10 Didakta september 2015 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE – MATEMATIČNA NEGA MOŽGANOV / Olga Štancar, Srednja zdravstvena šola Celje V prispevku predstavljam kurikularno povezavo pouka zdravstvene nege in matematike z računalniško podprto ob- delavo podatkov. Želela sem, da bi dijaki že pridobljeno znanje znali interpretirati in ga kritično ovrednotiti. Za dosego takega cilja je bilo treba preseči predmetno razdrobljenost, poiskati skupne učne poti in timsko sodelovati. Medpred- metno sodelovanje je potekalo na področju dveh aktivnosti, ki sva ju s sodelavko izpeljali v obliki projektnega dela. V prvi aktivnosti so dijaki kompetenco merjenja krvnega tlaka nadgradili z uporabo računalniško podprte tehnologije. Dobljene podatke so statistično obdelali, grafično prikazali ter jih strokovno ovrednotili. Svoje delo so nadgradili z izdelavo filmčka. V drugi aktivnosti so dijaki z uporabo motivacijske tehnike sestavili didaktično mrežo (križanko), sestavljeno izključno iz matematičnih izrazov ter strokovnih terminov zdravstvene nege. Za končno izdelavo križanke so uporabili računalniški program za izdelavo preglednic. UVOD S prenovo v srednjih strokovnih in po- klicnih šolah smo vsekakor pridobili kompetenčno naravnane in široke iz- obraževalne programe (IP). Poudarek je na razvoju in doseganju kompetenc, ki omogočajo dijaku razvoj zmožnosti, ki jih potrebuje za uspešno in komple- ksno delovanje v nepredvidljivih in spreminjajočih se življenjskih situaci- jah (Zevnik in drugi 2007). Omenjeni IP vsekakor olajša doseganje zasta- vljenih ciljev, najučinkovitejše poti pa moramo ustvariti sami. Ena teh poti je timsko in sodelovalno poučevanje. Poiščemo lahko stične točke, poveza- ve in interakcije med posameznimi vsebinami, predmeti in predmetnimi področji ter presežemo predmetno izolacijo. IZHODIŠČE Na podlagi teh dejstev je rastla zamisel o nadgradnji, medsebojnem sodelova- nju in dopolnjevanju, zanimivejšem pristopu, razvijanju ustvarjalnosti. Glede na to, da je bila v povezavo s strokovnim predmetom vpeta ma- tematika, si brez uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehno- logije (IKT) medpredmetne povezave ne moremo zamišljati. Tudi nov PIK za matematiko predpisuje obvezno uporabo IKT pri poklicni maturi, torej je učenje z IKT nujno potrebno. Potrebo po dodatnih znanjih s podro- čja IKT prav tako narekuje prodor ra- čunalniške tehnologije v delovna oko- lja vseh zdravstvenih ustanov. Pravilna interpretacija podatkov zdravstvenih delavcev z monitorjev je v našem po- klicu lahko življenjskega pomena. IP so do nedavnega v večji meri ponu- jali predmetno, nepovezano, sekvenč- no nizanje znanja. Zdaj je popolnoma jasno, da predmetna razdrobljenost ne omogoča konkretne preslikave aso- ciacij iz enega področja v drugo oz. prenosa že usvojenega znanja iz enega predmeta v drug predmet. Izkušnje so pokazale, da takšno znanje v praksi ni dovolj uporabno. Novi IP temeljijo na konceptu inte- grativnega kurikula (Škerjanc 2010) – torej s povezovanjem teoretičnega, praktičnega in splošnega znanja. S tem izboljšamo učne izide dijakov ter spod- bujamo timsko delo učiteljev s sodelo- valnim poučevanjem (Silvar 2007). S tem je obogaten didaktični pristop, saj omogoča prepletanje različnih tipov poučevanja, nesebično delitev idej, pozitivno soodvisnost, večjo možnost individualizacije dijakov ter dojemlji- vost za ideje drugih. Kurikularna prenova vključuje tudi kompetenčni pristop. Poleg specifičnih poklicnih kompetenc omenjam tudi ključne kompetence (KK), ki so skupne vsem poklicem. Ena izmed osmih KK je digitalna pismenost, ki nastopa na začetku IP kot razvijajoča se zmožnost, v višjih letnikih pa je njena uporaba bistvena pri usvajanju novega znanja (Zevnik in drugi 2007). To so izhodišča, na podlagi katerih sva s sodelavko učni proces nadgradili še s sodelovalnim poučevanjem v obliki projektnega dela. PREDSTAVITEV TIMSKEGA DELA Sodelovanje pri načrtovanju je ključ- nega pomena, zato sva naredili načrt, ki je predstavljal osnovo nadaljnjega dela. Sledila so navodila, kako bomo izpeljali to obliko alternativnega po- uka (prvo aktivnost v obliki medpred- metnega sodelovanja). Sodelovali so dijaki 3. letnika in so najprej ponovili snov, ki jo že obvladajo: – dejavnike, ki vplivajo na vrednost krvnega tlaka (spol, telesna aktivnost, uživanje hrane, pitje kave, kajenje, izbira roke, položaj ob merjenju); – merjenje krvnega tlaka z ročnim merilcem; – interpretacijo in dokumentiranje izmerjene vrednosti glede na nor- malne vrednosti; – urejanje konkretnih podatkov v tabelo, izdelavo matematičnih iz- računov, grafični prikaz podatkov ter njihovo interpretacijo. Novosti, ki so jih spoznali: – dijaki ob pomoči/samostojno upo- rabljajo IKT (senzor krvnega tla- ka, vmesnik, osebni računalnik ter projektor); – dobljene podatke urejajo, naredi- jo Excelovo tabelo in nato izrišejo različne vrste grafov, ki jih imajo na izbiro v programu; – dijaki natisnejo in razložijo statistič- ne podatke v predstavitvi ob koncu informativnega dne. Dogovorili smo se tudi, da bomo do- dali eksperiment, s katerim bomo ugotavljali: Didakta september 2015 11 – razlike med ročnimi in avtomatski- mi meritvami; – vpliv prehrane na vrednost krvne- ga tlaka. Zanimanje je bilo precejšnje, zato smo brez težav razdelili organizacijo priprav. Pot do cilja je bila prav tako pomembna kot sam cilj (plakati, pri- prava prostora, aparatov za merjenje krvnega tlaka, senzorjev, vmesnikov, računalnikov ter projektorja, malica, ki je bila enaka za vse dijake, kar je bilo pomembno za primerjavo rezultatov). Na začetku smo na kratko ponovili teoretične osnove o krvnem pritisku in statistiki. Sledilo je merjenje in doku- mentiranje krvnega tlaka po klasični metodi. V času premora so dijaki do- bljene podatke vnesli v tabelo in jih uporabili pri izračunih, ki so se jih predhodno naučili že pri urah mate- matike. Zaradi iskanja in potrditve do- kazov, da hrana vpliva na spremembo 12 Didakta september 2015 krvnega tlaka, so imeli dijaki odmor za malico, nato pa smo celoten postopek še enkrat ponovili, tokrat s senzorjem krvnega tlaka. Senzor za merjenje krvnega tlaka Dijaki so najprej pravilno namestili manšeto na nadlaket, kar se od nava- dne manšete ni razlikovalo. Povezali so senzor z vmesnikom LabQuest in računalnikom. Ko so povezan sistem aktivirali, so nekateri dijaki naleteli na težave, ker niso upoštevali navo- dil na ekranu vmesnika, ki so od njih zahtevala, da počakajo na umerjanje naprave. Sledilo je merjenje, vmesnik pa je samodejno beležil vrednosti nji- hovega krvnega tlaka. Vmesnik LabQuest Prikaz meritve krvnega tlaka z upo- rabo IKT Po končanih meritvah so dijaki z oro- dnimi vrsticami vmesnika poiskali rezultate. Ugotovili so, da lahko iz- merjene vrednosti s to aparaturo hitro uredijo v tabele. Določili so modus, mediano, aritmetično sredino ter na koncu rezultate še grafično prikaza- li. Nato so vse podatke obdelali še računalniško. Samoiniciativno so raziskovali možno- sti, ki jim jih je ponujal vmesnik, ter odkrili, da z uporabo le-tega lahko raz- berejo marsikaj, poleg krvnega pritiska tudi vrednosti pulza. Sledila je razpra- va, v kateri smo dobljene rezultate na podlagi grafov in tabel utemeljevali in kritično ovrednotili. Zaključili smo z natisnjenimi zapiski, ki so si jih dijaki naredili s pomočjo PC in nekaterih programov (Word, Excel) ter analizo projektnega dela. V naslednjem tednu (ko je bilo sode- lovanje še sveže) smo pri treh urah praktičnega pouka zdravstvene nege z izdelavo filmčka dokončno zaključili prvo aktivnost. Pri projektnem delu so dijaki s pomočjo digitalne video- kamere posneli posamezne faze dela. Posamezne kadre smo prenesli v raču- nalnik in jih s programom za obdela- vo videa sestavili v 1,43 minute dolg predstavitveni video ter ga zvokovno opremili. V istem času je druga skupina dijakov v sklopu medpredmetnega povezova- nja z najino pomočjo (učiteljic zdra- vstvene nege in matematike) izpeljala še drugo aktivnost. Dijaki so v »zanosu« medpredmetnega povezovanja, utrje- vanja in ponavljanja snovi s pomočjo motivacijske tehnike izdelali didaktič- no igro – mrežo, sestavljeno izključno iz strokovnih têrminov zdravstvene nege ter matematičnih izrazov. Reševanje križank je odlična zamisel za trening možganov, še boljši trening pa je lahko sestavljanje križank. Kdor je to že poskusil, gotovo ve, da je lahko zapleteno, zahteva veliko znanja in po- trpljenja. V skupini je bilo šest dijakov, ki so aktivno sodelovali, razpravljali, pomagali so si tudi z zapiski, učbeniki in delovnimi zvezki. Delo je bilo zabav- no, na trenutke tudi precej glasno ter čustveno in zelo dinamično – to pa je dijakom všeč. Vsekakor so zaposlili in povezali tako levo (matematično, anali- tično) kot desno (ustvarjalno, čustveno, gibalno) možgansko hemisfero. Učenje je ob povezanem delovanju obeh naj- uspešnejše (Marentič Požarnik 2003). Dijaki so dobili navodila, da naj bo v mreži največ 40 gesel, ki naj bodo po- vezana s stroko zdravstvene nege ter z matematičnimi izrazi. Vse drugo je nastajalo spontano. Za končno izdelavo križanke so uporabili programski paket Didakta september 2015 13 Excel za izdelavo tabele, z obrobami so izdelali mrežo križanke, oštevilčili so vodoravne in navpične stolpce za vpisovanje pojmov, obarvali posamezne celice in z njimi za končno rešitev sesta- vili gesla. Dodana vrednost so obarvani kvadratki, kjer črke tvorijo štiri gesla. Pomen dobljenih strokovnih têrminov se uporablja tako v zdravstveni negi kot matematiki. Ob geslih so dijaki naredili tudi namige za lažjo rešitev štirih gesel v obliki slovarčka z osmimi QR-kodami, ki so jih izdelali sami s pomočjo spletne aplikacije. Posamezne črke iz teh gesel pa sestavijo zaključno misel. Didaktično mrežo so pri pouku pred- stavili vsem sošolcem na interaktivni tabli. Vsi dijaki razreda so dobili delov- ne liste z mrežo. Pri reševanju so si lah- ko pomagali z mobilnimi telefoni za detekcijo QR-kode. Ob tem ne morem mimo omembe generacije Y, kamor se uvrščajo ravno te generacije dijakov. Na kratko – njihov način razmišljanja je računalniški, kar je razvidno tudi iz njihove suverenosti pri ravnanju z različnimi vrstami IKT. ZAKLJUČEK S sodobnimi pristopi poučevanja spod- bujamo fleksibilnejše razmišljanje in s tem ustvarjamo boljše pogoje za kre- iranje kompleksnejših učnih situacij. Torej je za dosego poklicnih kompe- tenc ob zaključku IP nujno preseči predmetno razdrobljenost. Pri dijakih je treba razvijati problemsko senzi- tivnost, jim predočiti, ponazoriti čim več problemsko zastavljenih situacij in primerov. Več bo v problem zajetih vsebin, bolj bo učna situacija pouč- na in učinkovita. Posebna kvaliteta je tudi, da dijaki razvijejo sposobnost transferja, torej prenašajo znanja na različna vsebinska področja. Menim, da so bili dijaki pri obeh aktivnostih dovolj motivirani, da so sledili načrtu in tudi dosegli želeni rezultat. Navdušeni so bili nad obliko projektnega dela z uporabo IKT ter s povezavo prakse zdravstvene nege z matematiko, saj je bil to za njih prvi tovrstni izziv. Bili so navdušeni, razvi- jali so ustvarjalno mišljenje in s tem prevzeli iniciativo za razvoj lastnega razumevanja. Viri Bahovec Irena, Bezič Tanja, Slivar Bran- ko in Zupanc Breda (2006) Ocenje- vanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: CPI, Cen- ter RS za poklicno izobraževanje. Kmetič Silva (1996) Prispevki k poučeva- nju matematike. Maribor: Založba Rotis. Marentič Požarnik Barica (2003) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Pavlič Škerjanc Katja (2010) Smisel in sistem kurikularnih povezav. V: Medpredmetne in kurikularne pove- zave, str. 19-42. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Rutar Ilc Zora (2003) Pristopi k pouče- vanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod republike Slove- nije za šolstvo. Rutar Ilc Zora (2010) Medpredmetne in kurikularne povezave v kontekstu uč- nociljnega in procesnega načrtovanja in izvajanja pouka. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Zevnik Metka, Ermenc Klara S. in Kovač Mirjana (2007) CPI pri ra- zvoju skupnega evropskega prostora za poklicno izobraževanje. Ljublja- na: CPI, Center RS za poklicno izobraževanje. Žakelj Amalija (2010) Od obdelave podatkov v OŠ do statistike v SŠ. V: Posodobitve v gimnazijski praksi. Matematika. Ljubljana: Zavod repu- blike Slovenije za šolstvo. Didaktična mreža