210. štev. V Ljubljani* četrtek 2. septembra 1920. f|,i!ana ’ *0,OTiI"- lil. ieto. Velja v Ljubljani in po pošti: (c!o leto pol leta {(trt leta K 240*— „ 120'— n «<>•- ta incscc ...» 20 — Za inozemstvo celo leto pol leta . tctrt leta la mesec K 400 — 200-— n 100— - 35-- Za Ameriko • celoletno. polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolar]« 2 dolarja Novi naročnik! na] pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaraCacajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm šiiolc pr ost oi za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu . štev. 8. Telefon štev. 44. — . Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se irankirajo. — —..................... Rokopisi ee ne vračajo. ~ ■ --- Vladina izjava. Poročilo na drnci strani. Italija zahteva neodvisnost Črne gore. Rim. 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Giolit-ti ie oedal na seii ministrskega sveta poročilo o svoiih razgovorili z Llovd Gcorgeom in zlasti o današ-irem staniu iadranskeea vprašanja. Iziavil te. da Ancliia odobrava italijansko stališče. Llovd Georgeu ie razložil Gioiitti razloge. ki govore za to. da ostane Črna nora tudi nadalfo neodvisna suverena država Edino ga ta način, da ie morreče vzdržati ravnotežje na Jadranu in na Balka- nu. Llovd George ie upošteval Italijanske argumente in iziavil. da An-iriiia ne bi nasprotovala samostoino-stl Črne gore. ako oride dn tega sklepa sporazumno 7. Jugoslavijo. Zunanji minister Sforza le na tozadevno vprašan ie odgovoril, da češka vlada v Jadranskem sporu dosedai ni posredovala. Nadalie ie Iziavil. da haliianska vlada ic nameravani nro-klamacni neodvisnosti Reke ne bo zavzela nikakega stališča. Zasledovanje Albancev. Uspešno prodiranje naših čet. — Naše izgube. scb:io so se Ukazali naši aeroplanskl oddelki. Morala naših čet jc Izvrstna. Arnavtl na svojem umiku, kakor vedno, požigajo v sc, do česar pridejo. J LDU. Zagreb, I. sept. »Domovina« poroča lz Beograda: Pri zavzetju Vaslsta In Selifta se |e sovražnik slabo upiral. V Vo-sist so acroplanl vrgli večje število bomb ter Je Imel sovražnik velike Izgube, ker Je nastopal v gručah. Ogromen plen ]o padel v naše roke. Sovražnik se povsod umika s slabim odporom. Na več krajih so naše Čete prekoračile Drin In zasledujejo sovražnika. Naši držijo svoje postojanke še Iz teta 1918. Sovražnik ie na paničnem begu v Eibasan in Tirano. LDU. Skoplje, 1. septembra. Naše čete potiskajo sovražnika neprestano nazaj. Po- LDU. Beograd, I. septembra. Vesti Ita lljansklh časnikov o ogromnih Izgubah naše J vojske v Albaniji niso resnične. Edine znatne Izgube je imel 12. polk Iz Bačke takoj v početku albanskega napada. Izgubil Je okoli šest častnikov in sto mož. Arnavtl zahtevajo za vsakega moža odkupnino P« 2C0 napolcondorov. Razmejitvena komisija na meji. Maribor, 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Ob 7. zvečer so se -vrnili nocoi člani razmelitvene komisi ie s svoiecra prvega oficiielneera ogleda obmejnega czemlia. pdedali so si meio nad Muto. Na licu mesta sta člane komisiie pozdravila okraini glavar iz Slov. Gradca dr. Ipavic in nitratni glavar sosednega avstrijskega oljraia. Korporativno so tih pozdravili zastopniki obmeinib občin. Predsednik komisiie. angleški polkovnik Craven se ie zahvalil za po- zdrave ter Dovdarial. da se bo ko-udsiia strogo držala .navodil mirovne novodbe vendar pa bo v okviriu teli navodil Po možnost) upoštevala želio obmeinib prebivalcev. ICo-misiia si ie na to ogledala večlo ob-meino črto in ie novsod zaslišavala inleresirane prebivalce z naše in avstriiske strani. Zelie so bile pro-tofcolirane in bo komisija razpravljala o Mih na svoiih sciah ter na podlagi katastrov in zemljiških knjig izrekla svoio odločbo. D‘ANNUNZIOVA USTAVA REKE. LDU Bakar, 1. sept. V gledališču „Fenice“ na Reki je v ponedeljek zvečer prečital D‘Anntmzio načrt ustave za Reko. Nova država bi se imela ustanoviti z imenom „Re-genza Italiana del Carnaro“. Po tem načrtu bi prebivalstvo proglasilo sedež svoje svobodne države za cor-nis separatum z vsemi železnicami in vso luko. Po tem načrtu bi država ne bila niti monarhija uiti republika. temveč samo provizorna država, ki bi ostala tako do aneksije. Državo bi upravlialo sedem rektorjev, od katerih bi bil rektor za zunanje stvari poglavar. NAŠA VL ADA PROTI NADALJ-NIM D’ ANNUNZIADAM. LDU Zagreb. 1. seot. »Narodno Dieto« poroča Sz Beograda: V tu-kaišnlih diplomatskih krovih smatralo. da se bodo vršila direktna do-eafanfa med Italilo in Jugoslavlio tudi iz tega razloga. ker bi Italiia hotela, da onemogoči ta Dovajanja, preden ue bi D’ Annunzio izvedel kak »nov -fakt«. Italiia ie že iziavila. da ie pripravljena začeti direktna noeaiania. Naša vlada bo zelo energično nastopala orotl vsakemu -pustolovskemu poizkusu D’ Atutunzia. ako bi hotel na svoln roko reševati reško vprašanje. Tekom tena tedna bo naša vlada naznanila zaveznikom. da bo vsak tak D’ Annunziev poizkus smatrala za izzivanie In da bo orotl vsaki niesrovl avanturi, ki bi bila na^ škodo našim Interesom, storila naienertnčneiše korake. OFENZIVA RUSKE SEVERNE ARMADE. Berlin. 1. septembra. »Times« poroča iz Haaga, da ie započela na črti severno od Minska velika in uspešna ruska ofenziva. Pollaki se na tem oddelku novsod umikaio. SPLOŠNA MOBILIZACIJA V RUSIJI. Berlin. 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Rcuieriev urad poroča, da ie ruska sovjetska vlada odredila snlošno mobilizaciio. URADNIŠKA VOLILNA PRAVICA. LDU Zagreb. 1. sept. »Narodna Politika" poroča iz Beograda, da je vlada glede volilnega zakona predlagala, da se pasivna volilna pravica z ozirom na državne uradnike da samo ministrom in nrofesoriem pravnih fakultet. Vsak državni uradnik se bo smel voliti, ako pa bo izvoljen, bo moral zapustiti državno službo. Jugoslovcnski klub namerava še predlagati, da se pasivna, volilna pravica ne da onim.-ki so v poslovnih zvezah z državo, bančnim ravnateljem in sličnim osebam. Deklaracija nove vlade. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Prvi način ie ta. da žrebamo med sebol za bahačevo kožo. Kdor zadene, mu sme izruvati čreva in vzdigniti denar.« »Da.« ie rekel Chalabre, »ako hočemo. da nas Dobiie vse no vrsti!« »Potemtakem velia druei način.« Ic povzel Rinaldo. »To se pravi da sl razdelimo trud in nagrado. Ako poderemo nasprotnika z združenimi močmi, pride na vsakogar izmed nas še vedno šestnaisttisoč šeststo šestinšestdeset liver in neka! soldov.« »Računaš pa kakor Arhimed!« je vzkliknil Pcntraille. »Sptcieto?« »Velia!« ie zariula četa enoglasno. Dočim so se morivci .pogajali za megovč kri, ic spremlial vitez de Capestang svofcga kralia. Ludvik te Jahal molče in s pobelilo glavo, pustolovec pa se ie .po- nosno vzpenjal na sedlu, nonavliaie s* v mislih, da Je nieeova sreča gotova stvar. Ze se Je videl v Louvru: ieJ, ČvaI° nan* zlata in ^Nikoli.« je pomišlja! z zmagoslavnim smehliaiem na ustnicah, »nikoli ne bi bil veriel. da ie uspeh na tem svetu takšna otroška igra!« Ko na sta prijahala do pariških vrat. se ic Ludvik XIII. ustavil, rekoč : »Hvala vam. vitez, da ste me spremili.« »Narobe, sire! Jaz sem dolžnik vašemu veličanstvu, ker ste obogatili nioie življenje s toli častnim spominom !« Krali ie lahna pokimal z glavo in povzel: »Zapomnite si besedo, ki sem vam k> povedal. Kadarkoli bi me potrebovali. podnevi ali ponoči, pridite v Louvre. pokličite Vitrvla m re-cite mu tisto besedo.« To rekši ie zdrrial Ludvik v mesto in pustil viteza samega. Capgstang ie bil tako osupel da se pet minut ni genil. »nudimana,« fe vzdihnil nazadnje. »zdai vidim, da sreča in uspeh POSPEŠENA RAZPRAVA O VOLILNEM REDU. LDU Zagreb. 1. sept. »Narodno Dielo« poroča iz Beograda, da se smatra, da se bo razprava o volilnem zakonu tako požurfla. da bo ves zakon SDreiet v dveh tednih. Brzina. s katero so bili včerai sprejeti posamezni paragrafi, dokazule. da imajo vse stranke voljo. da pride čimnrei do volitev. Ker so bili včeraj raki v volilnem zakonu skrajšani. se bodo volitve v konstituanto gotovo vršile koncem novembra. KRALJ PETAR SE VRNE V BEOGRAD. LDU Beograd. 31. avgusta. Ni. Veličanstvo krali Petar, ki se zdravi v Starem Zaniu v Aranglelovaou. se v kratkem novrne v Beoera& Dokler se novi dvorec ne uredi se nastani v vili na Topčidejskeni Brdu. ______ N1KITA IN UMBERTO KUJETA LDU Dunaj. 1. septembra. „Mit-faesoost« Javlia iz Lugana: Italijanski kralj se je podal v Cannes k , ekskralju Nikoli, dase porazgovori z njim o albausko-črhogorskem vpra-i šanju, vendar nista otroška igra!« Pobit in v skrbeh se le odpravil dalie. Nieeov položaj se mu te zdel ves obdan z nevarnostmi. Zareči pogledi. s katerimi so ea predirali pod smreko v Meudonskem gozdu Con-cini. Richelieu. Cinq-Mars in maskirani voivoda Angoul Omski, so mu govorili dovoli razumljivo, da ic ob-soien na smrt. Izmed teh štirih sovražnikov ie poznal _ Capestang samo dva. Conciniia in Cinq-Marsa. Angoulema ni mogel spoznati zaradi krinke, škofa Luconskega pa sploh ni videl dotlei. Toda slutil ie. da ga mrzita enako neizprosno kakor maršal d’Ancre in mali markiz. »Odkod to sovraštvo?« se ie vpraševal. »CinoMarsa razumem prekrasno: siromak ie gotovo izduha! nezvestobo svoie vražie Marionke — da bi io kuga! Conciniiu se takisto ne čudim, ker me ima v želodcu... Ali ona dva! Kai hudiča sem lima storil? Mari ie staremu, s krinko, res toliko do beraških par zlatih pištol? Ne. ne: pozna se mu. da te velikaš in dostojanstvenik ter ne gleda na pest denarja. Kdo je in zakaj me prega- V Imenu svoje obnovljene vlade Je podal ministrski predsednik dr. Milenko Ves-nič na torkovi seji nar. predstavništva daljšo deklaracijo, v kateri označuje delovni prosram vlade h) njeno stališče do važnih In aktualnih vprašanj notranje In zunanje I politike. Glavne točke dr. Vesnlčevih izvajan) priobčujemo na drugem mestu. Ekspoze ministrskega predsednika se ne razlikuje bistveno od sličnih izjav, ki so Jih podali prej on sam In njegovi predniki. Naši državniki šo vedno govore na način stare diplomatske šole, ko Je treba pravi smisel Citati šele med vrstami. Vendar pa nas v marsikaterem oziru 'zadaja Vesnlčeva deklaracija bolj zadovoljuje kakor dosedanje vladne Izjave. Predvsem Vesnlč ln njegova vlada kratko ln odločno priznavata nujno potrebo čim skorajšnjih volitev v konstituanto. Poudarjata dalje, da morajo bhl volitve popolnoma svobodne In proste. Izjava Jc tako preclzma, da vlada ali posamezne v nji zastopano skupine ne bodo mogle pod raznimi pretvezami zavlačevati volitev. Pasus o agrarni reformi ln pokrajinskih vladah v glavnem samo ponavlja sklepe inedstrankarsk, sporazuma o priliki rekonstrukcije vlade. Omeniti pa Je treba poudarek, da pokrajinske vlade ne smelo tirati strankarske politike, ampak morajo zasledovati splošne pokrajinske in državne cilje. Gospod Vesnlč Je pač pri tem mislil tudi na svojo ljube zaveznike v Sloveniji ln na razne praktike gg. dr. Brejca In prol. Remca. Ali in v koliko bo mogla vlada Izpoluiti svojo obljubo, da bo z vsemi sredstvi pobijala draginjo, bomo šele videli. Po Izkušnjah, k) smo Jih Imeli v tem oziru z Beogradom dq sedaj, smo zelo, zelo skeptični Najvažnejši del Vesnlčeve Izjave Je od- stavek, ki govori o Jadranskem vprašaujtk Vlada govori topot mnogo bolj odločno in lasno kakor smo bili vajeni dosedaj. Forma Je sicer še vedno diplomatsko uljudna, Italija še vedno naša zaveznica, a vladin ekspoze poudarja našo popolno enakopravnost in enakovrednost v vsakem oziru z Italijo. Iz. Javlja našo pripravljenost za direktna pogajanja z Italijani, Izraža nado, da se bodo ta svojčas prekinjena pogajanja čimprej nadaljevala, odklanja pa odločno dosedanjo UH-Janško mentaliteto, ki brezobzirno ln ncgle-do na bodočnost izrablja svojo momeatano svojo boljšo pozicijo v našo škodo. Vere našega ministrskega predsedniku v državniško modrost In uvidevnost njegovega Italijanskega kolega Giollttlja ln njegovega pričakovanja, da so začeli v Rimu pravičneje pojmovati naše Interese sicer ud delimo, prepričani pa smo, da se bodo Italijani spametvall, če bodo videli na naši strani resno voljo, In neomajno odločnost braniti naše pravice. Dolžnost Vcsnlčevef vlade Je, da svoj program tudi res Izpolni 8 tem, da dosledno ln smotreno zastopa našo interese. Simpatični so stavki, v katerih govor! deklaracija o rusko - poljskem sponi ln O zvezi s Češko. V prvem vprašanju se Je vlada vendar enkrat odkrito postavila na stališče, da sc bije na severu žalosten bol med dvema bratoma ln da moremo ml t8 boj le obžalovati In moramo ostati strogo nevtralni. Zvezo s Čehi omenja ekspoze T tako prisrčnem tonu, da ne pripušča nobe< nega dvoma o veliki važnosti te zveze lo trdnem namena naše vlade v smislu zvezo uravnati svojo zunanjo politiko. Prepričani smo, da bo ravno ta pasus vplival tudi na rimske kroge, ln to ne v našo škodo. NEMŠKO - LAŠKE IZMIŠLJOTINE Dunaf. 1. septembra. (Izvirno poročilo.) »Wiener-Mittaespost« poroča iz Rima, da se vršijo že od 24. aveusta ori Podeorici veliki in Kr-vavi boli med Srbi in Črnogorci. Na obeh straneli so velike i7.wbe. Boli so še neodločeni. (Zopet tvobožne nemške in laške želie. Op. ur.) BENEŠEV EKSPOZE O KONFERENCAH V BEOGRADU IN BUKAREŠTE Prav. 1. septembra. (Izvirno poročilo.) V današmii seti zunanjega odseka le podal češkoslovaški zuna-nie minister dr. Beneš ekspoze o konferencah v Beogradu In Bukarešti. kier se ie sklenila zveza med češkoslovaško. Jujroslaviio In Romuni-fo. 1 BORZA. Dunaj, 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Zagreb 220—240, Budimpešta 100—110, Praga 416—449, Varšava 97—109, čehoslo-vaške krone 414—410, dinarji 910—960. Curih, 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.30, Ncwyork 609250, London 21.70, Pariz 42.35, Milan 28.40, Praga 10.10, Beograd 21.60, Zagreb 6.33, Budimpešta 2.47 ln pol, Dunaj 2.80, žigosano avstrijske krone 2.50. LDU. Zagreb, 1. septembra. Devize! Berlin čeki 200—220, plačilo 210-0, Italija 530—533, Newyork 107—109, Pariz 790* Praga 182—188, Dunaj 43.25—44.25, Bukarešta 0—240. Valute: Dolarji 107.75-109, avstrijske krone 44, carski rublji 130—132, napoleondorl 402—410, nemške marke 210—214, romunski leji 240-242, bolgarski levi 140, angleški luntl 375—380, češkoslovaško krone 175—180. Zagreb, 1. septembra. (Izvirno poročilo.) Banka za primorje 1100, Eskomptna 1720—1745, Jadranska 2800—2900, Jugoslo-venska 780—800, Ljubljanska kreditna 1250—1250, Prva brvatska štcdlona 11250! do 11330. g 15 SPREJET! Beograd. I. seot. (Izvirno poročilo.) Na današnji seli nar. oredstavnl-štva so bhl spreleti člen 15. 16 in IT volilnega reda. Jutri se nadalhrie glasovanje o volilnem redu. Raz-nravRalo se bo tudi o miru z Bolea-riio. nia? In druei. mlalši. z orlovskimi ■očmi in bledim nasmeškom, kakor bi se bliskala krvnička sekifa: s čim sem se z n. meril njemu? Vsi štirje so skupai in vsak posebej oač stokrat mogočnejši od mene: najmanjši izmed niih me zdrobi, kadarkoli se mu zliubi. Joj. revež Capestang. v leo innžnar si J>adel. še preden si se dodobra ogrel v Parizu I Stojčefo te. v prah te zdrobč, ne da bi ti mogel ubogi kralrič iztegniti roko v poma-ganie! Ali ne bi biJo bolje, da se obrnem še tale hip in krenem domov na očetovo podrtijo?« Mahoma pa se ie vzravnal v stremenih. Z začudeniem so gledali mi-mogredoči koščenega mladega moža. ki se ic repenčil na orjaškem Blisku in tresel pest. kakor bi grozil nevidnemu nasprotniku: toda žive duše ni mikalo, da bi se mu bila smejala. »Bežati! Pobrati se!« te deklamiral vitez sam pri sebi. »Nikoli, na če danes poginem! Kar pridite vsi. kolikor vaS fe. in še drugih pokličite zraven! Capestang čaka. priiorav-llen je! Le snuite zarote, brusite bodala in fcrečite kremplje do kroni ma- lega kralllča! Gorje vam vsem! Mal! kralilč Is pravkar rešil Caoestanga. Iti Canestang se ne boji nebes niti pekla! Capestang hoče rešiti kralju; prestol in krono!« Filan od vročih sanj o boju in sla* vi Je kaLopiral dalie. Zdajci Da te prebledel : da reši kraliu prestol in fcro« no. se ho moral boriti zooer voivoda Angoulemskega! Zoper očeta nje. K! io liubi! XVI. Kraljestvo strupov. Napočil ic dan 22. avgusta, ki ga ie bila Violetta naznačila Cape-staneu. Okrog šeste ure tistega dne se ie izročil Concini rokam svolcea komornika Fiorclla. Mračno fe nabiral obrvi, stiskal ustnice in premisbal evole temne naklepe, docim ga ie Fiorelfo česal, kodral mu brado in naviial brke. prašil mu obraz, ličil ga rdeče in belo. parfumiral ga in ga oblekel nazadnie v kostum od čreš* nievordečega satina 7. obilioo škrlat« n Ih trakov in zlatih zanohčic. (Dalie prih.) Stran 2, 4.............— Vladna izjava. (115. sestanek nar. predstavništva.) Po otvoritvi 115.. redneea sestanita narodneera predstavništva le ministrski predsednik Vesnlč prečital iziavo vlade, v kateri le povdarial: »Ostaiamo pri onem. kar smo iz-tavili 26. maia t. m. Za srlavno naloeo smatramo izvedbo volitev za usta-votvorno skupščino in predložitev pstave za našo kraltevino. Preišnia vlada se ie borila z velikimi težko-čami trle*1« ureditve aerarnih odno-šaiev v naši državi. Aerrarno vprašan ie po nazoru vlade ni versko, temveč popolnoma sociialno in ero-soodarsko vprašanie in v niem se mora postonati z vsemi našimi dr-žavliani enako. Po zcledu centralne vlade se bo-bo sestavite tudi Dokraiinskc vlade, od katerih

0t'al dr. Fux. blagainlško Kaizeli. poročilo o sokolskem delu Vdmar. o tisku Janianim In statistiko bvaiger. Savez štele 19 žud z 264 društvi. Delno so se spremenila pravila. Naivažneiše ie. da se ie Savez oiresei senaratističnega SI1S in se prekrstil v »Juiroslovenski Sokolski $avez«. Pri volitvah so bili izvoljeni: idr. pražen starosta, dr. Vladimir Ravnihar (Ljubljana), dr. Car Lazar (Zagreb) in dr. Giuro Panukovič (Beograd) podstaroste. dr. Viktcr Murnik načelnik. Viliko Ktiicec za Slovenijo. Švarcvald za Hrvatsko In Hofman za Srbijo oodnačelniki. Liani; VerovŠek. Baiželi. dr. Fuchs. GaitaL KalzeH. Kramer. Švajger in sestra Cigoj, vsi v Llubllant Adela Milčlnovlč (Zagreb). Mitjallo Rado-levič (Beograd). Namestniki: dr. Budisavllevič. Marolt, dr. Bercč. dr. Bohinec. Sušnik (Zagreb) In Kost-napfel. Za člane starešinstva so bili končno šc izvolienl: urednik Sokolskega Glasnika dr. Lazar Popovič (Zagreb), oredsednik prosvetnega odseka Ferdo Kovačič (Zagreb) in predsednik odseka za naraščal Bo-gunovič V spreletih resoluciiah se ooz-dravlia nameravana češko-iueoslo-venska sokolska zveza, ki nai bo orihodnica slovanske sokolske zveze. Nadalie oodaiaio resoluciie smernice za sokolsko delo In taktiko v oreanizaciii in izven nie. Zavračalo sodelovanje z orlovsko In socliali-stično telovadno organizacijo ker sta ti dve samo oriveska političnih strank, dnčim le Sokolstvo nepolitično in nestrankarsko. Obsoiato politični klerikalizem, oovdariaio pa. da Sokol ne sme omalovaževati ali celo smešiti pravega verskega čustvovanja. Razprave so bde zelo živahne, mestoma celo burne, kar oa ni čudno. sai te bila skupščina še (e orva skupščina uiedinienia Saveza. V tako kratkem času ni mogoče doseči popolne enotnosti v nazorih In čustvovanju. KHub temu te bila skupščina zaključena v popolni harmoniji. ■ ........ K položaju uredništva. Uradniška organizacija fe zopet poslala v Beograd dre brzojavki, v katerih «e zahteva oziroma prosi ureditev službene pragmatike in pa izplačila doklad. Kako se je ie spreminjal tekst uradniških zahtev In viglna zahtevanih denarnih povlfilcov tekom te dolge borbe! Brati la čuti smo ostre In energične tona, pa tudi rahtejSe, vedno primerno mnogoštevilnim okolnostlm la vsakokratnemu položaja. Tisti, fct so predlagali preteč ton, so morali naposled pritegniti onim, ki so trdili, da se Beograd groženj ne ustraSL Oni, Id so svetovali milo obliko In mile prošnje, tudi niso uspeli, ker Je ostal rezultat v obeh slučajih isti Uradnlštvo samo [e tarnalo, se Jezilo, robantile, obupavalo, sl dajalo poguma z revolucionarnim! gestami na levo — In ostajalo v trpljenju, pomanjkanju In nezadovoljnosti. Državno uradnlStvo, ki le bHo nekdaj navajeno počutiti se kot ed?n prvih stanov v državi, se ne more vživeti v novi gmotni položaj. Nekdaj Je celo vsak uradni slugu v očeh navadnih sodržavljanov veljat za dobro karljero, kajti ojegova »cesarska služba« Je obetala pokojnino, ki Je bila ka-rijere najlepši biser. Priti v4 cesarsko službo Je bil vedno vreden clH hrepenenja mnogim tisočem. Kal Sele prt pravem uradniku, ki sl Je lahko privoščil sebi In svoji družini marslkake zelo čislane ugodnosti, med letom ItovDne zabave, o počitnicah pa spodobno letovišče brez pritrkavanj In zapostavljanja. Zdaj pa Ja te lepe čase vzela vojna In podoba ni, da bi Jih Jugoslavija mislila oziroma mogla kal kmalu vrniti Državno uradnlštvo pa se tudi v političnem ozlpu nahaja v novi situaciji Ne glede na thanj pomembne Izjeme, kl so pripadale ali klerikalni ali pa vladni, t. J. napo! nemčurskl struji, Je bilo uradnlštvo po ogromni večin! na strani bivše narodno-napredne stranke, tvoreč takorekoč nje glavni sestavni del. Tndl v tem ozlrn se Je stvar močno spremenila. Demokratska Stranka se Je ojedlnlla s sorodnimi strankam! lu skupinami v Hrvatski In Srbfjl: toda slednje stoje do uredništva po večini v precej drugačnem razmerju, kakbr naša izrazito nekdaj meSčansko-uradnlška stranka. Tudi uradnlštvo samo ul bilo v ostalih Jugoslovanskih pokrajinah tako pretežno zastopano v strankah, kl tvorijo sedaj demokratsko partijo. Tako se Je zgodilo, da so bili naši demokratski uradniki nepričakovano razočarani, ko niso našli primerno pomoči In zaslombe v Beogradu niti v času, ko Je bila na vladi demokratska stranka. Potemtakem se Je pol. vloga našega uradnlštva tekom najnovejšo dobe močno spremonlla, in ta sprememba Ima svojo znatne posledice zlasti v časih, ko se tabo-rekoč vse v državi premotrlva s perspektive strankarske pripadnosti. Ta politični položaj uradnlštva se bržkone ne bo še tako kmalu razjasnil, ker se nahaja vse naše strankarsko grupiranje še vedno v stadiju nastajanja; niti politične Ideologije, niti politične stranke se niso še ustalile. Vzprlčo vsega tega Je razumljivo, da med uradnlštvom danes prevladuje nagne-nje k samostojnemu stanovsko-polltlčnemit nastopu, kar obeta vzprlčo volilnega proporca tudi gotove uspehe pri volitvah. Vendar sl uradnlštvo od tega nastopa ne sme preveč obetati, ker more tako tral odstotek politično Izdatneje učinkovati kvečjemu lokalno v komunalni politiki. Sicer pa bo uradnlštvo, ako hoče ostati stanovsko- politično organizirano, prejallslej prisiljeno, priključiti se oni politični stranki, kl Je po svoji socljalno gospodarski strukturi poklicana zastopati tudi uradniške stanovske Interese, m- ....... Prekmurska železnica. Dne 25 avsnista t. 1. se 1e vršilo v nrostorih »Jutroslovanskeca inženirskega nodietia« v Mariboru zborovanje interesentov zn zeradbo železnice Murska Sobota—Ljutomer - Ormož (Prekmurska železnica) kateremu so orisostvovali razun za-stoDnlka deželne vlade. eosD. okr. trla v. dr. Lalšiča tudi tr. okrajni ela-var dr. Pirkmaier iz Ptula, civilni komisar za Prekmurje tr. dr. Lioov-šček e. niaior Jaroslav Koser od mestne komande mariborske kot za-sloDnik voiaške oblasti, ter triie iu-ženiril švicarskeea oodietia. katero namerava financirati In Izvršiti zeradbo te železnice. Goso. dr. Sticker !e kot podpredsednik oripravlialneza odbora otvo-ril zborovanje, nakar te e. Karl erof Chorinskl oodal obširno sliko o ob-stolečem orolektu te železnice, katera nart hrt tvorila etasom sklepov sentžermenske konference del svetovne tranzitne oroee Gdansko— Bratislava—Rieka, ter nas zaledno eosnedarsko zbližala s Prekmurjem, ki Je danes odrezano od vsake zveze s sosedno Slovenilo. — Gospod ind/ustriialec Viktor Kukovec Iz Ljutomera le naelašal potrebo takoišne-ea pričetka z delom iz gospodarskih ra/lovov ter izdavil, da zahteva tudi vortaška oblast zeradbo te stra-teeično važne železnice. Zastopniki Švicarskeea konzorcija so opisali pot. ki bi bila nalntioravneiša za udeistvovanie proiekta. nakar se ie soreiela sotelasno rezoiuclla eosD. dr. Stickeria. do kateri se ral brez od-loea oodvzameid potrebni koraki ori deželni vladi v I tublian!. kakor ♦udi pri centralni vladi v Bencrradn v svrho dovolienla koncesije za zvradbo in Izdatne subvencije za orva dela. Dosedanjemu pripravljalnemu odboru se ie poverilo tudi uadalino oo-slovanie v smislu rezo-lucite. Gospod okr. vlavar dr. Lainšič Je v sklepnem erovoru naelašal da oolaea deželna vlada na ta oroiekt posebno važnost In obliubil vsestransko in naiizdatne-išo prtdnoro. Upati rte. da pam le zasieura^a urradba te železnice. kl ni samo Važna za vosdo-darski procvit Prekmuria. ampak tudi za ozemlie med Liutomerom in Ormožu, ki ima izredna bogastva na premocru in mineraliiah. Rusko-poljska vojna. Na rusko-ooliškem boiišču se kažete znalci preobrata. Poljska ofenziva ne naoreduie več v nobeni smeri. Kraii. katere so Pollaki pred kratkim zavzemali, padaio zopet v roke ruske armade in bolna oozomrtca se Dornika nazai proti Varšavi, Orodno so zavzeli Rusi. Pri Bi-alvstoku se bilelo težki boii in v Gallen! čredo Rusi nevzdržno naprej. Položai ored Lvovom te nrav resen Pollaki mislijo vnovič na cvakuaciio mesta. Obenem oa pripravljajo vso potrebno za utrievanie Premvsla. za katereea se boje. da poidete Rusi nadeni, če bi se 1im posrečilo zavzeti clavno mesto Galiciie. Ozemlie. v katerem se bojujeta ruska In poiiska armada, te neoovoli-no za oba sovražnika. Boii in bitke se vršilo večinoma v odsekih, kier so se bili za časa svetovne voine Nemci in Rusi. Kraii so torei zelo poškodovani. Ceste so v slabem sta-nin. železniške oroce do večini razdre. Komunikacite zaledia z armado. ki se Tioiuie. so izredno otežko-čene. Zato imaio v boiih zelo težavno stališče posebno Rusi. ki razpo-lacaio z naineznatneišimi tehničnimi sredstvi. Poljaki so v ^cm oziru na boljšem. Nie ie tehnično opremila Franciia. Drihaia pa iim vedno na pomoč materiial iz Ancliie in ‘Amerike. Antanta ima Dač interes na tem. da svoieca zaveznika kolikor mogoče podore, da mu bo lažje ore-maerati rdečo armado. Ne more se prerokovati, kdo bo v novih boiih na rusko-Doliskem bo-ii^ču zmacovaJ. kdo Dodlecel. Na eni strani — ori Rusih — stoli za hrbtom močna rezervna armada. Pri-manikuie na S tehničnih sredstev, s katerimi hi se dala premikati na osrmmni boini črti. Poliakj nimajo rezerv, so na mnosro na boljšem kar se tiče voine tehnike. Ne smemo pozabiti. da se ie pomanikanie tehničnih sredstev nad Rusi pred Varšavo bridko maščevalo. Šibka artilierija. s katero so razoolacall. ni moda biti kos ooUskim napadom. Nasprotno so Imeli Poljaki tehničnih sredstev m razootaco dovoK. Zato so potisnili Ruse nazai. V septembru smo že. na severu Dostafa mrzlo. Zato se Rusom mudi. Ni verjetno, da le rdeča armada opremljena za zlmslco volno. Zato mora odločitev na boiišču čimprei oasti. če se ne zeodl to na fronti, si bodo morali Rusi pred Pollaki zavarovali hrbet ori zeleni mizi. kar poide nrav cotovo težie. Beležke. „Slobodna Štampa*** 5. f. m. začne izhajati v Subotici nov jugoslovanski nadstrankarski dnevnik ,3Iobodna Štampa". O politični smeri, ki Jo bo zastopala s Svojim pisanjem, piše v programa-tlčnl številki: „Vse naše današnje stranke so postale zapreka naše konsolidacije, najžalostnejša negativa našega splošnega razvoja, ki po njihovi krivdi tako zaostaja, da n*. Y dv.eh letih dosegel niti najpri-mitiviiejše oblike narodnostno dr« žavnega einbrija“. — če bo „Slo-bodna Stampa“ delala res v okviru nestranlcarskega programa, io pozdravljamo kot sobojevnico za ena« ke cilje. Saj nam je res neodvisen tisk v današnji dobi, ko je narod do grla sit napak naših državnikov in predstavnikov potreben kakor vsakdanji kruh. Jugoslavija. Regentovo potovanje v Bosno la Hercegovino. LDU Beograd, 31. avgnsta. Spored sprejema regenta Aleksandra v Bosal bo končnoveljavno določen tekom tega tedna. Regent bo poselil Sarajevo, Mostar In Banjaluko. V Sarajevu se bo mudil dva dni la bo sprclema) deputacije. Pritožbe proti srbskim občinskim volitvam. LDU Bebgrad, 31. avgusta. Danes Je Imel državni svet sejo. DosedaJ |e došlo državnemu svetu 550 pritožb z ozirom na občinske volitve. Vse pritožbe so došle iz najbllžje okolice. Bolezen dr. KoroSca. LDU Beograd, %i. avgusta. Ker Je minister za promet dr. Korošec bolan, je podpisan ukaz za imenovanje njegovega namestnika. Za njegovega zastopnika |e imenovan minister za Javna deta Janko Jovanovič. Minister dr. KoroSec odide v Slovenijo na zdravljenje. ReSka ustava. LDU Reka, 31. avgusta. O organizaciji neodvisne Reke poroča Agence Havasj D' Annunzio Je danes objavil besedilo ustave nove države, katero sta ustanovili mesto Reka in stoletja stara tradicija be-neSkfh otokov. Ustava se bo nanašala tudi na bližnje otoke, kl želijo pristopiti k novi državi. Svet obstoja iz zastopnikov vseh stanov ter sklepa gospodarske In droge zakone. Italijani se boje nepristranskih časnikarjev, LDU Skadar, 31. avgusta. Ualijanl so aretirali v Skadru znana angleška časnikarja Berlena in Dlbona, ki so Ju njuni Usti postali v Albanijo povodom poslednjih bo-Jev med Albanci In Srbi v svrbo poročanja. Ponoči so došll k njima neki ljudje, ki so Jima zapretili s smrtjo, ako ne bi pred angleško javnostlo branila italijansko-albanske stvari. Razna poročila. fiaUnJe aretacije v aleri goljufije z muulcljo v Avstriji. LDU. Dunaj, I. sept Na podlagi policijske preiskave v stvari goljufij v enzer-feldskJ tvomicl za munlclio so bili aretirani generalni ravnatelj Oustav Tomola, ravnatelji Adoli Connard, Oton Schinka tn Josip Bregant, upravitelj Friderik Bradi ter nekaj oseb, ki so v zvezi s to zadevo, med njimi upravitelj tvornlce miuiiclje v WoqJlersdor-fu Stefan Sagadin. LJcnlnov poziv avstrijskim komunistom. I LDU. Dunaj, 31. avgusta. List »Rote Pahne« priobčuje LJeninovo prtsmo na komunistično stranko v Avstriji, kl Jo pozlv-Ije, naj se udeleži volitev v narodno skupščino. Zaradi tega poziva bodo komunisti še tekom večera revidirali svoj sklep ter se bodo kot stranka udeležili volitev. Nemški poslanik v Parizu. LDU. Pariz, 3L avgusta. Novi nemški poslanik v Parizu dr. Mayer Je včeraj dopoldne posetil generalnega tajnika za zunanje stvari Palleologuea In mu oflcielno. naznanil, da Je prevzel posle poslaništva. Kazen batlnjanja na Madžarskem. LDU Budimpešta, 1. septembra. Na- j rodna skupščina je danes v podrobni de- a bati sprejela predlog, s katerim se za gotove delikte uvaja kazen batin, vendar i mnogoštevilnimi omiljujočiml izprememba-mL Ukrajinski kongres. LDU. Dunaj, 31. avgusta. Za 1. oktober Je sklican na Dunaj narodni ukrajinski kongres, na katerem bodo zastopniki vseh Ukrajinskih strank določili skupne smernic« za splošno ukrajinsko politiko. Vladna kriza na Španskem. LDU Madrid, 31. avsusta. Krat] le Dat* Izrekel svolc zaupanje. Dato bo nocoj predložil kralju novo ministrsko listo, ki se bo od sedanje le malo razlikovala. Boji na Irskem. LDU Pariz, 31, avgusta. »Journal« iav-l]a, da Je bilo v Belfastu v zadnjih 24 urab usmrčenih In ranjenih do 200 oseb. Sodba komunista o komunizmu. Znani boljševiškl voditelj, sovjetski komisar Peter Krapotkin je objavil na naslov xa-padnih proletarcev oklic, ki ga Je prinesla tudi dunajska »Arbelter-Zeitung«. V tem oklicu pravi, da naj se delavstvo ne zanaša na boljševizem In ne stavi prevelikih nad v komunizem, ker Je poizkus v Rusiji pokazal, da se komunizem v praksi ne da uresničiti. Gospodarstvo. Borza, LDU Curih, 31. avgusta. Devize: Ber-un 12.35, Newyork 610, London 21.66, Pariz 42, Milan 28.17, Praga 10.15, Beograd 21.50, Zagreb 5.40, Budimpešta 2.50, Dunaj 2.S0. LDU Dunaj, 31. avgusta. Devize: Berlin 518,50, Curih 3950. Valute: Nemške marke 51450, švicarski franki 3925, francoski franki 1725, Italijanske Ure 1130, angleški funti 830, ameriški dolarji 240, češkoslovaške krone 414—440, novi dlnarli 910—960. LDU Praga, 31. avgusta. Devize: Beograd 215, Dunaj 23, Zagreb 53. Valute: Ju-goslovenski dinarji 211, avstrijske krone 22. + 2ltnl trg v Novem Sadu. Splošno povpraševanje Je po pšenici. Ponudba le živahnejša nego zadnje dni. Zdi se, da se začenjajo cene ustaljevati. Pšenica stane od 720—750 kron. Čvrsto tendenco Ima Ječmen, ki stane od 210—230 kron. Cena koruzi Je 300—320 kron. Krušna moka 10.50—10.80, nulerica 13 kron. + Elektro-strojno podjetje s kapitalom pol. mil. din. se Je ustanovilo v Beogradu. Družba bo izgotavljala strojne in tehnične naprave. ,+ Madžarsko-Jugoslovanska banka se ustanovi v Budimpešti s kapitalom 100 milijonov kron. Banka bo Imela podružnico v Beogradu In bo organizirala trgovino z blagom med obema državama. + Kuhanje žganja za domačo potrebo dovoljeno. Po obvestilu 'finančnega ministrstva je uvrščen v finančni zakon za 1920—1921', poseben predpis, s katerim se dovoljuje v določeni mer! kuhanje žganja za domačo potrebo brez plačevanja davka. Ta predpis stopi v veljavo istočasno s sprejemom finančnega zakona In bo v veljavi za Hrvatsko, Vojvodino, Slovenijo. B.osno' fn Dalmacijo, + Prodaja srečk državne razredne loterija Je prepovedana, dovoljeno pa je prodajati vse druge tuje srečke. 1 + Konferenca vseh železniških uprav v Evropi se bo vršila septembra meseca v Bernu. Na konferenci se bo razpravljalo 0 vprašanju prehoda železniških voz Iz ena države v drugo. Izdelala se bo najbrže tudi mednarodna pogodba za uporabo železniških voz v internacionalnem prometu. + Trst — Izhodiščo za brazilsko kavo. Med brazilsko in rimsko vlado se vodijo pogajanja radi zgradbe velikih skladišč z* kavo, katere bo Izvažala brazilska vlada skozi Trst, katerega namerava porabiti Brazilija za skladiščno izhodišče in za hiter uvoz kave v vse vzhodne evropsfr« države. + Naročila v RomunUl se lahko plačujejo odslej v lejih ali pa v dinarjih. I ako Je sporočil našemu finančnemu ministru romunski minister Jonescu. -f- Iz Italije se. sme prostd Izvažati: paprika, grozdje, kakao, maslo, karnobskl vosek, kože, barve, zdravniški predmet! in medlkamenti. Prepovedan pa je Izvo? lanenega olja in opija v sodih. + Iz Romunijo Je prepovedan Izvoz ovčjih kož, goveje dlake, konjske grive; rožnega materijala in kožnih odpadkov. + Gumija bo po Izjavah holandskih' industrijalcev kmalu zmanjkalo, ker sc ga porabijo velike množine posebno za avto* mobilno industrijo, ki se- v Ameriki zel a širL Italijansko-albansko trgovsko poslovanje uredi posebna konferenca, ki se ba vršila 13. septembra v Rimu. fK Žetev v Kanadi je letos sijajna. Pridelalo se je 250 milijonov bušlov pšenice, okoli 60 milijonov bušlov več nego lani. Stran 3. Dnevne vesti. • .»"K- V' ' — Prooaaanda ootom razglednic v dpc! plebiscita na Koroškem. V svrho te p ropavande ie založil Koroški odbor za Krani in okolico šest serii razsrlednic s stiiii de. A. (jrad-nilca. Eno kitico teli stihov objavljamo na orvi strani. Ker ie ves. izku-niček namonien slovenski prooaean-di na Koroškem, le želeti, da se te razglednice kar naiholi razširiio. Na-r^aio se ori Koroškem odlviru za Krani in okolico. Z ozirom na dobri namen ie cena nekai višla. Izvod stane 1 K. Preorodaialci Da dobe obi-čaini Donust. — Umrl le v Beovradu znameniti ruski novinar Vsevolod Svaticov-skii ki ie dosnel svoičas s čelmslova-škim ministrom za zunanie posle v Beovrad. kier se ie za stalno nasta-niL Vsevolod Svatkovskii ie bil Dred volno predstavitcU netrovraiske br-zoiavne asrenciie na Dunalu. in ie kot tak itn el v rokah rusko Informacijsko službo za Avstro-Ogrsko in Balkan. Za časa svoieea službovanja na Dunaiu ie Dosetil večkrat tudi Liub-liano in Zavreb. Ko ie izbruhnila volna, so avstriiske oblasti obdolžile Svatkovskeva šnitenaže. vendar pa ie še nravr^sno utekel v Švico. — Urednik češkeea Usta »Narodni Listv«. g. Jaroslav Urban. Id je debil novinarsko štioendiio čehoslo-vaškesra ministrstva za zunanie posle za enoletno študiisko bivanle v tuiini. dosno v kratkem v Liubliano. O. Urban namerava prepotovati celo Jutroslaviio. katera mu ie že od poorel znana. — »Arbeltenville« prepovedan Dnevnik »Arbeiter\ville«. ki izhaia v Gradcu kot glasilo soc. dem. stran- a X3 a,ersko in Koroško, le zadnja čas z tiekini Posebnim veseliem blatu naso državo. Minister pošte in brzoiava mu ie vsled tega odvzel poštni debit. — »Szlobodna Rclcz« prepovedana. V Betlehemu v Ameriki izhajajoči list »Szlobodna Relcs« ie zaradi svote proti naši državi naper-iene Pisave v Jugoslaviii prepovedan. »Sziobodno Reics« lzdaiaio v nokvečenj hrvaščini madžarski agenti v Severni Ameriki. — Siaho gumirane lugoslovan-ske Pisemske znamke Občinstvo se oritožuie. da so nekatere poštne znamke posebno 2 kronske lako slabo gumirane, kar orovzroCa nepri-tetno«t? m n (»tv, treh« p stroške. — Kongres sodnikov Iz vse krallcvlne se vrš! 19. t. m. v Zagrebu. Dovoljena je polovična cena za vožnjo z železnico. — Slovenski vojaki nam pošiljalo od večih strani pisma, v katerih se pritožujejo nad neznosnimi razmerami, pod katerimi trpijo. Opozarjamo višjo vojaške oblasti, ki najbrže o tem niso niti poučene, da napravijo končno red, ker se s takim postopanjem gotovo ne goji ljubezen do domovino v srcih naših ljudi. — V Beograd Je premeščen od tukajšnje dravske divizije g. major Andrejka In prideljen v službovanje velikemu generalnemu štabu. Družba sv. Cirila in Metoda ne bode za letošnjo veliko skupščino pošiljala glasovnic tn zglasnic, ker Je pošta tako draga in bi sc po nepotrebnem zapravilo s tem kakih 500 700 K. — Vsi p. t. podružnični zastopniki in pokrovitelji ter člani družbenega vodstva se vljudno vabijo, da se zglase za potrebne listine (glasovnice in zglasnice) pred zborovanjem v družbeni pisarni. Ta bode poslovala 19. septembra od 8. ure zjutraj, na predvečer zborovanja pa do 8. ure zvečer. Ce pa kdo želi preje zglasnice In glasovnice, se dobe te vsak dan v družbeni pisarni. Ako bi kdo zastopal pokioviteljnine drugih oseb ali društev, naj prinese s seboj pooblastilo do-tične osebe ali društva. — Dijaški Ferijalnl Savcz je prejel od zagrebške direkcije drž. železnic sledeče obvestilo: Na prizadevanje ministrstva prosvete za znižano vožnjo učencem, Je odobril minister prometa vozno ugodnost četrtlnske vožnje siromašnim dijakom beograjske in ostalih univerz, kakor tudi srednjih, strokovnih in njim enakih državnih Soi^ v kraljevini SHS, In sicer, ko odhajajo zaoci1- a šolskega leta v šole, o božičnih in vcuironočnih počitnicah, kakor tudi koncem šolskega leta ob povratku domov, ako pokažejo pri žel. blagajni indeks ali dijaško izkaznico in na potrdilo njihove šole da plačujejo starši manj nego 50 din. davkov. — Novo postaiailšče Hajdina. Dne' S. t. m. sc otvori na progi južne železnice Pragersko-Kotoriba v km 15.3/4 postajališče Hajdina inčd postajama Sv. Lovrenc na Dr. p.-Ptuj. Pripuščen je promet s pot-hiki, prtljago, psi in ekspresno robo. Vstavljajo vsi osebni vlaki obeh smeri. v — Gresaij trgovcev vabi vse one svoje Elane, ki so prizadeti z narcabo osrednje vlade, s kaiero se dopušča uvoz takega i blaga, prepovedanega za uvoz, ki je bilcr naročeno pred dne 23. marca 1920, na pri- jateljski razgovor v četrtek, žfne 2. septembra t. 1. ob 6. url zvečer v gremijaln! pisarni, Gradišče, 17/1. Zadeva je za Interesente silne važnosti, zato se pričakuje obilna udeležba. — American Yugoslav Relief preneha z nadaljnjim nabiranjem prispevkov, ker bo American Relief Admlnistration E. C. F., na čigar sodelovanje se je omenjena organizacija doslej naslanjala, v kratkem ustavil svoje delovanje v Jugoslaviji. American Yugosiav Relief bo obstojal še nadalje, In sicer v glavnem kot posredovalec za dobivanje in dajanje Informacij, tlčočih se Jugoslavije. — Medicine!! Rok za vlaganje prošenj za letno podporo je podaljšan do Inki. 10. septembra t 1. Po tem terminu zdravstven! odsek prošenj ne bo več sprejemal. — Vse prošnje je vposlatl Društvu ju.gostov. medicincev v Ljubljani, Id jih bo izročilo zdravstvenemu odseku. Ker Je fond relativno majhen, pridejo v poštev za podelitev podpore v prvi vrsti oni, ki so podporo žc prejemali. — Predsednik. — Dijaški dom v Kočevju se otvori za učence tamošnje slovenske gimnazije v prostorih ghnn. poslopja. Mesečna plača 250 K; za perilo, kurjavo in luč se plača letno 200 K. Sprejme se samo 30 učencev Natančneje podatke daje ravnateljstvo gimnazije. Ljubljana. . = Finančni minister Kosta Sfo-lanovič bo te dni nadziral razne finančne urade v Liubliant. — Odličen gost. V Ljubljano Je dosrel znani hrvatsk! kipar Ivan Rendič. V kratkem odpotuje v Zagreb. — Stavbno gibanje v Ljubljani. Sledovi vojne počasi izginjajo iz Ljubljane. Regentov prihod je pobelil marsikatero hišo, osnažil zanemarjene prodajalne, posul ne-posute ceste In ulice. Travnik na Gosposvetski cesti poleg Kosicrja je izpraznjen podrtih vozov in drugega demobillzačnega blaga, želeti bi le bilo, da se izprazne Gm-preje tudi nekdanje dirkališče; jama ob Anton Knezovi ulici poleg Kolijzeja se pridno zasipa. Tovarnar Pollak je lepo fa-sadirai zid svoje tovarne ob St. Peterskem nasipu. Stekel bi sl zaslug za olepšanie tega dela, ko bi dal napraviti tudi hodni tlak. Hodni tlak po mestu, kier le asfaltiran, se je popravil v Wolfovi in židovski ulici. Za popravo popolnoma razdrtega thka v Gradišču ter v Sclenburgovi ulici se nihče ne briga. Ravno talco še vedno štrle podrti in odbiti stebri ograje v Zvezdi, kar bi se žc davno lahko popravilo. Nekatere hiše, kakor Zank love na Marijinem trgu In St Peterski cesti, hiša delavskega konzumnega društva pod Trančo la Medenova hiša na Jurčičevem trgu se belijo, druge jim bodo sledile; morda bo počasi mesto vendarle postalo — »bela Ljubljana«. — Iz »Lačenbcrga« se Je vrnil v Ljubljano nekdanll kapelnik belgijskega reš-poika, znan kot navdušen Avstrijec, gospod Adcficr. Radovedni smo, kaj pač ga je pri-gnalo v Ljubljano in kaj ga tu drži . . . yrj = CeskA obec v Ljubljani po-i-ada pro e ve č!eny v uteiy dne 14. zarf celodenni v^Iet do uhe1nyh dolii v Trbovljah. Prihldšky do 8 za n pii-jfma a informace udflt ViL Sequardt Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. K — Društvo jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo prosi vse člane tovariše, ki so prevzeli za dobroveljski kongres razne referate, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 17. url v društvenih prostorih. Prisotnost obvezna! — Cene govejemu mesu. Na trgu cene govejemu mesu sedaj zelo diferirajo. V mesnicah so cene: 22 K za meso prve vrste, 20 K za meso druge vrste. Na stojnicah Vodnikovega trga so cene zelo različne: na eni 18—17 K, na drugi 22—20 K in na tretji 20—18 K. — Auicrikanskl sladkor. V Ljubljani že prodajajo po nekaterih trgovinah ameri-kanski sladkor. Cena 47 K kg! Sladkor Je rumen v zrnjli. — Čebelarska vrtna veselica se vrši 5. t. m. pri Pavliču na Glincah. Na sporedu jej medeni in čebelnl srečolov, P ,Kai*PriStne medice* Prodaja medu. godba Itd. Začetek ob 3. popoldne, vstop- n ,. ^ slučaju slabega vremena se prireditev vrši na praznik 8. t. m. k. Maribor. Povratek nemških uradnikov. V Maribora se z vso gotovostjo govori, da Je bil sprejet znani nemški nacijonalec Marocuttt zopet v našo sodno službo. Baje Je zagotovljen sprejem že tudi Fraydeia, ki se Je tako žalostno proslavil s svojim nastopom v znani ruški aferi leta 1914. V narodnih krogih vlada vsled te narodne malomarnosti veliko ogorčenje. Celje. .. ,JI1,aniiJa ln zlobnost. Tukajšnji nemški *s 1 se Je spravil nad kritiko slovenske upr, \ e Celja. Pošteno kritiko mora sicer vsakdo rešpektirati, toda to, kar piše ta listič v eni zadnjih številk, Je nesramno podtikanje slovenski »pravi, čdš, da zvišuje cene plinu zato, da porablja dohodke plinarne v postranske izdatke. Enako sumničenje izreka tudi glede novih zastorov za mestno osnovno šolo In glede predpisa 10 % doklad v to svrho. S podtikanjem in sumničenjem sl pač nemški list .ne bc pridobil rešpekta. Takozvanl kapucinski most v Celju Je v tako slabem stanju, da sl človek že no upa več preko njega, boječ se, da se bi mu zrušil pod nogami. Skrajni čas le že, da merodajni činitelji ne odlašajo dalje s popravilom, ker je druga nevarnost, da ga kakšna večja povodenj odplavi. Originalen »flosar«, Te dni se Je pripeljal do Polni pri Celju s flosom nek flosar iz Sav. doline. Na flosu Je imel voz In konje. Ko Je prodal flos, se je z vozom odpeljal zopet domov, ter pokazal figo železnici In Koroščevim tarifom. bundovslcl turneji na Igu okradli hišo Štrukelj za 2430 K na raznem blagu. Predsednik porote, svet. Vedcrnjak vpraša vjet-nika Rusa: ..Zakaj niste odšli v Rusijo?" Rus Aleksjenjko odgovori v čisti slovenščini: ..Zaradl tistega boljševizma!*« Obsojeni so bili: Rus Jakob Aleksjenjko na pet let, Peternel na dve leti ln pol ter Špacapan na eno leto težke Ječe. I Koroška« Tatvine na Koroškem se množijo. odkar je odprta demarkacijska črta. Zlasti kradejo konje. Te dn! so ukradli neznanci, ki so bili skoro gotovo iz cone B, posestnika Matevžu Parteju iz Goselne vasi pri Doberni vasi kobilo, vredno 15 000 kron. Poročaio nam nadalie tudi o drugih tatvinah z drugih krajev Koroške. V Vetrinju je bila ukradena Elizabeti Jamnik iz raiznice večja svota avvrriicVe^a denarta. V Vož-njici je bil ukraden Feliksu Karlifu 800 K vreden panj. Krade se zlesti tudi goveja živina, sadje na vrtovih in krompir na njivah. Te poslednje tatvine vsaj vršijo le sestradani elementi iz ©one B. Primorje. Splošna stavka le izbruhnila v trziških ladjedelnicah pri Trstu, ker ie tržiški dvilni komisar prepovedal delavsko zbornvanie. Tei stavki se nameravata pridružiti tudi vse ostalo delavstvo. Delavstvo fe zelo raz-burieno ker se ie prepoved izvršila na pritisk fašistov, katerim oblasti vse vstrežeio. Stavka se bo naibrže razširila na vso deželo. INTERVENCIJA DEŽELNE VLADE GLEDE DRAGIN.ISKIH DOKLAD URADNIŠVU (Komunike deželne vlade. Ker plače državnim uradnikom v Sloveniji vsled draeinfe. ki še vedno ne pada. nikakor ne za dostope to za nabavo le nahmineiših potrebščin in ker obstoiaio izredne velike razlike med plačami našega utadništva in voiaškimi plačami, ie tukaišnia deželna vlada predsedniku minJstrske-ea sveta in vsem ostalim v poštev orihaiatočim ministrstvom s stvarno utemelienimi poročili predlagala, da se diference na 25% poviška vseh dravinjskih doklad nemudoma brez vsakeva odlašania izplačalo. Pa se pa istntako še nutna potrebna reforma orciemkov državnega uradništva. ooduradništva in slug činnreie izvrši, oošlfe tukaišnia deželna vlada svoieea zastopnika v Beograd, da intervenira zaradi ta-koišnrfeea snrcietia od ministrstva za konstituanto sestavljenega zakonskega predloga »o uredlenlu plata i oenziia državnih službenika erad-ianskog reda«, in sicer s spremembam« kakoršne iih ie želela tukaišnia uradniška organizacija glede ooraa-knitvo in uvrstitve v posamezne razrede in stoonle in pa glede penzii za že uimrovliene osebe oziroma nli-hove vdove in sirote. mm ...............1 ■ . Ljubljanska porota. Sodba v medvodski tatinski aferi. Še le ob It. uri 45 minut v torek ponoči jc bila razglašena sodba proti tatovom na medvodskem državnem kolodvoru. Porotniki so krivdo soglasno potrdili glede Štirih obtožencev, glede obtoženega Franca Jarca pa zanikali z osmimi proti štirim glasovom. Obsojeni so bili: Josip Kopač na eno leto težke ječe, Janez Jarc na devet mesecev težke ječe .Janez Jurčič na dve leti težke ječe In Miha Jurčič na šest mesecev jete. Razprava je trajala nad 11 ur. Tatvina manufakture. Dne 5. marca t. 1. ponoči sta Pavel Ban in Viktor Podkrajnlk odnesla lz skladišča tvrdke Hedžet & Koritnik za 15.000 K ma-nufakturnega blaga, katero j« bila tam shranila tržaška trgovka Ivana Oštir. Blago sta shranila potem pri gostilničarju Ivanu Šušteršiču v Zgor. Šiški. Del blaga sta prodala v Zagreb za 9000 K, Pavel Ban je vojni invalid, po vsem telesu poln ran. Oba tatvino odkrilo priznavata. Obsojena sta bila: Pavel Ban na pet let in Viktor Podkrajnik na dve leti težke Ječe. Tatovi ln postopači. Lepa trojica: 20 letni France Peternel iz Škofje Loke, 28 letni Lojze Špacapan (Ozeljan, Goriško) ter Rus Jakob Aleksjenjko so se združili v potepuško In tatvin-sko družbo. Iz »Balkana" so odnesli veletrgovcu Drufovki za 24.000 K manufak-turnega blaga. Dalje so na svoji vaga- Vezeninska domača obrt. Vezen inska domača obrt se utegne pri nas v kratkem razviti v dobičkonosno zaposlitev naših žena in deklet. Za bližnii začetek šolskega leta se nam obeta otvoritev »Osred-nieea zavoda za žensko domačo obrt« v Liublianl. kfer se bo oodeg drugih tehnik ženskega ročnega dete učilo tudi vezenie kakršno fe bilo do nedavnih časov v navadi med slovenskimi ženami in dekleti in ki le ob niihovi izredni darovitosti za okraševanje perilne opreme ustvarilo tvorbe, kakoršne razkazuic z izredno nazornostio Albert S i č v svo-ii ob prevratu nri liublianski za slovensko slovstvo nmogozasiužni tvrdki Kleinmavr & Bamberg založeni in izdani ceneni oublikaciil »Narodne vezenine na Kraniskem«. Že v davci dobi — nekatere v tei nebroi dovršeno uspelih ilustracij obsegajoči zbirki posneti vzorci segalo v J 5 stoletie — ie naše ženstvo imelo zmise! za lepoto in umetnost in lo ie gohfo z vso vnemo in inariiivostio. Ustvarilo ie bogate zaklade narodno - umetnostnih tvorov, s katerimi so se naše prednice ponašale po vsei pravicL V noveišem času pa ie domačo krasdno umetnost iznod-rirria tuia veleobrt. in leootila. ki iih zaradi niih izredne leoote občuduje tu«stvo. so skoroda zapadla pozabi. Mi pa. ki nam le do tega. da obranimo kar ie našega tem boli. ako ie boliše in lepše nego tuiina. smatramo za svoto dolžnost, da zopet dvignemo te zaklade ln z nitmi poživimo Hubezen do narodne umetnosti Nal bi ne bilo nobene ženske ne nižte ne višJe šole. kier se ne bi poučevalo vežente 00 narodrdh vzorčili, da se čim orel Dovrneto časi ko se ie naše ženstvo ponašalo s nerilno onremo ki ie bila okrašena v narodnem duhu in dosti ieoša. nego z vzorci, ki so nam bili tuli in nremnogokuit zveriženi brez okusa lepa take. da so io dobičkažeBni prekupci Dokupovali In Izvažali v tnfino. riokter fe ie bilo le kal dobiti. Slovenski namizni in oltarni prti, brsalke nrevlake za blazine, riulte. z vezeninami ozaiišani rokavci, isto-tako okrašene sraice so bili za titiino blago ki se ie clrago Plačevalo, ker ie bilo dosti lepše nego v fabrikah nnrotovlieno. Vse kaže. da se v kratkem oovrne moda. da mora oe-ritna oprema, ako nai velia za lepo, biti ozališana z domačim lepotivom. Ah sf morete misliti kal lepšega, ne-eo ie Domiznina in oostelinina. ki ie vanio uvezeno naše lepotilo? Ali pa do naše vezeno soodnie oerflo. s pisanimi. gor en iškimi ali belokranjskimi vezeninami ooestrene bluze? In z domačimi. y narodnem slogu umetno vezenimi prti in nregriniali ozaiišani oltarii? —■ Da seznani se-dauii ženski naraščai z domačo vezno umetnostio in omogoči povratek k nje« ie Albert Sič sestavil zgorai navedeno zbirko. Priporočamo to našemu ženstvu. predvsem vodstvom ženskih šol in ničmani našim narodnim župnim uradom. Gledališče. »Pycmal!on«, Bernarda Shawa komedija v petih dejanjih, je sinoči uspela zelo debro. Občinstvu sta ngajala zlasti gospod Putjata kot profesor Higens in ga. MarSeva kt Eliza Dulitl. Publika Je Igralce ponovno klicala na oder. — Nocoj Leonida Andrejeu va drama »Anfisa«. Šport in turistika. NaS poraz na Olimpijadi Jugoslovan* J sko nogometno moštvo je doživelo na { Olimpijadi pri prvem nastopu občuten poraz. Itnelo jo smolo, da Je moralo najprej igrati s češko reprezntanco, ki se šteje med najboljša moštva in je najresnejši kandidat za nogometno prvenstvo. Igralo se Je z rezultatom 7 : 3. Pri naših se" je opažalo pomanjkanje skupnega treninga, vrim-tega so morali Igrati skoro celo igro z 10 Igralci, ker Je bil Rupec ranjen. Posebni vlak na dirkališče. S. D. K. Izposloval je vlak, ki bo vozil dne 5. In 8. t m. k dirki na vojaško vežhališče. Odhod iz južnega kolodvora ob 2.30 popo dne, povratek ob 7.30 zvečer. Izstop na vežba-llšču le na desni strani. Cena tja ln nazaj K 10. k. 15 boni iz Ljutomera, 3 Iz Maribora, 4 Iz Rajlicnburga Je dospelo že do dauos na nedeljsko dirko. Iz Celja, Zagreba in drugod še pridejo. Književnost in umetnost. Dva koncerta godalnega kvarteta Zlka v Rogaški Slatini. Po sijajno uspelih koncertih v Kranju ln na Bledu Je godalni kvartet Zika gostoval v Rogaški Slatini Vkljub temu, da je zdravilišče že mnogo gostov zapustilo, se je mogel že prvi koncert, ki Je bil pravzaprav reklama za drugega, veseliti povoHnega obiska. Kvartet Je dovršeno izvajal na prvem koncertu Haydnov kvartet v D molu, Čajkovskega kvarte v D-duru, Dvofakov kvartet Y F-duru, na drugem koncertu Beethovnov kvartet v C-moIu ter zanimiv kvartet v B.duru na temo B-la-f ruskih skladateljev Rimski Korsakowa, A. Liadowa, A. Boro-dina in A. Glazunova ter Griegov kvartet v Q-molu. Poslušalci so od začetka do konca vzporedov c entuzijazmom sprejemali posamezna umetniška Izvajanja ter so bili naravnost fascinirani Med občin-stvom fe bilo več odličnih Jugoslovanskih gostov, med katerimi je srbski pisatelj Todor ManoJIovIE Zikov kvartet v imenu beogradskih gostov povabil na gostovanja v Beograd. Pred odhodom kvarteta Iz Rogaške Slatine so mu beogradske In zagreb- s ške dame prinesle na kolodvor krasne šopke cvetja. Tako Je tekom počitnic nal odlični kvartet s svojimi nastopi povsod dosegel zasluženo priznanje (o je slavil pravcate triumfe. Iz srca mu na uspehih častitamo In želimo, da skoro nastopi zopet pred liubljanskim občinstvom. Jugoslavenska Obnova-Njiva št. 21 Ima sledečo vsebino: Mlodrag Ristič: Junači dobrih borbi. — Dr. N. Smodlakar Apotekarski odsek. Smotra: Politička kronika: Pregovori sa boljševlcima (P.), — Socijalna kronika: Kapitalizam I Inki« jativa. (M. DJ. P.) — Književni I umiet-nlčki pregled: Jedno neznatno pitanje (N. Valič.) — Ruski dume!. (Dr. D. P.) — Lf-stak: U3pomcna sa Krfa. (S. St. Petrovič.) Sokolstvo. Sokol Llttja-šmartno priredi 5. t. m, Javno telovadbo In veliko ljudsko veselico. Na sporedu so češke vaje članic, k! so bodo izvajale zvečer pri razsvetljavi z reflektorji. Sodelovala bo godba iz Zagorja. Srečolov, ples itd. Okrepčila v šotorih. Bratska društva so naprošena, da našo prireditev posetijo. Zdravo! k Povodom sokolske prireditve r Litiji dne 5. t. m. Je za udeležnike na progi LJubljana-Litija ugoden vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 14. uri In odhaja Iz Litije oh 21. uri 15 min. Iz Zidanega mostu vlak. ki pride v Litijo ob 14. url. Za nazaj proti Zidanem mostu Je dovolila železniška uprava nekaj osebnih voz k vlaku, ki odhaja lz Litije ob 24. url. Na progi Ljub’n na-Litija Je dovoljena za ta dan za udeležnike z Izkaznicami polovična vozna cena. Zlet-ne izkaznice dovoljene so one, Id j;h je Izdal Savez (kakor za Maribor) in se dobe pri društvih odnosno p>l Savezu, kakor tudi pri Sokolu v Litiji. Društva prosimo, da Izstavijo udeležnikom take izkaznice. Zdravo! k Pokrailnske vesti. Trebelno. Tatvina gonilnih jermenov. Na žagi barona Wamsholta v Mirni dolini pri Trebelnem je neki neznan človek ukradel in razrezal dva velika gonilna jermena v vrednosti 20.000 K. Dobre dele je vzel seboj, slabe je pusti! na mestu. Kočevje. Državna nižja realna gimnazija v Kočevju. Sprejemni Izpiti v I. razred se bodo vršili v Jesenskem roku dne 18. sept. od 9. ure dalje — Vpisovanje v I. razred bo 15., 16. In 17. septembra od 10. ure dalje. Učenci naj pridejo v spremstvu starišev alf njih namestnikov v pisarno ravnateljstva, predlože rojstni list In oblskovalno Izpričevalo ljudska šole ter vplačajo 7 K 70 v. Učcnct naj so dopolnili 10. leto ali naj dosežejo to starost vsaj do konca leta 1920. — Vpis se more vršiti tudi pismenim potom, na dan Izpitov pa Je potem prinesti omenjene listine ter vplačati navedeni znesek. Učenci, ki so že obiskovali ta zavod, naj se vpišejo dne 17. sept. od 8. ure dalje, prineso seboj zadnje izpričevalo ter vplačajo 3 K 50 v. — Ponavljalni izpiti bodo 18. sept. od 8. ure dalje. Gornja Radgona. Tukajšnja stanovanjska komisija se je spravila na naše tržaške redarje, zlasti na one,' ki Imajo Izven trga opravilo, ter Jih hoče vreči iz stanovanj brez ozira na to, da-11 Imajo Iti kam drugam stanovat. Ako redar ne uboga, mu zagrozijo celo z Javno dražbo njegovega pohištva. Stanovanjski predsednik opravičuj* lo postopanje, češ da Je treba tam stanovati, kjer se službuje. To Je popolnoma pravilno, vendar p? bi g. predsednik moral vedeti, da se nahaja redarski oddelek ln njegov vodja v Oornji Radgoni, odkoder pošiljajo redarje tja, kamor je potrebno. Malo več obzira bi redarji, ki imajo težavno službo, že zaslužili. — KOLONIJA LNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO BLAGO na veliko J 100 pri veletrgovini J cDnrTiit" rnill I Ml 1,.vodov, I