st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Prispevek prinaša poročilo o nedavnem naključnemu odkritju dveh pletenih ribiških vrš v Blejskem je-
zeru. Predstavitvi najdiščnih okoliščin sledijo opis vrš in uporabljenih materialov ter umestitev obeh 
pripomočkov v kontekst historičnega ribolova na jezeru. V nadaljevanju sta orisana uporaba košarastih 
vrš v tradicionalnem ribolovu na celinskih vodah na območju nekdanje Kranjske ter njihovo mesto v 
etnografiji Evrope in Evroazijskega prostora. Pripevek zaokroža oris arheoloških podatkov o rabi koša-
rastih vrš v Evropi med prazgodovino in poznim srednjim vekom. 
Ključne besede: Blejsko jezero, podvodna arheologija, ribolov, vrše, pletarstvo
Archaeological traces of fishing on Lake Bled: report on the underwater discovery of two basket-shaped fish traps
The paper reports on the recent chance finds of two basket fish-traps in Lake Bled. The presentation 
of the circumstances of the find is followed by a description of the fish-traps and the materials used, as 
well as the placement of the two devices in the context of historical fishing on the lake. In the following, 
the use of wickerwork traps in traditional inland fishing in the area of former Carniola and their place-
ment in the ethnography of Europe and the Eurasian region is summarised. The article concludes with 
an overview of the archaeological data on the use of basket fish-traps in Europe between prehistory and 
the late Middle Ages.
Key words: Lake Bled, underwater archaeology, fishing, fish-traps, wickerwork
Arheološki sledovi ribolova na Blejskem jezeru: 
poročilo o podvodnem odkritju dveh košarastih vrš 
Andrej Gaspari
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo 
andrej.gaspari@ff.uni-lj.si
Rok Humerca
rok.humerca@gmail.com
Jure Žvan
Društvo za podvodne dejavnosti Bled 
jurezvan@gmail.com
51
Uvod
V letih 2020 in 2021 so potapljači Podvod-ne reševalne službe in Društva za pod-vodne dejavnosti Bled v Blejskem jezeru 
naleteli na dve ribiški vrši. Prva je bila odkrita 
3. junija 2020 med pregledom severovzhodne-
ga kraka jezerske natege po naročilu Direkcije za
vode RS. Potapljača Rok Lesjak in Jure Žvan sta
po zaključku dela odplavala stran od cevi nate-
ge proti vzhodu in na globini 21 m našla pred-
met v obliki košare s posebej izdelanim lijakas-
tim grlom v notranjosti (sl. 1). Položaj najdbe,
okoli 150 m severno-severozahodno od polkrož-
nega rta med vilo Lastovka in vilo Beli dvor, je 
bil posnet z GoPro videokamero in lociran z roč-
nim GPS sprejemnikom Garmin eTrex35, na-
meščenim na plavajoči boji navpično nad pota-
pljačema. Vrša (1) leži na jezerski kredi, delno 
pogreznjena v tanko plast mulja. Na zunanji po-
vršini košare je bil v času obiska viden fin muljast 
poprh, brez organskega plavja.
Druga košara je bila odkrita med rednim 
potopom za odstranjevanje invazivnih školjk 
trikotničark (Dreissena polymorpha) 16. marca 
2021. Košara (2) leži pod severovzhodno obalo 
Blejskega otoka, na globini 16 m, kjer kamninska 
osnova otoka z drobirjem prehaja v muljasto iz-
ravnavo (sl. 2a in 2b). Notranjost vrše ni zamulje-
ht t ps://doi .org /10 . 264 93/2350 -54 43.9(2)51-7 1 © aut hor/aut hors
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
52
Slika 1: Blejsko jezero. Vrša št. 1 (foto: Jure Žvan).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
53
Slika 2: Blejsko jezero. Vrša št. 2 (foto: Jure Žvan).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
54
Slika 3: Blejsko jezero. Vrša št. 2 (foto: Jure Žvan).
na in prosto leži na dnu. Ustje vrše in grlo nista 
ohranjena, nekaj viter poškodovanega zgornje-
ga dela košare leži na dnu tik ob vrši. Na vitrah 
in palicah košare, delno poraslih z algami, so se 
nabrali kosmi organskega detrita. 
Med dokumentiranjem se vrš ni premikalo 
in sta ostali v istem položaju, kot sta bili odkriti.
Deblak in druge najdbe iz okolice druge vrše
Ob ponovnem obisku najdišča ob obali Otoka 
23. septembra 2021, namenjenem izmeri vrše in 
odvzemu vzorcev za določitev vrst lesa, je Rok 
Humerca, študent drugostopenjskega progra-
ma arheologija na Filozofski fakulteti Univer-
ze v Ljubljani, v spremstvu Jureta Žvana, člana 
Podvodne reševalne službe Bled, 3,5–4 m sever-
no od vrše odkril doslej nepoznan čoln deblak 
(sl. 4). Čoln, ki je izpostavljen v dolžini okoli 1 m, 
leži v smeri severovzhod-jugozahod. S premcem 
se naslanja na podvodno melišče, preostanek pa 
izginja v mulj. Takoj za premcem ima čoln pre-
katno steno, kjer je širok okoli 50 cm. Od stene 
proti začetku zamuljenega dela deblaka, je nje-
gova notranjost založena z 10 do 20 cm veliki-
mi kamni, kar kaže na namerno potopitev. Sle-
dov, ki bi kazali na funkcionalno povezanost 
plovila in vrše, med pregledom ni bilo mogoče 
ugotoviti. 
Iz zgornjega desnega dela prekatne stene je 
bil odvzet vzorec za identifikacijo vrste lesa in 
določitev starosti uporabljenega debla. Preiskava, 
izvršena v laboratoriju Oddelka za lesarstvo Bio-
tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je poka-
zala, da je bilo plovilo izdelano iz lesa lipe (Tilia 
sp.). Oblikovanost in dimenzije premčnega dela 
kažejo določeno podobnost z zgodnjesrednje-
veškim deblakom z jezerskega dna pod grajsko 
skalo, ki je izdelan iz macesna (Gaspari, Humer-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
55
ca, Žvan 2020). Radiokarbonska (AMS) anali-
za, ki so jo opravili v laboratoriju Beta Analytic, 
Inc., v Miamiju (FL), je potrdila, da tudi novo-
odkrit deblak sodi v zgodnji srednji vek (Beta-
605815; 1240 ± 30 BP). Čas izdelave deblaka lah-
ko okvirno umestimo med 8. in 9. stoletje, glede 
na to, da je bil vzorec odvzet iz območja strže-
na, pa ni izključena niti nekoliko mlajša starost 
(prva polovica 10. stoletja).
Na kamnitem pobočju v neposredni oko-
lici, predvsem na severozahodni in severni stra-
ni vrše, je bila opažena precejšnja količina 
recentnega in povojnega odpada, pa tudi novo-
veškega gradiva, kot so odlomki glaziranih lon-
cev in ročk-majolik. 
Opis vrš
Okoliščine odkritja ter oblikovanost in način iz-
delave obeh pletenih priprav, posebej prisotnost 
lijakastega grla v prvi košari in zanke za vabo v 
drugi košari, omogočajo sklepanje, da gre v obeh 
primerih za vrši za ribolov in ne morda za kakšno 
drugo vrsto pletenih pripomočkov košaraste ob-
like za shranjevanje ali prenašanje, npr. košev za 
spravilo sena ali drugih pridelkov, kakršni so iz-
datno zastopani v tradicijski materialni in ne-
snovni dediščini slovenskega ozemlja (glej Bras 
1973).
Prvo vršo označuje jajčasto oblikovana ko-
šara dolžine 100 cm in z največjim premerom 
približno 70 cm. Košara je izdelana iz razmero-
ma gostega prepleta viter in vzdolžnih palic. Vi-
tre in palice so izdelane iz olupljenih in neraz-
cepljenih vej oziroma šibja, pri čemer znašajo 
debeline palic okoli 0,5–1 cm, med vitrami pa so 
tudi tanjše (0,3–0,7 cm). Širina presledkov med 
vitrami znaša večinoma med 1 in 2 cm. V zgor-
njem delu košare so vitre pogosto parno zvite, 
spodnji del pa je izdelan iz posamično vpletenih 
viter. V košari je ohranjeno posebej izdelano ok-
roglo lijakasto grlo iz radialno postavljenih pa-
lic in krožno vpletenih viter. Grlo je ločeno od 
košare in leži v njeni notranjosti. Skozenj so ribe 
lahko zaplavale v vršo, iz nje pa niso mogle po-
begniti zaradi zožene odprtine. Položaj grla od-
seva položaj, v katerem je bil pritrjen na ustje ko-
šare, oziroma ni daleč od njega. Ustje košare ima 
premer okoli 60 cm, rep košare pa je oblikovan v 
okroglo odprtino, ki jo obdajajo konci palic. Pre-
mer odprtine znaša okoli 10 cm.
Od druge vrše, ki je po obliki in načinu iz-
delave podobna prvi, vendar precej robustnejša, 
se je našla samo jajčasto oblikovana košara s širšo 
odprtino na ustju in ožjo na drugem koncu. Cela 
vrša je v nekoliko slabšem stanju, z razrahljanim 
prepletom. Dolžina košare znaša 88 cm. Spre-
dnja odprtina meri približno 67 x 70 cm, zadnja 
pa 35 cm. Vzdolžne palice iz naravno ukrivljenih 
vej, ki so dale jajčasto obliko košari, so namešče-
ne v razmikih okoli 28 cm. Palice so vgrajene z 
debelejšimi konci (premer 1–1,5 cm) pri manjši 
odprtini in s tanjšimi pri večji odprtini. Širina 
špranj med vitrami znaša med 2 in 3 cm. V not-
ranjosti vrše se na sredini nahaja prepleten obroč 
iz dveh tanjših vej, ki je vpleten neposredno na 
vzdolžno palico košare. Odprtina obroča, ki je 
verjetno služil nameščanju vabe, meri 10 x 15 cm. 
Slika 4: Blejsko jezero. Premec čolna deblaka v neposredni bližini vrše št. 2 (foto: Jure Žvan).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
56
Obroč je na koncih prepleta povit in utr-
jen z zelo tanko kovinsko žico. Slednja kaže na 
čas od zadnje tretjine 19. stoletja, ko se v obra-
tih v Ljubljani in na Gorenjskem razširi izdelova-
nje vlečene žice (Florjančič 2004, 94). Rezultati 
preiskave treh vzorcev lesa, opravljene v labora-
toriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakul-
tete Univerze v Ljubljani, so potrdili domneve, 
da so tako palice kot vitre druge vrše izdelane iz 
smrekovih vej (Picea abies). V ohranjenem stanju 
na vitrah in palicah ni opaziti lubja, vejic in iglic. 
Vprašanje je, ali so preplet izdelali iz ”olupljenih” 
vej, ali pa je bil narejen iz zelenega smrečja. V pri-
meru, da je bil preplet izdelan z iglicami in drob-
nimi igličastimi vejicami vred, so te zagotavlja-
le izvrstno kamuflažo, saj je vrša pod vodo dajala 
videz zaraslega zavetja. Takšna vrša ni imela dol-
gega roka uporabe, saj so iglice verjetno v nekaj 
mesecih popolnoma odpadle. Morda je tudi to 
lahko vzrok, da so vršo odvrgli oz. zapustili.
Oris podatkov o ribištvu in ribolovu na 
Blejskem jezeru med poznim srednjim vekom 
in 19. stoletjem
Pomembnost ribjih lovišč Blejskega jezera kaže 
že njihova eksplicitna omemba (lat. piscationi-
bus) v darovnicah iz let 1004 in 1011, s katerima 
je kralj Henrik II. briksenški škofiji podaril svo-
jo posest na Bledu. Podeljena ribolovna pravica 
(ius piscandi) je obsegala tudi Bohinjsko jezero in 
dele obeh Sav (Štih 2004; id. 2011). V času celj-
skih grofov in Friderika III. so imeli blejski pod-
ložniki pravico ribolova tudi v Bohinjskem jeze-
ru, za kar so morali dajati gospostvu vsake kvatre 
24 rib. Konec 15. stoletja je blejsko gospostvo 
podložnikom prepovedalo lov v Bohinjskem je-
zeru, ker naj bi pod zapornico in na običajnih 
delih jezera lovili z nedovoljenimi napravami 
(Kaspret 1889, 91). 
Herbart Turjaški, zakupnik blejskega gos-
postva med letoma 1558 in 1574, briksenski škofi-
ji poroča o izvedenih ukrepih za boljši izkoristek 
ribjega plena, med katerimi izpostavlja krape in 
ščuke (Wallner 1889, 166; glej Gornik 1969, 122–
126; Umek 1970, 505–507). Te navedbe dopol-
nuje pogodba, s katero sta se upravnika blejske-
ga gospostva, Jurij II. in Andrej, škofu Nikolaju 
Kuzanskemu ob njegovem obisku na Bledu 1458 
med ostalim zavezala izboljšati ribnike (Biz-
jak 2011, 34). Graščina je v sedemdesetih letih 
18. stoletja dajala ribolovna območja na Savi Bo-
hinjki v zakup domačinom, za kar so morali pla-
čati letni najem in ji oddati določeno število rib. 
Grajski ribiči so lovili pod grajsko skalo in sicer 
postrvi (»losose«), ščuke in krape. Leta 1770 je 
glavar Toman poslal škofu velikega soma, iz Bri-
ksna pa so poleg prekajenih rib naročali tudi žel-
ve, rake in krastače (Fajfar 2011, 165). 
V sredini 19. stoletja so v zelo čisti, prosoj-
ni vodi Blejskega jezera, v kateri se je s površine 
videlo več sežnjev v globino, prevladovali krapi, 
kleni, ščuke in somi, med katerimi je največ-
ji, ulovljen leta 1835, tehtal okoli 72 kg. Manj je 
bilo cenjenih postrvi, konkurenco ribičem pa so 
predstavljale vidre, ki naj bi na jezero »zablodi-
le« iz Save, kjer naj bi jih bilo več (V.J. 1859, 135).
Viri iz časa med iztekom 15. in sredino 16. 
stoletja med ribiškimi pripravami blejskih in 
bohinjskih kmetov ter ribičev grajskega gospo-
darstva omenjajo mreže (nem. Netze), košare za 
shranjevanje živih rib (nem. Fischhälter) in vrše 
(nem. Reuse, Fischschäfflein), med načini ribolo-
va pa še trnkarjenje in lov z dvižno mrežo (nem. 
Sack) (Kaspret 1889, 88–94). Janez Vajkard Val-
vasor kot gorenjski kraj s posebno veščimi izdelo-
valci ribiških primočkov izpostavlja Trzin, med 
njihovimi izdelki pa navaja »majhne mreže za ri-
bolov, palice za trnkarjenje, sake, vrše in podob-
ne reči.« (Valvasor 1689, II., 125). Kot spretne iz-
delovalce lesenih predmetov Valvasor omenja 
tudi Blejce (ib., II., 118, 137). Upodobitev Blejske-
ga otoka v Časti in slavi Vojvodine Kranjske (II., 
805) na jezeru prikazuje tri čolne podobnih di-
menzij (4–6 m) in oblike, ki morda predstavljajo 
takrat običajno sredstvo za prevoz potnikov, ver-
jetno tudi ribolov, in v katerih lahko morda pre-
poznamo deblake. Čolne podobne oz. enake ob-
like upodablja tudi oljna slika Bleda z okolico iz 
leta 1775, ki jo hrani Škofijski muzej v Briksnu 
(glej Fajfar 2011, 164).
Zgodovinskih virov o uporabi pasivnih ri-
bolovnih naprav ni veliko. Na omenjeni sliki Ble-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
57
da iz leta 1775 je na jezerski obali pod današnjo 
Vilo Bled prikazana ribiška koča na kolih (Fajfar 
2011, 164–165); ena od možnih razlag predvide-
va, da ni šlo le za shranjevanju opreme namenjen 
objekt, urejen v plitvini zaradi lažjega pristajanja 
s čolni in procesiranja ulova, temveč kočo z lopu-
to oz. odprtino v tleh, skozi katero so na plitvo 
dno nastavljali dvižno mrežo za ribe, iščoče sen-
co med koli.1 
1 O tej obliki ribolova pripoveduje že Herodot v opisu ko-
liščarskih naselbin pajonskega plemena Doberov na Pra-
sijskemu jezeru (Zgodbe, knjiga 5, pogl. 16); nanjo je po-
stal pozoren Vejsil Čurčić, avtor prispevka o tradicional-
nem ribištvu Bosne in Hercegovine, ki je izšel leta 1912 in 
v katerem ugotavlja neločljivo povezanost domačij na ko-
lih, kakršne je opazoval v Gornji Dolini na Savi, z ribi-
štvom (Čurčić 1912, 491, Fig. 1 in 2). Dvižne mreže, ki so 
bile prilagojene ribolovu v plitvih priobrežnih delih, so ses-
tavljali kvadratna mreža z 1 do 2,5 m dolgimi stranicami, 
katere vogali so bili vpeti na konce dveh križno postavlje-
nih lesenih lokov (t.i. »sača« oz. »križak«; Pivko 1935, 
Za tradicionalno trnkarjenje in ribolov z 
mrežo na Blejskem jezeru so na voljo tudi slikar-
ske upodobitve iz 19. stoletja, med drugim olj-
na slika Josefa Erlerja iz leta 1830 (Stopar 2011) 
in romantična krajina neznanega avtorja (»Vel-
des in Oberkrain«). Slednja prikazuje ribiča pri 
trnkarjenju s palico v čolnu z izvlečenim prem-
cem in privzdignjeno krmo (Zavodnik 2014, 30). 
Znan jeklorez Ludwika Rohbocka s prizorom 
Otoka in gradu iz smeri obale pod Malo Osoj-
nico (»Veldes mit dem See. Krain«) upodablja ri-
bolov v priobalni plitvini (Ruthner 1871; Stopar 
159;  Brinkhuizen 1983, 27–28, fig. 32). Sečišče lokov je 
bilo pritrjeno na dvižni drog, ki je bil pri lovu na večji plen 
opremljen s protiutežjo in vpet v rogovilo ali leseno ogrod-
je (t.i. »stava«; glej Pivko 1935, 159, sl. 1–6). Ta tip srednje-
veškega ribolova se domneva na podlagi etnografskih pri-
merjav (Amacher 2006, 128, Abb. 82 in 83), arheološko pa 
še ni potrjen.
Slika 5: Ludwik Rohbock. Ribolov z mrežo ali vršo na Blejskem jezeru (po Ruthner 1871).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
58
2011). Krmar z drogom upravlja s čolnom, po-
močnik v sredini čolna pa vleče iz vode mrežo z 
na zgornjem robu nanizanimi plovci (sl. 5). 
Avtor opisa Bleda navaja, da je bilo leta 
1857 na jezeru okoli 30 velikih in malih ladij. 
Večje, »plavke« in »ladije«, so služile prevo-
zu potnikov, med manjšimi pa so »mrežence« 
uporabljali za ribolov z mrežo, »ledenice« pa 
pri lomljenju ledu (V. J. 1859, 136). Upodobitve 
jezerskih plovil iz platic z ravno krmo in z viso-
kim premcem iz 19. stoletja kažejo podobnosti s 
čolni na krmna vesla tipa Traunerl iz širše sku-
pine čolnov Plätte, ki so jih na alpskih jezerih 
na Bavarskem in v Avstriji uporabljali za lokalni 
promet, prevoz lesa in ribarjenje (Friedl 2014, 
116–118 z nadaljnjo literaturo) in so predstavljali 
tudi prototipe za prve blejske pletne (glej Repe 
2009, 123–124).
Razprava
Vrše v tradicionalnem sladkovodnem ribolovu
Kljub postopnemu upadanju sladkovodnega ri-
bolova kot ene poglavitnih dejavnosti za oskr-
bo s hrano ob večanju pomena poljedelstva in ži-
vinoreje je prvi še v 17. in 18. stoletju zagotavljal 
pomemben vir hrane in dohodka, zlasti za po-
deželsko prebivalstvo. Orodja in načini ribolo-
va se do sredine 20. stoletja niso bistveno spre-
menili (Ložar 1944, 111–117; Makarovič 1978, 
206–210). 
Na Slovenskem so poleg ribolova z rokami 
uporabljali še osti (vilice), žimnate zanke na pa-
licah, nočne zanke, košaraste vrše iz vrbovja, iz 
vrvice pletene vrše ali ravšlje z notranjimi obro-
či različnih velikosti, sake v obliki prisekanega 
stožca z odprtino navzgor, pritrjene na rogovilo, 
saku podobne križake ter trnke in mreže.
Mrežaste vrše (ravšlji) so izdelane iz pletene 
vrvice in treh lesenih obročev, od največjega za 
vhodom v vršo do najmanjšega ob zaprtem delu 
vrše. Na koncu je imela mreža daljšo vrvico, na 
katero je ribič privezal dve ukrivljeni palici, ki 
jih je zataknil na spodnji in zgornji obroč in tako 
vršo napel. V vršo so dali koruzni storž, kos mesa 
ali drugo vabo za ribe. V vršo je riba zlahka za-
plavala, sama struktura vrše pa ji je preprečila, da 
bi izplavala iz nje. Manjše vrše so uporabljali tudi 
za lov rakov (Erhatič, Širnik 2016, 131). 
Ribolov z mrežami in ribjimi pastmi je bil 
na Kranjskem prepovedan z zakonom o ribištvu 
na celinskih vodah iz leta 1880, ki med nedovo-
ljenimi pripravami našteva: »mreže (sáki), vrše 
(ravšeljni), ribolovne pletenice, pasti, tružice in 
druge priprave za ribji samolov«, razen »v svrho 
umetalnega ribarstva ali za znanstvena preiská-
vanja«. Odločba koroške deželne vlade iz 1882 
je med drugim prepovedala polaganje ribiških 
priprav v izlive rek v jezera in v odtoke jezernic, 
najmanjšo velikost okenc pletenih ribiških mrež 
za jezera pa določila na 4 cm (Umek 1970, 499; 
Erhatič Širnik 2012, 21–23).2 Podobni odloki gle-
de načinov in dobe ribolova, ki so imeli namen 
zavarovati razmnoževanje rib in ščititi njih za-
rod, so bili v razmiku nekaj let sprejeti tudi v so-
sednjih deželah Avstro-Ogrske. Ribolov pod le-
dom je bil na Kranjskem prepovedan leta 1890, 
prepoved večine alternativnih oblik ribolova s 
pastmi pa so ohranile tudi zakonodaja Dravske 
banovine in povojna regulativa sladkovodnega 
ribištva (Umek 1970, 499–501; Erhatič Širnik 
2012, 131, 136, 171–172). Kljub prepovedi so vrše 
na začetku 20. stoletja uporabljali skoraj na vseh 
slovenskih rekah in jezerih, ponekod tudi še po 
drugi svetovni vojni (glej Makarovič 1978, 207; 
Sketelj 2008). Nekateri so njihovo uporabo pri-
poročali samo še za lov postrvi in lipanov v času 
drsti, da bi za potrebe ribogojnic pridobili dovolj 
iker (Erhatič Širnik 2016, 131).
Košaraste vrše
V etnografiji Evrope in Evro-azijskega prostora 
dokumentirane košaraste vrše z grlom (sl. 6) so 
glede na uporabljene tehnike prepleta izdelane 
na dva načina, na podlagi katerih Dick C. Brin-
khuizen loči med t.i. lahkimi vršami s prepletom 
odprte strukture in gosto prepletenimi košaras-
timi vršami (nem. Korbreuse). Pri prvih sta obod 
in grlo izdelana iz podolžno na vršo vpletenih 
vzporednih palic v razmiku 0,5–1,5 cm. Medse-
bojno so palice spojene v pravilnih razmikih in 
2 Preozko pletene vrše so bile prepovedane že z redom o ri-
bištvu za deželnoknežje vode na Štajerskem iz leta 1506 
(Umek 1970, 499).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
59
Slika 6: Pletene vrše iz Evrope in Evroazijskega prostora. Druga polovica 19. stoletja–prva tretjina 20. stoletja (1–6, 8 - po 
Sirelius 1906; 7, 9 - po Brinkhuizen 1983; 10 - po Čurčić 1912).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
60
sicer s t. i. prečnimi vezmi v razmiku 6–10 cm, 
ki krožno, redkeje spiralno potekajo okoli vrše. 
Košaraste vrše imajo prav tako vzdolžne palice, 
ki pa so bolj razmaknjene kot pri lahkih vršah; 
košari dajejo teksturo prečne vezi (vitre) iz tes-
no skupaj vpletenih palic (sl. 3). Glede na dimen-
zije grla košarastih vrš lahko ločimo med vršami 
za lov na jegulje, pri katerih je premer notranjega 
grla znašal okoli 4 cm, medtem ko so bili preme-
ri okoli 20 cm primerni za lov ščuk, ostrižev in 
krapovcev. Pred položitvijo v vodo so ustje vrše 
premazali s testom, ponekod pa v notranjost po-
ložili kruh (Sirelius 1906, 410–411, Fig. 589, 590). 
Odprtina, skozi katero je ribič odvzemal ulovlje-
ne ribe, je bila urejena v koncu-repu košare. Lah-
ko je zatesnjena z lesenim čepom, krpo tkanine 
ali pa so jo zategnili z vrvjo, ki jo je bilo mogoče 
sprostiti. Nekatere vrše imajo odprtino v ostenju 
košare, zaprto z loputo iz prepleta ali desko (Bin-
khuizen 1983, 19–27).
Najbližje primerjalno gradivo za kulturno-
-zgodovinsko in tipološko opredelitev košara-
stih vrš iz Blejskega jezera ponuja lesorez Richar-
da Püttnerja s prizorom obrežja Osojskega jezera 
pri istoimenem kraju na sosednjem Koroškem, 
izdelan pred letom 1880 (Rosseger, Püttner 1879). 
Poleg treh manjših čolnov in večjega, z jadrom 
opremljenega čolna, v katerem sedi ribič s palico, 
je slikar na obrežju upodobil vsaj sedem košara-
stih vrš, en podolgovat, iz vrvice pleten ravšelj in 
običajno vlečno mrežo, ki se suši na soncu. Med 
košarastimi vršami lesorez prikazuje trebušasto 
do jajčasto zaobljene oblike z izvlečenim repom, 
izdelane v odprtem prepletu vzdolžnih palic, ki 
so povezane z redko razmeščenimi (parnimi) vi-
trami (sl. 7). Glede na prej opisano delitev gre za 
najbolj razširjeno tehniko izdelave t.i. odprtih 
vrš, od katere pa blejski vrši bistveno odstopa-
ta tako po uporabljenem lesu kot manjši gosto-
ti prepleta. V zvezi z vršo iz dna ob obali otoka, 
izdelano iz smrekovih vej, velja opozoriti na ribje 
koše za lov, s katerimi so ob koncu 19. stoletja in 
na začetku 20. stoletja v Pohorskih vodah lovi-
li postrvi. Koprivnik navaja, da so jih spletali iz 
zelenega smrečja (Ložar 1944, 115), kar je imelo 
nedvomno funkcionalen namen, saj so manjše 
vejice in iglice na vejah zagotavljale večjo gostoto 
košare, čeprav so sčasoma odpadale.
Vrša z ohranjenim grlom pripada tipu, pri 
katerem zunanja košara popolnoma objame po-
sebej izdelano grlo, medtem ko pri drugih grlo 
sega izven ustja košare in je vpleteno v njeno os-
tenje (Brinkhiuzen 1983, fig. 25). Geografsko 
in tipološko najbližjo primerjavo ponuja koša-
rasta vrša s Cerkniškega jezera (sl. 8) v hram-
bi Slovenskega etnografskega muzeja (inv. št. 
630:LJU;0008972), ki jo je muzej pridobil leta 
1960 od Franca Gornika iz Grahovega. 110 cm 
dolgo vršo s košaro premera 58 cm označujejo 
gost preplet viter iz srobota, vpletenih med olu-
pljene in razcepljene leskove palice. Posebej izde-
lano grlo je s tanko, okoli 1 mm debelo žico, pri-
trjeno na rob ustja košare. Odprtina grla je na 
koncu oblikovana v lijak iz priostrenih leskovih 
palic, ki so jo med uporabo zaprli s travo ali prep-
letli z laneno vrvjo. Druga vrsta okvirno sočas-
nih vrš s Cerkniškega jezera je imela vitre iz bez-
govega lesa (Peršič 2002). 
Bolj podolgovato obliko s koničasto izvle-
čenim koncem ima 162 cm dolg primerek odpr-
tega tipa vrše iz trstovega protja, ki so jo v prvi 
polovici 20. stoletja uporabljali v Vavti vasi za 
ribolov v reki Krki (sl. 8) in jo danes hrani Do-
lenjski muzej. Vretenasto zavito razmeščene 
vzdolžne palice so z zankami iz železne žice pri-
trjene na pet notranjih viter. Ožja odprtina je 
stisnjena z žično zanko. V prvo vitro, ki obliku-
je ustje premera 57,5 cm, so na enak način vpete 
palice stožčastega grla, ki ga utrjuje ena sama vi-
tra (Križ 2012, 22). 
Dvodelne vrše z grlom pozna tudi tradici-
onalno ribištvo Bosne in Hercegovine (Čurčić 
1912, 537–539, Fig. 63) ter ob srednjem toku reke 
Save na Hrvaškem. Vrša v obliki podaljšanega li-
jaka, izdelana v okolici Siska leta 1930 iz goste-
ga vrbovega prepleta viter z vzdolžnimi snopi pa-
lic, ima široko vhodno odprtino, razširitev na 
sredini in manjšo odprtino na drugem koncu. 
V osrednji del košare je vstavljeno lijakasto grlo, 
ki ima ob notranji odprtini bodice (Mrgić 2001, 
71).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
61
Slika 7: Richard Püttner. Prizor z ribiškimi pripomočki na obrežju Osojskega jezera iz začetka druge polovice 19. sto-
letja. Lesorez, 19 x 24 cm (po Rosseger 1879). 
Vrše iz arheoloških kontekstov
Najstarejše ohranjene vrše izvirajo iz mezolitskih 
najdišč Severne Evrope in Francije (Monthel, 
Blanc, Gury 2000, 170; Nadler 2020), najpogo-
steje pa so izdelane iz vrbovega šibja, redkeje iz 
leskovih ali drenovih palic. Velja omeniti, da se 
nekatere bolje ohranjene vrbove vrše iz srednje in 
mlajše kamene dobe praktično ne razlikujejo od 
primerov iz prve polovice 20. stoletja, kar kaže, 
da nadaljnja optimizacija teh ribiških priprav iz 
prepleta ni bila potrebna ali celo mogoča (Nad-
ler 2020, 19–20).
Med neolitikom in bakreno dobo so v se-
vernem predalpskem prostoru najpogostejše vrše 
v obliki steklenice oz. stožca, med katerimi naj-
večje dosegajo 4 m. Nekatere so končni del več-
jih lijakasto urejenih ograj iz prepleta, izdelane-
ga iz palic leske, vrbe, breze in drugih vrst lesa, ki 
so usmerjale ribe v mreže ali vrše. Enega od do-
kazov za zgodnjo uporabo tovrstnih ribolovnih 
tehnik na jezerih celinske Evrope predstavljajo 
starejšeželeznodobne naprave iz nekdanjega je-
zera Feder na območju današnjega Federseeried 
na Bavarskem. Tam so pri kraju Oggelshausen-
-Bruckgraben v zamočvirjenem zalivu, v katere-
ga se izteka manjši potok, odkrili več palisad in 
sledove koč iz časa med 730 in 621 pr. n. št. Pod 
kočami so se ribe ujele v vrše ali mreže. Množica 
ostankov ščuk kaže, da so bile naprave specifič-
no prilagojene za lov na to vrsto (Köninger 2002; 
Köninger, Lübke 2001).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
62
Med redke najdbe vrš iz bronaste dobe sodi 
primerek z območja poznoneolitskega kolišča na 
Hodiškem jezeru na avstrijskem Koroškem. Gre 
za škatlasto vršo iz palic, radiokarbonsko datira-
no v 10.–9. stoletje pr. n. št. (Cichocki, Dworsky 
2005). Posamična odkritja iz železne dobe, npr. 
Slika 8: Primeri vrš, ki so se uporabljale na celinskih vodah na slovenskem in hrvaškem ozemlju: 1 - Cerkniško jezero; 2 
– Sava pri Sisku; 3 – Krka pri Vavti vasi (1 - Slovenski etnografski muzej, inv. št. 630:LJU;000 8972; 2 – Mrgić 2021, 71; 3 - 
Dolenjski muzej, inv. št. R 300).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
63
z najdišč Uitgeest-2, Utrecht-Amerikalaan in 
Houten na Nizozemskem ter Melz-sur-Seine v 
Franciji (glej Dütting, van Rijn 2017, 47), kažejo, 
da sta odsotnost ali skromna zastopanost vrš v 
posameznih obdobjih navidezni in ju lahko pri-
pišemo stanju raziskanosti. 
V rimskem obdobju so košaraste vrše izpri-
čane tako z arheološkimi najdbami kot upodo-
bitvami; med slednjimi so najbolj izpovedne 
tiste na severnoafriških talnih mozaikih. Odi-
sejev mozaik iz Dougge in dva mozaika v Sou-
ssi prikazujejo tehniko morskega ribolova z vrša-
mi jajčaste oblike, nanizanimi na vrvi (Monthel, 
Blanc, Gury 2000, 171, Fig. 13). Zelo nazoren je 
tudi prizor na bronastem vrču (œnochoé) iz Ey-
geda pri Budimpešti (sl. 9), datiranem v obdobje 
Neronove vladavine (54–68 n. št.). Na skalnem 
obrežju sedeči ribič, obdan z ribami, košarami in 
mrežami, izdeluje vršo, podobno tisti, ki je upo-
dobljena za njim (Monthel, Blanc, Gury 2000, 
172, Fig. 14). 
V največjem številu so rimske vrše arheo-
loško izpričane na najdiščih na Nizozemskem 
(sl. 10), kjer je bilo odkritih 21 primerkov, zlas-
ti v rečnih rokavih v bližini utrdb (npr. De Me-
ern, Velsen, Zwammerdam) in (vojaških) viku-
sov (npr. Valkenburg). Pri vseh, razen eni, gre za 
gosto spletene košare valjaste ali zvonaste oblike 
z integralnim grlom in repno odprtino za odjem 
ulova (sl. 5). Gosto spletene vrše so znane že iz 
železnodobnih kontekstov, kar odreka validnost 
starejšim domnevam, da gre za rimsko inovaci-
jo. Izdelava se je začela pri grlu in sicer z vgraje-
vanjem palic (t. j. pasivnih elementov), običajno 
v parih, občasno treh palic skupaj, in v razmikih 
2–4 cm. Nato so med palice vpletli po eno vit-
ro (t. i. angleški način) ali, redkeje, več viter sku-
paj (t. i. francoski način). Pri nekaterih vršah so 
z vpletanjem viter pričeli šele višje, tako, da so 
konci palic oblikovali koničast lijak. Pri posame-
znih grlih so vitre med dvema palicama enkrat 
zvili, kar je olajšalo vpletanje. Po nekaj decime-
trih so palice zavili nazaj in pričeli z izdelavo ko-
šare. Z dodajanjem novih palic so povečali pre-
mer in ji dali želeno obliko, nato pa so premer 
z vpletanjem viter postopno zmanjšali do repne 
odprtine premera 2–4 cm, izjemoma 7,5 cm. Ve-
čina vrš meri v dolžino med 80 in 103 cm, v ši-
rino pa 35 do 67 cm. Praviloma so izdelane iz 
vrbovega šibja s posameznimi drenovimi palica-
mi. Debeline palic in viter so podobne, običajno 
pa imajo premer med 3 in 8 mm. Gre za pravilo-
Slika 9: Upodobitev izdelave košarastih vrš na bronastem vrču iz Eygeda, Madžarska. Neronsko obdobje (po Monthel, 
Blanc, Gury 2000 ).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
64
ma zgodaj spomladi odrezane, leto dni stare veje, 
občasno sta izpričana tudi 2- ali 3-letni prirast. 
V vodo so jih polagali obtežene, saj so bili v not-
ranjosti 12 od 19 pasti odkriti kamni, kosi opek 
ali goveje kosti. Obstajajo indici, da so bile vsaj 
nekatere vrše privezane na kole (Dütting 2016; 
Dütting, van Rijn 2017). 
Vršam primerljiv preplet so v rimskem ob-
dobju domnevno uporabljali tudi za gradnjo ste-
ne stacionarnih ribogojniških naprav. Slednjim 
pripadajo nedavno prepoznani ostanki lesene 
škatlaste konstrukcije velikosti 12 x 2,8 x ca. 2,8 
m, ki je bila odkrita v starem rokavu reke Thielle 
v La Tènu, na obali Neuchâtelskega jezera (Pil-
lonel, Reginelli Servais 2009).
Kot kažejo najdbe iz močvirja Oberdorla v 
Turingiji so z vršami v rimskem obdobju radi lo-
vili tudi Germani. V zamočvirjenem, okoli 200 
x 100 m velikem jezeru, ki je imelo med železno 
dobo in zgodnjim srednjim vekom kultno obe-
ležje, so odkrili nič manj kot 39 v celoti ali del-
no ohranjenih vrš iz vrbovega šibja. Vrše so od-
lagali zlasti v času med iztekom 1. stoletja pr. 
n. št. in srednjim cesarskim obdobjem. Večino-
ma gre za stožčasto oblikovane vrše, odkriti pa 
so bili tudi košarasti primerki, obe vrsti z grlom. 
Stožčaste vrše imajo na odprtini premer 90 cm, 
ki se na 80 do 90 cm dolžine zmanjša na okoli 40 
cm, nato pa se koničasto zoži ali valjasto izteče. 
Grlo je dolgo okoli 30–40 cm in ima odprtino 
s premerom 20 cm. Košaraste vrše so dolge 80–
90 cm in široke okoli 40 cm; grlo je dolgo 30–40 
cm, repna odprtina pa ima premer 20 cm. Rep 
vrše so zaprli z obročkom iz vrbovega prepleta, 
nataknjenim na konce palic. V nekaterih vršah 
so odkrili kamne za obtežitev; vrše so bile zasid-
rane oz. pritrjene, njihove položaje pa so označe-
vali z dolgimi koli, zapičenimi v jezersko dno ali 
obalo. Izvlekli so jih s pomočjo drogov s kavlji. 
Kostni ostanki rib, ki so se primeroma ohranili 
v vršah, kažejo, da so z njimi lovili ščuke in linje 
(Barthel 1977, 151–163).
Skoraj v celoti ohranjena vrša, datirana v 3. 
stoletje, je bila odkrita v starem rečnem rokavu 
Saône pri Chalonu-sur-Saône, na lokaciji Petit-
-Creuseot. Iz vrbovine, drena in srobota izdela-
na vrša je dolga 1,30–1,34 m in široka 53 cm. Dol-
žina grla znaša 44 cm, premer notranje odprtine 
pa 15,7 cm. Repna odprtina ima premer 12–13 
cm. Gre za enodelno vršo z gostimi vitrami de-
beline 1,5 do 8 mm, vpletenimi med razmaknjene 
snope treh palic (Monthel, Blanc, Gury 2000). 
V 4. stoletje verjetno sodi okoli 230 x 70 cm ve-
lika vrša iz vrbovega prepleta odprte, vzdolžne 
strukture, ki so jo odkrili leta 2009 v opuščenem 
rokavu reke Emscher pri kraju Castrop-Rauxel, 
skupaj z vrstami kolov, morda ostanki ribolov-
nih ograj (Nadler 2020, 36; Speckmann, Pappe 
2010, 95–96, Abb. 4, 5). 
Srednjeveške vrše so ne glede na obliko pra-
viloma izdelane iz prepleta šibja, z njimi pa so lo-
vili ribe, kozice in rake. Večinoma gre za lovne 
košare z lijakastim grlom. Med posebne, grobo 
izdelane oblike teh naprav sodi trobentasta vrša, 
ki nima grla in je bila prilagojena za ribolov v 
močnejših rečnih tokovih, primeroma po več vrš 
v vrsti, zataknjenih ena v drugo. Še precej dolgo 
v visoki srednji vek so se uporabljale samo vrše 
z vitrami iz dolgih vrbovih, leskovih ali dreno-
vih palic, povezanih s tankimi vrbovimi vejami, 
vrbovim lubjem, srobotom ali lipovim ličjem. 
Trobentasto oblikovane pletene vrše so v skoraj 
nespremenjeni obliki ostale v uporabi do kon-
ca srednjega veka in naprej, v poznem srednjem 
veku pa se jim pridružijo mrežaste vrše z lesenim 
ogrodjem (Nadler 2020, 52–53). 
V okolici zgodnjesrednjeveške otoške 
utrdbe Mikulčice v poplavni ravnini reke Mora-
ve so odkrili 14 vrš, ki pripadajo dvema oblika-
ma. Pri prvi obliki, ki ji je moč pripisati 5 najdb, 
gre za zaobljene košaraste vrš z uvlečenim grlom, 
izdelane iz gostih viter, vpletenih med enojne ali 
parne palice. Druga oblika je zastopana z dve-
ma primerkoma podolgovatih, stožčasto obliko-
vanih vrš, pri katerih so bile vzdolžne palice po-
vezane s precej razmaknjenimi prečnimi vezmi. 
Dokumentirana dolžina vrš prve oblike ne pre-
sega 120 cm, premer grla pa znaša 14–20 cm. Na 
repu so bile palice verjetno zvezane skupaj. Ana-
liza lesa edinega preostalega primerka vrše iz iz-
kopavanj v letih 1966–1968 in 1972–1975 je po-
kazala, da je izdelan iz vrbovih vej. Večina vrš je 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
65
Slika 10: Arheološke najdbe vrš iz časa med 1. in 10. stoletjem (1, 3, 4 - po Dütting, van Rijn 2017; 2 - po Monthel, Blanc, 
Gury 2000 ; 5 - po Behm Blancke 200 3; 6 - po Koller 2017; 7, 8 po Poláček, Marek, Skopal 2000 ).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
66
bila odkrita v rečnem rokavu v neposredni bli-
žini severozahodnega mostu, zato avtorji obja-
ve domnevajo, da so bile privezane na mostno 
konstrukcijo, čemur pritrjujejo tudi ostanki tam 
najdene vrvi. Več vrš je ležalo z navzdol obrnjeno 
odprtino, kar bi lahko kazalo na vodnim razme-
ram in specifični ribji vrsti (peščenke; nem. San-
dall) prilagojeno nastavljanje (Poláček, Marek, 
Skopal 2000, 202–203, Karte 6, Abb. 28, Taf. 
11–13). 
Večino dokazov za stacionarne oz. pasivne 
ribolovne naprave iz zgodnjega in visokega sre-
dnjega veka predstavljajo lijakasto postavljene 
palisade, ki so na primernih delih rečnih strug 
ali rokavov usmerjali ribe v mreže ali vrše iz šib-
ja, arheološko izpričane v Angliji, Skandinaviji, 
Nemčiji, na Poljskem in v Švici. Mednje sodijo 
vrsti kolov, interpretirani kot ostanki usmerje-
valnih ograj, in množica kamnitih in svinčenih 
uteži na reki Charente pri Taillebourgu-Port 
d‘Envaux, ki so datirani med začetek 9. in zače-
tek 12. stoletja (Dumont, Mariotti 2013, 97–100, 
193–223, Fig. 75), ter konstrukcija iz navpično za-
bitih kolov in predfabriciranih panelov prepleta 
na reki Thielle blizu izliva v jezero Neuchâtel, ki 
je delovala v kratkem obdobju med letoma 1124 
in 1126 n. št. (Plumettaz, Pillonel, Thew 2011). 
Podobne naprave so bile raziskane v strugi Saône 
pri Saint-Marcelu južno od Chalona-sur-Saône 
(11.–13. stoletje; Bonnamour 1992; id. 2006) in 
reki Trent v Colvicku (1070–1200 n. št.; Lasco-
-Bradley, Salisbury 1988).
Sorodne naprave so v srednjem veku doku-
mentirane tudi na jezerih ob alpskem loku. V 
priobalnem pasu nekdanjega jezera Bibersee pri 
kraju Cham v švicarskem kantonu Zug so iz-
kopali skupino 28 vrš, datiranih v obdobje med 
5./6. in 14. stoletjem, ter dve ograji iz prepleta 
(Koller 2017). Vrše različnih oblik in velikosti so 
izdelane iz različnih vrst lesa, med katerimi pre-
vladuje vrba. Tehnično-izvedbeno gre pri večini 
vrš za dvodelne naprave z grlom in prostorom za 
zadrževanje ulova, izdelane iz enostavnega pre-
pleta posameznih vzporednih viter in ogrodnih 
palic (nem. stab geflochtene), pri nekaterih pa so 
vitre tudi parno zvite (nem. voll geflochtene). 
Sledovi ribiških priprav, ki so jih na celin-
skih vodah uporabljali skozi srednji vek in naprej 
vse do 19. stoletja, so sestavni del vodne kultur-
ne krajine (t. i. waterscape), kot jo je na primeru 
stavb in naprav na obeh straneh obalne črte je-
zer in rek severnega predprostora Alp definiral 
Martin Mainberger. Poleg raznovrstnih ureditev 
obale pomemben del naprav pripada t. i. histo-
ričnim ribogojnicam iz kolov in vejevja, ki so kot 
zaščita pred večjimi plenilci služili kot zavetje 
ribjemu podmladku, njihovi ostanki pa se razte-
zajo do 25 m stran od obale. V Bodenskem jezeru 
je bila dokumentirana novoveška kamnita struk-
tura za zadrževanje mladic, pogoste pa so tudi 
pasti iz vencev gosto zabitih kolov, med kateri-
mi nekatere datirajo še v prazgodovino. Podobne 
krožne strukture premera do nekaj metrov, zna-
ne iz okolice srednjeveških mest in naselbin, so 
verjetno služile zadrževanju ulova za prodajo ob 
tržnih dnevih (Mainberger 2019). 
Sklep
Obravnavani vrši sta ena redkih neposrednih 
arheoloških dokazov za historični ribolov na 
Blejskem jezeru. Glede na etnografsko eviden-
co je bila trajnost vrš omejena kvečjemu na par 
let uporabe (Brinkhuizen 1989, 25). Ob koncu 
rabe, bodisi zaradi izrabljenosti, propadlosti ali 
poškodb, so vrše lahko pustili tam, kjer so bile 
zadnjič nastavljene, ali jih – morda pogosteje - 
zavrgli na kopnem, kjer so se možnosti za njiho-
vo ohranitev bistveno zmanjšale. Vrša z dna ob 
obali Otoka je bila tja morda nameščena zaradi 
vedenja o navadah specifičnih ribjih vrst, med-
tem ko najdišče primerka z odtrganim grlom na 
globokem dnu severno od vile Beli dvor kaže na 
možnost, da je bila poškodovana vrša zavržena 
med plovbo. Manj verjetno se namreč zdi, da je 
bila tam nastavljena in naposled tudi zapuščena. 
Glede na predlagano datacijo vrše z dna pri Oto-
ku, utemeljeno zlasti z žično utrditvijo zanke za 
vabo, ni izključeno, da je bila vrša uporabljana v 
povojnem času, bodisi prikrito ali pa kot izjema 
s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva, 
saj je bilo jezero izvzeto iz »gorenjske ribarske 
enote« (Erhatič Širnik 2012, 124, 131).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
67
V kolikor so bile podvodne arheološke raz-
iskave Blejskega jezera v preteklosti usmerjene v 
priobalne dele in ozek pas okoli Otoka (Petru 
1984; Logar, Bitenc 1984; Gaspari (ur.) 2008), 
pa odkritje v tem prispevku predstavljenih vrš in 
podatki visokoresolucijskega batigrafskega sne-
manja opozarjajo tudi na velik potencial glob-
ljih delov jezerske kotanje. Upoštevajoč zahtev-
ne razmere za potapljanje, ki jih prvenstveno 
zaznamujeta precejšen hlad in pogosto slabša vi-
dljivost, se najprimernejše nadaljevanje raziskav 
zarisuje v okviru nadgradnje sodelovanja s po-
tapljači DPD in PRS Bled ter izvedbe usmerje-
nih točkovnih preverjanj sporočenih odkritij in 
batigrafskih anomalij. Skupni podvodni pregle-
di so med drugim omogočili dokumentiranje in 
preliminarno študijo zgodnjesrednjeveškega čol-
na deblaka kot trenutno najstarejšega znanega 
plovila iz jezera ter izvedbo začetnih raziskav ar-
heološko izjemno zanimive plitvine na območju 
potopljenega ledeniškega obrusa med Želečami 
in Mlinem (Fras 2020; Gaspari et al., v tisku). Je-
zero zagotovo še skriva delno ali v celoti pokopa-
ne sledove gospodarske in kultne rabe vodnega 
prostora, ki jih ne bo mogoče ugotoviti brez te-
stnih izkopov. Slednje načrtujemo v bližini vto-
kov potokov ter na območju ustja Jezernice, ki je 
že dalo zelo izpovedne najdbe iz časa med mlajšo 
bronasto dobo in 20. stoletjem (Gaspari 2008). 
Posebno področje dokumentiranja, ki mu bo 
potrebno posvetiti dodatno pozornost, so ladje 
in čolni ter drugi ostanki iz obdobja razvoja Ble-
da kot turističnega in zdraviliško-rekreativnega 
središča, prizorišča politično-diplomatske dejav-
nosti s poletno rezidenco jugoslovanske kraljevi-
ne ter sedeža nemške okupatorske oblasti med 
drugo svetovno vojno.
Zahvale
K pripravi članka so z nasveti in podatki po-
membno pripomogli Barbara Sosič, muzejska 
svetovalka ter kustosinja za kulturo gospodar-
skih načinov in prometa v Slovenskem etnograf-
skem muzeju, mag. Tatjana Dolžan Eržen, mu-
zejska svetnica za etnologijo v Gorenjskem 
muzeju, Magda Peršič, muzejska svetnica, etno-
loginja, v Notranjskem muzeju, in Alenka Stra-
žišar Lamovšek, kustosinja etnologinja v Dolenj-
skem muzeju. 
Vrste lesa, iz katerih so bili izdelane v pri-
spevku predstavljene najdbe, so določili izr. prof. 
dr. Maks Merela, dr. Angela Balzano in Luka 
Krže, dipl. inž. lesarstva.
Vsem se avtorji lepo zahvaljujemo.
Opomba
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega dela 
prvopodpisanega na Filozofski fakulteti Univer-
ze v Ljubljani in ob uporabi sredstev raziskoval-
nega programa Arheologija P6-0247, ki ga sofi-
nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije iz državnega proračuna.
Povzetek
Prispevek predstavlja dve ribiški vrši iz osrednjega dela 
Blejskega jezera, ki so ju poleti 2020 in spomladi 2021 
odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled. 
Košarasto oziroma jajčasto oblikovani košari sta izdela-
ni iz vzdolžnih palic in gosto vpletenih viter. Vrša iz je-
zera severno od vile Beli Dvor ima ohranjeno posebej 
izdelano grlo in je domnevno narejena iz vrbovega šib-
ja. Pri robustnejši vrši iz smrekovih vej, najdeni ob seve-
rovzhodni obali Otoka, grlo manjka. V notranjosti ima 
pritrjen obročast preplet za namestitev vabe, prevezan z 
vlečeno žico, ki uporabo vrše umešča v čas od vključno 
zadnje tretjine 19. stoletja naprej. Podobne košaraste vrše 
so znane že iz pozne prazgodovine in antike, v praktič-
no nespremenjenih oblikah pa se ohranijo skozi srednji 
vek in naprej. V 18. in 19. stoletju so se košaraste vrše upo-
rabljale na večini rek in jezer na Slovenskem, ponekod še 
nekaj desetletij po drugi svetovni vojni. Obe vrši sta os-
tali v istem položaju, kot sta bili odkriti.
Summary
The paper presents two fish-traps from the central part 
of Lake Bled, discovered in summer 2020 and spring 
2021 by divers from the Bled Association for Under-
water Activities. The basket- or egg-shaped traps con-
sist of longitudinal wickets and densely twisted woven 
transverse stripes. The trap from the lake bottom north 
of Villa Beli Dvor has a specially made funnel throat 
and is probably made of willow twigs. The more robust 
trap made of spruce branches found near the north-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
68
east coast of the island lacks the funnel throat. Inside 
is a ring-shaped anchorage for the bait, knotted with 
drawn wire, which dates its use to the period beginning 
in the last third of the 19th century. Similar basket traps 
have been known since late prehistory and antiquity and 
survived in virtually unchanged form into the Middle 
Ages and beyond. In the 18th and 19th centuries, basket 
fish-traps were used on most rivers and lakes on the terri-
tory of present-day Slovenia and surrounding areas, and 
in some places even for several decades after the Second 
World War. Both fish-traps have remained in the same 
place where they were discovered.
Vir 
Herodot iz Halikarnasa, Zgodbe. Ljubljana: 
Slovenska matica, 2006 (prevod Anton 
Sovre).
Literatura
Amacher, U., M. Garnen, 2006. »Netzen, 
Bären und Schnüren. Die Geräte 
und Fangmethoden der Fischer im 
Mittelalter.« V Fisch und Fischer aus zwei 
Jahrtausenden. Eine fischereiwirtschaftliche 
Zeitreise durch die Nordwestschweiz, Heide 
Hüster Plogmann (ur.), Forschungen in 
Augst 39, 123–130. Augst: Römermuseum 
Augst.
Barthel, H. J. 1977. »Die Germanische 
Binnenfischerei im Gebiet des See- und 
Moorheiligtums von Oberdorla.« Alt-
Thuringen 14, str. 148–185.
Behm-Blancke, G. 2003. »Heiligtümer 
der Germanen und ihrer Vorgänger in 
Thüringen. Die Kultstätte Oberdorla.« 
Weimarer Monographien zur Ur- und 
Frühgeschichte, Band 38, 1, Stuttgart: 
Konrad Theiss Verlag.
Benoit, P., F. Loridant, O. Mattéoni. (ur.). 
2004. Pêche et pisciculture en eau douce: la 
rivière et l’ étang au Moyen Âge. Actes de 
1res Recontres internationales de Liessies, 
27, 28, 29 avril 1998, Lille: Conseil géneral 
du Nord.
Bizjak, M. 2011. »Blejski grad in gospostvo 
pod upravo rodbine Kraig.« V: Blejski 
grad. 1000 let prve omembe, Marko Vidic 
(ur.), 28–39, Bled: Muzejsko društvo bled, 
Narodni muzej Slovenije in Zavod za 
kulturo Bled.
Bonnamour, L. 1992. »Fouille d‘aménagements 
médiévaux dans le lit de la Saône au sud de 
Chalon.« Revue Archéologique de l‘Est et 
du Centre-Est 43, 1992, str. 353–378.
Bonnamour, L. 2006. »Pêcheries.« V 
Archéologie des lacs et cours d‘eau. 
Collection »Archéologiques«, Annie 
Dumont (ur.), 93–95. Paris: Editions 
Errance.
Bras, L. 1973. Pletarstvo na slovenskem. – 
Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Dick C. Brinkhuizen, D. C. 1983. »Some 
notes on recent and pre- and protohistoric 
fishing gear from Northwestern Europe.« 
Palaeohistoria 25, 1983, str. 7–53.
Cichocki, O. 2003. Der Pfahlbau im 
Keutschacher See. V Samonig 2003, str. 30–
34.
Cichocki, O., C. Dworsky, 2003. 
»Inselsiedlungen in Kärnten - Forschung 
im Keutschacher See.« V WES’04 
- Wetland Economies and Societies. 
Proceedings of the International 
Conference in Zürich, 10-13 März, 
Collectio Archaeologica 3, Philippe 
Della Casa, Martin Trachsel (ur.), 251–
254. Zürich : Chronos : Schweizerisches 
Landesmuseum Zürich.
Čurčić, V. 1912. »Die volkstümliche Fischerei 
in Bosnien und der Herzegovina 
mit besonderer Berücksichtigung 
der Savefischerei bei Donja dolina.« 
Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien 
und der Herzegovina 12, str. 490–589.
Dumont, A., J. F. Mariotti. 2013. Archéologie et 
histoire du fleuve Charente. Taillebourg – 
Port d‘Envaux: une zone portuaire du haut 
Moyen Âge sur le fleuve Charente. Dijon: 
Éd. universitaires de Dijon.
Dütting, M. K. 2016. »Fishing gear from the 
Roman period in the Netherlands: An 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
69
overview.« Environmental Archaeology 
21(4), str. 389–401.
Dütting, M. K., P. van Rijn, 2017. 
»Wickerwork fish traps from the Roman 
period in the Netherlands.« V: Wald- 
und Holznutzung in der römischen Antike, 
Archäologische Berichte 27, Tünde 
Kaszab-Olschewski, Ingrid Tamerl (ur.), 
37–95. Heidelberg: Propylaeum.
Erhatič Širnik, R. 2012. Slovensko sladkovodno 
ribištvo in ribiči skozi čas. Ljubljana: 
Ribiška zveza Slovenije.
Erhatič Širnik, R. 2016. »Stari načini ribolova 
(4. del). Vrše, ribji koši, bobni, perotnjaki 
in podobne priprave.« Ribič, letnik 
LXXV, št. 5, str. 131.
Fajfar, J. 2011. »Sliki Bleda z okolico iz leta 
1775.« V: Blejski grad - 1000 let prve 
omembe, Marko Vidic (ur.), 150–167. Bled: 
Muzejsko društvo, Zavod za kulturo, 
Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.
Florjančič, S. 2004. »Proizvodni program in 
prodaja izdelkov industrijske zadruge v 
Kropi.« Vigenjc. Glasilo Kovaškega muzeja 
v Kropi IV, 2004, str. 87–99.
Fras, M. 2020. »Arheološke raziskave Blejskega 
jezera v letu 2019.« V: Arheologija v letu 
2019. Dediščina za javnost, Strokovno 
srečanje Slovenskega arheološkega društva 
na spletni videokonferenci, 11. decembra 
2020, 20. Ljubljana: Slovensko arheološko 
društvo.
Friedl, G. 2014. Holzschiffbau in Österreich. 
Masterarbeit, Wien: Universität für 
Bodenkultur.
Gaspari, A. 2008. »Pregled in prespektiva 
arheoloških raziskav Blejskega jezera.« 
V Neznano Blejsko jezero : podvodna 
kulturna dediščina in rezultati arheoloških 
raziskav: Underwater cultural heritage and 
the results of archaeological research, Vestnik 
20, Andrej Gaspari (ur.), 12–26. Ljubljana: 
Zavod za varstvo kulturne dediščine 
Slovenije.
Gaspari, A., R. Humerca, J. Žvan, 2020. 
»Odkritje zgodnjesrednjeveškega čolna 
deblaka v Blejskem jezeru.« Razgledi 
Muzejskega društva Bled za leto 2020, 12, 
str. 31–33.
Gaspari, A., R. Masaryk, M. Fras, J. Štaudohar, 
D. Badovinac, 2022. »Zanimiva 
arheološka odkritja na območju 
potopljenega ledeniškega obrusa v 
Blejskem jezeru pri Želečah.« Kronika, v 
tisku.
Ginella, F., P. Koch, 2006. »Archäologie der 
römischen Binnenfischerei.« V Fisch 
und Fischer aus zwei Jahrtausenden. Eine 
fischereiwirtschaftliche Zeitreise durch die 
Nordwestschweiz, Forschungen in Augst 
39, Heide Hüster Plogmann (ur.), 119–122. 
Augst: Römermuseum Augst.
Gornik, F. 1969. Bled v fevdalni dobi. Bled: 
Zavod za napredek turizma.
Huber, R. 2018. »Eine kurze „Fischerei-
Zeitreise“ durch den (Vor-)Alpenraum.« 
Österreichs Fischerei 71(2/3), str. 59–72.
Kaspret, A. 1889. »Ueber die Lage der 
oberkrainischen Bauernschaft beim 
Ausgange des XV. und iin Anfange 
des XVI. Jahrh.« Mittheilungen des 
Musealvereines für Krain 2, 1889, str. 70–
148. 
Koller, H. 2017. »Fische im Flechtwerk. Ein 
reiches Inventar mittelalterlicher Reusen 
aus dem Bibersee in Cham.« Tugium 33, 
2017, str. 129–152.
Köninger, J. 2002. »Oggelshausen – 
Bruckgraben – Funde und Befunde aus 
einer eisenzeitlichen Fischfanganlage 
im südlichen Federseeried, Gde. 
Oggelshausen, Krs. Biberach.« Jahrbuch 
2001/2002. Heimat- und Altertumsverein 
Heidenheim a. d. Brenz, str. 33–56.
Križ, I. 2012. Dolenjska in njeni ljudje: vodnik 
po stalni etnološki razstavi Dolenjskega 
muzeja Novo mesto. Novo mesto: Dolenjski 
muzej.
Köninger, J., C. Lübke, 2001. »Bemerkungen 
zur vorgeschichtlichen Fischerei im 
westlichen Bodenseegebiet und in 
Oberschwaben.« Nachrichtenblatt 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
70
Arbeitskreis Unterwasserarchäologie 8, 
2001, 67–82.
Losco-Bradley P.M., C.R. Salisbury, 1988. »A 
Saxon and Norman Fish Weir at Colwick, 
Nottinghamshire.« V M. Aston (ur.), 
Medieval fish, fisheries and fishponds in 
England, British Archaeological Reports 
182, str. 329–351.
Logar, N., P. Bitenc, 1984. »Potapljaška akcija 
v Blejskem jezeru.« V Podvodne raziskave 
v Sloveniji. Posvet in javna razgrnitev 
dosežkov, Ljubljana, 24. 11. 1982, Podvodna 
arheologija v Sloveniji 2, Ljubljana: 
Narodni muzej, str. 99–111.
Ložar, R. 1944. »Pridobivanje hrane in 
gospodarstvo.« V Narodopisje Slovencev, I. 
del, Ljubljana, str. 98–216.
Mainberger, M. 2020. »Elements of an Aquatic 
Cultural Landscape –a regional study from 
a frog’s eye perspective.« Archäologische 
Informationen 43, 2020, str. 309–322.
Makarovič, M. 1978. Kmečko gospodarstvo na 
Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Monthel, G., N. Blanc, F. Gury, 2000. »Les 
vanneries gallo-romaines du Petit-Creusot 
à Chalon-sur-Saône (Saône-et-Loire).« 
Gallia 57, 2000, str. 159–180.
Mrgić, K. 2001. Život na vodi. Sisak: Gradski 
muzej Sisak.
Nadler, J. 2020. »Fischtechniken vom 
Paläolithikum bis zum Mittelalter.« V 
Fisch Land Fluss. Eine Zeitreise durch die 
Fischereigeschichte am Niederrhein, 62. 
Neus: Clemens Sels Museum Neuss.
Peršič, M. 2002. »Jezero in jezerci – posebnosti 
skozi način življenja jezercev.« V Jezero, 
ki izginja. Monografija o Cerkniškem 
jezeru, Alenka Gaberščik (ur.), 304–329. 
Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije.
Petru, P. 1984. »Potapljaška akcija v Blejskem 
jezeru.« V Podvodne raziskave v Sloveniji. 
Posvet in javna razgrnitev dosežkov, 
Ljubljana, 24. 11. 1982, Podvodna 
arheologija v Sloveniji 2, Ljubljana: 
Narodni muzej, str. 41–43.
Pillonel, D., G. Reginelli Servais, 2009. »Une 
image emblématique de La Tène: les 
bois mortaisés à la lumière de l‘analyse 
technologogique.« V La site de La Tène: 
bilan des connaissances – état de la question, 
Martin Honegger, Denis Ramseyer, 
Gilbert Kaenel, Béat Arnold, Marc-
Antoine Kaeser (dir.), Actes de la Table 
ronde internationale de Neuchâtel, 1-3 
novembre 2007, Archéologie neuchâteloise 
43, str. 37–47.
Pivko, L. 1935. »Ribištvo v Dravi in njenih 
vodah. Narodopisni zapiski.« Časopis za 
zgodovino in narodopisje 30 (3), 1935, str. 
157–166. 
Plumettaz, N. 2000. »Aménagements des 10e 
s.-12e siècle dans un ancien lit secondaire 
de la Thielle.« V: Louis Bonnamour (ur.), 
Archéologie des fleuves et des rivierès, 210–
215. Paris: Editions Errance.
Plumettaz, N., D. Pillonel, N. Thew, 2011. 
Aménagements fluviaux de La Thielle au 
Moyen Âge. Pêcherie et moulin de Pré de 
la Mottaz. Archéologie neuchâteloise 48, 
Hauterive.
Poláček, L., O. Marek, R. Skopal, 2000. 
»Holzfunde aus Mikulčice.« V Studien 
zum Burgwall von Mikulčice 4, Brno, str. 
177–302.
Repe, B. 2009. Bled ves v soncu žari: oris 
zgodovine turizma na Bledu: ob 130-letnici 
Turističnega društva Bled. Bled: Turistično 
društvo.
Rosegger, P., R. Püttner, 1879. Wanderungen 
durch Steiermark und Kärnten. Stuttgart: 
Gebrüder Kröner.
Ruthner, A. 1871. Das Kaiserthum Oesterreich 
in malerischen Originalansichten. Wien, 
Darmstadt.
Sirelius, U. T. 1906. Über die Sperrfischerei 
bei den finnisch-ugrischen Völkern. 
Eine vergleichende ethnographische 
Untersuchung. Kansatieteellisiä julkaisuja 
III, Helsingfors: Société Finno-Ougrienne.
Sketelj, P. 2008. »Agrarne gospodarske 
dejavnosti.« V Med naravo in kulturo: 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
a
r
h
eo
lo
šk
i s
le
d
o
v
i r
ib
o
lo
va
 n
a 
b
le
js
k
em
 je
z
er
u
: p
o
ro
č
il
o 
o 
p
o
d
v
o
d
n
em
 o
d
k
r
it
ju
71
vodnik po stalni razstavi Slovenskega 
etnografskega muzeja, Nina Židov (ur.). 
Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 
Speckmann, A., J. Pape, 2011. »Neues von der 
Emscher – die Grabung Castrop-Rauxel-
Ickern 2010.« Archäologie in Westfalen-
Lippe 2010, 2011, str. 93–96.
Stopar, I. 2011. »Blejski grad na starih 
upodobitvah.« V Blejski grad. 1000 let prve 
omembe, Marko Vidic (ur.), 128–149. Bled: 
Muzejsko društvo bled, Narodni muzej 
Slovenije in Zavod za kulturo Bled.
Štih, P. 2004. »Prva omemba Bleda v pisanih 
virih – Listina kralja Henrika II.« V Bled 
tisoč let. Blejski zbornik 2004, Jože Dežman 
(ur.), 7–34. Radovljica: Didakta. 
Štih, P. 2011. »Tisoč let od prve omembe 
Blejskega gradu (1011–2011) in začetki 
Blejskega gospostva škofov iz Briksna.« V 
Blejski grad. 1000 let prve omembe, Marko 
Vidic (ur.), 8–27. Bled: Muzejsko društvo 
bled, Narodni muzej Slovenije in Zavod za 
kulturo Bled. 
Umek, E. 1970. »Ribištvo in ribolov.« V 
Gospodarska in družbena zgodovina 
Slovencev (enciklopedična obravnava po 
panogah), Zgodovina agrarnih panog, 
Agrarno gospodarstvo, zv. 1, Pavle Blaznik, 
Bogo Grafenauer, Sergij Vilfan (ur.), 
495–520. Ljubljana: Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Inštitut za 
zgodovino, Sekcija za občo in narodno 
zgodovino, Državna založba Slovenije. 
V. J. 1859. »Bled«. V Slovenska koleda za leto 
1859, Anton Janežič (ur.), 132–142. Celovec 
: društvo sv. Mohora. 
Valvasor, J. V. 1689. Die Ehre dess Hertzogthums 
Crain, I–XV. – Laybach – Nürnberg: 
Wolfgang Moritz Endter.
Wallner, J. 1889. »Herbard von Auersperg und 
die Veldeser Herrschaft.« Mittheilungen 
des Musealvereines für Krain 2, 1889, str. 
149–261.
Zavodnik, V. 2014. »Po Cancianovih 
zabrisanih sledeh do že pozabljenih podob 
Bleda.« Razgledi Muzejskega društva Bled 
12, str. 29–44.