pošiljko zastrupljene čokolade, v kateri je bilo dovolj cianida, da bi usmrtili 150 ljudi. Policija skuša sedaj izslediti neznanca, ki so ga televizijske kamere posnele, kako se sumljivo mota ob policah za slaščice v neki veleblagovnici. Prav tako vsakomur zavrtijo magnetofonski posnetek groženj, saj tudi tu upajo, da bi lahko kdo prej ali slej koga po glasu prepoznal. Vsekakor pa je japonska industrija slaščic in čokolade v hudih težavah. Japonci se namreč dosledno izogibajo vseh slaščic neglede na znamko, saj ima strah velike oči. Paradi italijanskih modnih revij na rob Zenska za vsako ceno spet elegantna Modne revije si v zadnjem času sledijo s takšno naglico, da smo komaj pisali o nekaterih novih modnih tendencah, ki naj hi veljale za prihodnje leto, pa jim že moramo pristavljati druge, ki so pravzaprav v pravem nasprotju s prvimi. Tako smo na primer v modnem članku pred dnevi ugotovili, da je črna barva iz nekaterih modnih kolekcij povsem izginila in da so jo nadomestile druge, mnogo živahnejše barvne kombinacije. Sedaj moramo povedati, da smo sledili v teh dneh kolekcijam drugih italijanskih modnih ustvarjalcev, ki so bile vse v črno beli kombinaciji, ali pa je črna barva nasploh prevladovala. Pisali smo tudi, da so se nekateri modni ustvarjalci odločili za kratka krila, za poletne mesece celo za minikrila, sedaj pa so se drugi predstavili s krili, dolgimi do gležnjev, h katerim naj bi ženske obvezno nosile čevlje z nizkimi petami. Nismo pa se zmotili glede velikih in globokih dekoltejev in dolgih razporkov tudi na krilih, ki odkrivajo nogo prav do stegna. Izredno bogate in izbrane so bile kolekcije večernih oblek, ki prihajajo ponovno v modo. Tu so modni ustvarjalci uporabili izredno bogate tkanine, pri krojih pa so si izposodili široke pentlje na hrbtu, ki močno spominjajo na japonske kimone in tudi ravno krojene obleke, ki spominjajo na stara kitajska ženska oblačila. Pri plaščih pa so šli modni ustvarjalci v drugo skrajnost. Vsi plašči so izredno široki, z bogatimi in širokimi rokavi, ramena so še vedno široka in močno podložena. Plašči so obogateni z lepimi krznenimi ovratniki, pri nekaterih služi krzno kot podlaga. Krzno, ki so ga na omenjenih modnih revijah prikazali, je vprašanje zase. Gre namreč za izredno izbrana, dragocena krzna, posebej strojena, ki jih je mogoče obdelati kot vsako dobro tkanino. O cenah teh krznenih izdelkov ni vredno izgubljati besed — še sami modni ustvarjalci so se omejili na to, da so dejali, da gre pač za izbrana krzna in da je treba njihovo redkost in lepoto pač plačati. Vse to so torej povedali in prikazali ustvarjalci visoke mode ter mode pret a-portèr. Ženski svet jih je vajen gledati, se nad njimi navduševati, ali pa tudi ne, potem se pa vsaka obleče tako, kot sama misli, da bo najboljše in kot odgovarja njenemu žepu. ' Pravijo, da se mladi pravil in idej visoke mode ne držijo in da se oblačijo tako, kot jim pač ustreza in odgovarja. Je že res, da ne kupujejo modelov visoke mode, ker so cene le teh bajne, ne vedo pa, da so ideje teh prenesene tudi na oblačila široke porabe in da jih. tudi slano plačujejo samo zato, ker so moderna in ne zato, ker so morda kvalitetna, ali kako drugače prikrojena za mlade in njihov okus. Skratka — tudi moda je le trgovina, kjer igra glavno vlogo denar, za modo v prihodnjem letu pa so postavili na drugo mesto eleganco, kar pomeni, da bi moralo modi »casuals