Leto VI., H. 75.
PoStnfna plačana v gotovini.
V IlubSiani. w nadeli© 2« apraSsa 1922, Posam. St. 75 par«
IflPBEJ
Glasilo Socialistične stranke iugoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi so ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
CLEN 44.
Zakon o samoupravah oblastih in okrajih obsega tudi določbe o volitvah v zbornice teh edinic. Načrt ki ga .ie bila Predložila vlada, je obsegal za porazdelitev mandatov takozv. D’Hontov sistem, bistveno proporcionalen sistem s posebnim, nekoliko kompliciranim ali matematično pravilnim načinom za določanje količnika. Toda ta sistem ie bil v načrtu popačen s tem. da je člen 44. zahteval naj-ore.i določitev takozvanega prvega količnika, dobljenega s tem, da se vsi oddani Klasovi podele s številom mandatov, in da se takoj izločijo tiste stranke, ki ne bi dosegle tega količnika. Posledica bi bila ta, da bi stranke, ki bi po čistem D’ Honto-vgm sistemu eventualno lahko dobile mandat odpadle; lahko bi se zgodilo tudi to, da bi na primer ena sama stranka dosegla prvi količnik, četudi predstavlja le manjšino, morda celo prav majhno manjšino. pa bi v tem slučaju dobila vse mandate.
Tej metodi ie nasprotovala vsa opozicija. seveda tudi socialistični zastopnik, tembolj ker se je bilo bati, da bi utegnil tak volilni sistem za samoupravne skupščine prejudicirati volilnemu zakonu za Narodno skupščino. Kljub temu je bil v Pododboru sprejet načrt vlade. V zakonodajnem odboru se je boj ponovil. Vsi členi zakona so bili tu sprejeti, razen 44., ki se ie vrnil podoboru. Toda pododbor je dodal le določbo za slučaj, če ne bi nobena lista dobila količnika, s čimer pa nikakor niso bile popravljene glavne hibe predloženega sistema. Zaraditega ie socialistični zastopnik izjavil, da postane sodelovanje opozicije brezpredmetno, če se sprejme člen brez izpremembe. ki bi zaščitila demokratične interese naroda.. Niemu se je pridružil tudi zastopnik Zern-lioradničke stranke. Ta odločni nastop ie imel toliko uspeha, da so vladne stranke vzele zadevo še enkrat v razmotrivanie in se po dolgem pogajanju, ki ie trajalo pet dni. toliko vdale, da so predložile izpre-membo, po kateri sodelujejo pri razpodel-bi mandatov vse liste, ki so dosegle vsaj dve tretjini prvega količnika.
Stvarno pomeni to veliko izpremem-bo, ker je v praksi precej izključeno, da bi bil končni količnik po D’ Hontovem sistemu manjši kakor dve tretjini prvega količnika. Teoretično je to pač mogoče.
V	četrtek je prišel predelani predlog v Zakonodajni odbor in tam je socialistični zastopnik podal sledečo izjavo:
»Gospodje, ko sem bil prisiljen po svojem mišljenju poslužiti se ostrejše oblike opozicije zaradi čl. 44. zakona o samoupravah, nisem tega storil brez globokega čuta, brez globokega prepričanja, da bi bila škoda ogromna, če bi se bilo sprejelo, kar je bilo prvotno predlagano. Lahko izjavim, da nismo jaz in moii so-drugi, ki so odobrili moje postopanje, imeli razloga bati se za tc tesne interese
naše stranke. S.j/tošno ie znano, da dobiva naša stranka v mdate tam kjer živi zavedno organizirano delavstvo v večj.h im ah in zato ne bi bili tr.ba biti v strahu da ne bi v takih krajih dosegli količnika. Na drugi strani pa tudi vemo, da tam, kjer imamo le malo pristašev, stvar ne šteje toliko, da bi se zaradi nekoliko glasov ali kakšnega posameznega mandata mc ali razburjati. Toda pred očmi smo imeli veliko važnejše interese vse dežele in demokracije ki bi bili prišli v največjo nevarnost, če bi se bilo dovolilo — ne favoriziranje večine, kakor se je tukaj govorilo — ampak vladanje nekih manjšin, iz katerih bi se umetno nao avile oziroma bi se bilo lahko godilo, da bi v kakšni oblasti, in eventualno tudi v vsej deželi, ena sama stranka, ki ima majhno relativno večino, morda šestino, sedmino vseh glasov, z doseženim količnikom presegla celo vrsto strank, vsako za dva, tcL.pet glasov, in ta stranka bi lahko odnesla mandate vse oblasti. To bi bila kriivica, j ki se ne more prenašati. Povrh tega bi iz takega sistema lahko nastale nevarnosti, ne za našo stranko, ampak za demokracijo sploh, za razvoj naše dežele in za interese vsega naroda.
Zaraditega sem čutil, da moram ob taki priliki vložiti v svojo opozicijo vso moč, ki mi ie bila na razpolago. Ne morem s.e strinjati niti s tem, kar se je sedaj naredilo. Že ob priliki generalne in specialne debate sem izjavil, da bi se lahko strinjal s čistim D’ Hontovim sistemom brez vseh drugih dodatkov. Ker ni bilo sprejeto, kar sem predlagal, bom glasoval tudi proti stilizaciji, kakršna je sedaj predložena. Izjavil bi le še, da smatram z ozirom na situacijo, kakor se razvija, za svojo dolžnost vztrajati tudi nadalje v Zakonodajnem odboru iti v Narodni skupščini zaradi nalog, ki jih ima Narodna skupščina rešiti, in zaradi^ katerih smatram. da je navzočnost naše stranke potrebna.«______________________________
Politične vesi!.
+ Ssuašno »državotvorno« napihovanje. V današnjem »Jutru« smo zasledili poročilo o demonstracijah v zagrebškem občinskem svetu pod naslovom »Protidr-žavni izgredi v zagrebškem občinskem svetu«. Ta lepi primer navajamo zaradi te.ga^ da se bo vsakdo lahko zopet prepričal, da istoveti demokraška stranka ob vsaki najmanjši priliki sebe z državo. In da ni nobeno čudo, da se nahaja država na robu propada.
+ Razprava o Zečev/cev! zadevi. V včerajšnji seji narodne skupščine so razpravljali o izročitvi generala Zečeviča sodišču. Ministrski svet z ministrom prosvete, Pribičevičem in z ministrom financ, Kumanudijem na čelu, se je toplo zavzel za lahkomiselnega generala s tem. da ie predlagal prehod na dnevni red,
Tudi vladne stranke so sc zelo zavzemale za ta načrt, ko pa niso dosegle tega svojega namena, so postavile v boj mnogo svojih govornikov, da bi zadevo zavlekli in s tem pridobili na času. Za izročitev sta se posebno zavzela poslanec sodrug Etbin Kristan in republikanec Vasic. Zlasti se je upiral sodrug Etbin Kristan parlamentarni komisiji, v katero ue bi smel zaupati noben pametni človek. Zahteval je redno sodišče. Danes pride najbrž do glasovanja.
H- Ribolov na Ohridskem jezeru. Na seji Narodne skupščine dne 2S. maroa je prišlo na dnevni red poročilo Zakonodajnega odbora, ki predlaga razveljavljenje koncesije, izdane svojčas akcijskemu društvu »Ohrid« za ribolov na ohridskem in prespanskem je.zeru. V Zakonodajnem odboru je bil sprejet predlog pododbora za razveljavljenje koncesije z dodatkom, poslanca 13. Kristana, da mora nova koncesija obsegati take določbe, ki bodo varovale delovno moč in konsumente, katerim naj bo zayarovano zastopstvo v za-, drugi ali družbi, ki bi dobila koncesije. —
V	skupščini so radikalci nastopili proti razveljavljenju koncesije. Nasprotno je v imenu Socialističnega kluba sodrug Kristan podal sledečo izjavo: »Socialistični klub stoji na stališču, da je treba gospodarstvo v naši deželi dvigati, in če bi bila šla koncesija, ki je bila izdana družbi »Ohrid«, res za tem. da se dvigne industrija ribolova na ohridskem jezeru na moderno stopnjo, bi se lahko glasovalo za odobritev te koncesije. Toda uradna poročila so potrdila da sj? ni delalo tako. ampak da je bila koncesija s svojimi določbami le pretveza, pod katero je družba nadaljevala tisti primitivni način eksploatacije, ki je že prej obstajal in ie le nabirala polovico dohodkov, ki so jih dosegali ribarji s svojim orodiem in s svojo močjo. Koncesija torej ni izpolnjevala tistih nalog, ki bi jih morala izpolnjevati koncesija modernega podjetja. Ni dvoma, da sta Zakonodajni odbor iu Narodna skupščina kompetentna za presojanje veljavnosti te koncesije. Če bi res veljal nazor, da je bila koncesija izdana po uveljavljenju ustave, bi imela Narodna skupščina tem večjo pravico presojati jo. Zato se strinjamo s poročilom Zakonodajnega odbora in bomo glasovali zanj.« — Poročilo je bilp sprejeto proti glasovom radikalcev in koncesija ie razveljavljena.
+ Počasnost naše belgraiske vlade. Iz Pariza poročajo.^ da je jugoslovanska vlada naslov^3 na francosko in angleško vlado noto. v kateri zahteva mednarodno intervencijo na Reki. Baje zahteva tudi takojšnjo izvršitev rapallske pogodbe. — Ce pomislimo, koliko krika in hrupa je bilo zaradi Reke v naši narodni skupščini, moramo ugotoviti, da so vsi koraki naše belgrajske vlade nad vsako pričakovanje počasni, da ne izrečemo še kake hujše besede in obenem obsodbe.
4- Burni Izgredi v zagrebškem ob« črnskem svetu. Pri včerajšnji seji zagrebškega občinskega sveta je prišle do burnih demonstracij, v katere ic Dosegala tudi galerija. Blokaš dr. Srkuli je namreč bral izjavo nroti jugoslovanski napredni omladini, ki izvršuje teror in napada mirne meščane. Zahteval je pomoč od kraljevske policije in navajal pri tej priliki zelo značilne vzglede. Galerija je delala medklice, kakor: »Dolje rasica!« »Dolje demokrati!« »Dolje Srbi!« Zagrebški demokrati so bili prisiljeni zapustiti dvorano.
+ Zagrebški nadškof zahteva državno pomoč proti reformatorjem. Zagrebški nadškof dr. Bauer je poslai v Bcl-grad spomenico, v kateri zahteva, naj nastopi vlada z ostrimi odredbami proti po-kretu za hrvaško narodno cerkev. Ob tej priliki se spominjamo nedavnih časov, ko je katoliška cerkev širila svojo vero z ognjem in mečem kakor jo pravzaprav še danes. Goli formalizem je pri njej več vreden kot pa resnično versko prepričanje posameznikov. Ta^greh se bo pri njej pošteno maščeval.
+ Stavke na Češkem. Ker so se razbila pogajanja med kovinskimi delavci in podjetniki zaradi kolektivne pogodbe, bo te dni najbrž izbruhnila stavka. Nasprotno pa so pogajanja med steklarskimi delavci in delodajalci ugodno potekla, tako 'da nastopijo delavci v pondeljek, 3, t. in. že zopet svoje delo.
-r Zahrbtnost italijanske vlade. Italijanska vlada se je naredila odločno in je hotela te dni izmenjati karabinjerje z al-pini, kf so najboljši laški vojaki. V zadnjem trenutku pa, se je vlada premislila, kar pripisujejo fašistovski deputaciji, ki ie oblazila vsa ministrstva. Iz vsega tega ic razvidno, da Italija noče vpostaviti na Reki miru in reda.
+ Iz zborovanja baltiških držav v Rigi. Delegacije estonska, letonska, poljska in sovietska-ruska so podpisale včeraj sledeči protokol: »Estonska, letonska, poljska in sovjetsko-ruska delegacija so se po razpravljanju o vseh skupnih interesih zedinile, da bi bilo umestno, da bi se delovanje zastopnikov teh držav na mednarodni konferenci v Genovi koordiniralo, Po posvetovanju o načelih rekonstrukcijske politike in gospodarske suverenost! Iztoka in po debati o potrebi finančnega kredita za obnovo gospodarskega življenja v srednji Evropi, izražajo zastopniki teh držav svoje mnenje, naj vse udeležene države načeloma podpirajo finančne in gospodarske pogodbe s po-edinimi državami ali finančnimi skupinami ali zasebnimi finančniki. Na konferenci v Rigi zastopane vlade priznavajo dolžnost, da se morajo vse prevzete dolžnosti teh vlad izpolnjevat] in zlasti priporočajo, da se garantira nedotakljivost mirovnih pogodb med Estonsko in Rusijo, Letonska in Rusijo. Poljsko in Rusijo, Sovjetsko Ukrajino in Belo Rusijo. Končno izražajo delegati svoje mnenje, da je priporočljivo, da bi se z ozirom na gospodarsko obnovo iztočne Evrope vlada sovjetske Rusije priznala.
+ Ekscesar Karel v zadnjih izdihljajih. Iz Funchala je dospela brzojavka, da se bori bivši cesar Karel s smrtjo hi da ie že nastopil delirij.
+ Velikanska rudarska stavka v Ameriki. Včeraj je izbruhnila v Ameriki rudarska stavka, ki se ie udeležuje 600 tisoč rudarjev. Stavka je izbruhnila, ker niso hoteli delodajalci povišati plače.
Dmni vesti. j
Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin za inozemstvo. S 1. aprilom t
1.	je kot enakovrednost franku določenih 15, petnajst dinarjev. Od tega dne se pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah plačuje za vsak frank ali del franka 15kratni znesek v dinarski veljavi. — Pristojbina za Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Rumunijo je IS cent. — 2.70 Din.; za Cehoslovaško, Francijo in Nemčijo 25 cent. — 3.75 Din. od besede. Pri vseh inozemskih brzojavkah je še vedno računati eno besedo več kakor jih ima v resnici brzojavka. — Telefonski pogovori: Maribor-Leibnitz 1.50 frank — 22.50 Din.; Maribor-Graz, Ptuj-Graz 2 franka — 30 Din.; Celje-Graz, Zidani most-Graz 3 franke — 45 Din.; Liubljana-Graz, Maribor-Wien, Zidani most-Wien, Celje-Wien, Ptuj-Wien 5 frankov — 75 Din.; Ljubljana-Wien 6 frankov — 90 dinarjev za^enoto pogovora.
Finančna delegacija objavlja uradno. Na osnovi naknadno došlega pooblastila gospoda finančnega ministra se bodo izplačale v Sloveniji povišane draginjske dnevnice 1. dne aprila s polnim prvotno nakazanim zneskom, t. j. za ves april in polovica diference za dobo od januarja do inkl. marca t. I.ali za 45 dni. Protivna odredba od 29. t. m. je preklicana. Upamo, da to pot nastavljenci ne bodo potegnjeni za nos (1. april!) (Op. ur.)
Združene banke naznanjajo, da z ozirom na poziv trgovskih in industrijskih komoracii v ponedeljek 3. t. m. ne bodo poslovale.
»Navodila o ekonomskem ordinira-uju zdravil« se zove brošurica, ki jo ie izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani (osrednji urad) za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške blagajne v Sloveniji, ki so osnovane v zmislu bolniško-zavaroval-nega zakona iz leta 1888, bratovsko-skladnične in železničarske bolniške blagajne, ie sestavil ta navodila šef-zdravnik g., dr. Blei\veis-Trsteniški, v katerih poja-snuje, kako se zapisujejo zdravila brez nepotrebnih večjih stroškov, vendar ne v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so se silno podražila in se še podraže. Zaradi tega je potrebna posebna Dažnja pri zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jasno, da je treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti vpoštevati interese bolnikov.
Spis »Slepcu nove oči«, ki uči, kako .ie mogoče, da slepci zopet spregledajo,
.ie ravnokar izšel. Nabiralne pole s položnicami razpošilja in pismena naročila sprejema Matej Stergar v Ljubljani, Japljeva ulica št. 3; spis pa se pošlje takoj, ko je 5 Din. za izvod vplačanih pri kr. poštnem čekovnem uradu.
Ljubljana.
Deželna zadruga brivcev v Ljubljani
naznanja, da bodo brivnice v Ljubijani od 1 aprila dalje odprte od 8. do 12. in od 14.
19., v sobotah pa do 20. V nedeljah in praznikih, izvzemši če je praznik na soboto ali pondeljek, bodo brivnice zaprte. Gospodje naročniki se prosijo, da se zgoraj omenjenega delavnega časa drže, ker se mora za slučajno delo, ki pade pred ali po zgoraj določenem času, računati dvojno ceno.
Upravni odbor nabavljahie zadruge Javnih nameščencev in vpokoiencev v LiuhJjanl r. z. z o, z. sklicuje izredni občni
zbor na dan 27. aprila 1922. ob 20. uti, K se vrši v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzorovalnega odbora o računskem zaključku dne 31. decembra 1921. 2. Premeraba pravil. 3. Volitev upravnega in nadzorovalnega odbora. 4. Slučajnosti. — Pristop imajo le člani.
Spored koncerta, ki se vrši danes, v soboto, 1. aprila ob 8. zvečer v dvorani Filharmonične družbe in ki ga izvajata vijolinski virtuoz in profesor konservatorija »Glasbene Matice« v Ljubljani g. Jan šlais in gospa Ruža Šlais-Deylova: 1. Cesar Frank: Sonata. 2. Maks Bruch: Koncert v g-molu, obe skladbi za gosli in klavir. 3. Liszt: Tarantella za klavir. 4. a) Wieniawskij: Capriccio Valse. b) Fi-bich: Poeme, c) Drdla: Serenada. Vstopnice po 15, 12, 10, 8 in 6 Din v pisarni »Glasbene Matice« in na večer koncerta pri blagajni.
Tedenski izkaz (od 19. marca do 25, marca) izkazuje 29 novorojenih (15 ž.) ter 3 mrtvorojene. Umrlo je II oseb (7 moških), in sicer 2 za življensko slabostjo, 1 za jetiko, 1 za srčno hibo, 8 za drugimi naravnimi vzroki, 1 za samomorom. Prijavljena sta dva nova slučaja Škrlatice, 1 Pa davice.
»Kino Tivoii« otveri danes, 2. aprila prvo slov. društvo kinonastavljencev v Ljubljani. —- Glej oglas!
Opozarjamo na oglas novoustanovljene družbe Jugo-Avto.
Atelle »Helios« Veličan B e š t e r, ima razstavo slik »Hamlet a« na vogalu Aleksandrove ceste nasproti pošte ter se dobijo iste različne velikosti, kakor tudi razglednice v ateljeju »Helios« naprodaj.
Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu se je razvilo na podlagi svobodnega določanja cen od. strani mesarjev bujno navijanje cen. Trditve, da bo ukinjenje maksimalnih cen ugodno uplivalo na trg vsled ostrejše konkurence, so se izkazale temeljito napačne. Prosto določanje cen od strani mesarjev povzroča komodno nakupovanje živine. Sobotne cene na trgu so sledeče: Za goveje meso se zjihteva 48 do 64 K kg; vzlic tem cenam je še vse polno slabega blaga. Telečje meso sc je brez tehtnega vzroka podražilo od 48 na 52 K pri posameznih mesarjih. Svinjsko meso 70 K kg. Drobnica je cenejša: ko-štrun kg 30 do 36 K, jagnje 40 do 44 K, kozličevina 50 K. Na podlagi teh rezultatov je iasno, da imamo pričakovati v bodočnosti še nadaljno poljubno dviganje cen mesu, vsled tega je neobhodno potrebno zopetno trezno maksimiranje cen, kajti brez dvoma se lahko trdi, da je ie maksimiranje cen od strani avtonomnih občin in okrajnih glavarstev bistveno pripomoglo k temu. da niso mogle cene od poloma do najnovejšega časa tako rasti, kot bi sicer rasle v nasprotnem slučaju. Časi za popolno svobodo trgovanja na trgih še niso dozoreli. Občinstvo naj pa samo vsaj toliko pomaga, da ne bo slepo kupovalo brez ozira na cene in kvaliteta — V ostalem je trg dobro založen. Pričakujemo, da bo še to jesen trg divjačine in ribji trg obilno založen z različnim blagom, ki ga je sedaj v Ljubljani močno primanjkovalo. — Na trgu se je pojavilo obilo različne zelenjave, kar omogoča precejšnjo izbiro. Cene padajo. — Cene moke bazirajo tia ceni 26 K za st. 0, najslabša črna moka 23 K, kaša 22 kron. ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, oves 14 K, fižol ribničan 1-3 I< 50 vin., preneličar 19.50 K. leča 40 K, pšenica 18.50 K, rž 17.50 K, Špecerijsko bla-
ne Icaze od prejšnjega 'tedna bistvenih'1 iznrememb. —• Mleka za enkrat še primanjkuje. liter 11 K. Trajalo bo najbrže še precej časa, predno bo organizacija mlečne aprovizacije Ljubljane dospela do onega viška, ki ga zahteva vsako večje mesto glede množine kot kakovosti. Na tem polju se je treba boriti z našo slavno ^starokopitnostjo in pomanjkanjem vsake življenja zmožne organizacije po deželi.
Brivnice bodo v pondeliek med časom protestnega zborovanja, to je od 11. do 14x zaprte!
Celje*
Protestni shod proti draginji sklicuje krajevna politična organizacija S. S, J. v Celju za oondeljek, 3. t. m. ob ool 5. popoldne. Shod se bo vršil v dvorani in na orostem gostilne pri »Zelenem travniku«.
Stavka v tovarni Westen ugodno poteka. Prvi dan je bilo 220, drugi dan okrog 190 in tretj dan le še 100 stavkokazov. Stavkokazi so po večini mojstri, preddelavci in neorganizirane ženske, V tovarni je bilo zaposlenih okrog 800 ljudi. Med stavkujočimi je najboljše razpoloženje in solidarnost, vsi so odločeni vztrajati, dokler se njihov položaj ne izboljša.
Slovenski iu nemški narodnjakarii v objemu. Mesto Celje je bilo pred vojno poznano kot žarišče boja med Nemci in Slovenci. Ta boj tudi še po vojni ni ponehal, razlika je le v tem. da so slovenski narodnjakarji v premoči. — Mi smo gledali na ta boi iz socialističnega stališča, kajti iasno je bilo, da je osobito z nemške strani, pa tudi s slovenske bil ta boj za narodnost le pretveza, v resnici pa ni bilo nič druzega kot borba za prvenstvo, kdo bo smel to ljudstvo boli izže-niati. Marsikdo nam tega ni veroval, ker so oboji narodnjaki prikrivali svoj pravi namen in oboji zmeriali nas socialiste za flarodne izdajice. Kdor nam tega dosedaj ni veroval ima priliko, da se lahko na lastne oči prepriča. — V tovarni Westen je izbruhnila stavka zaradi slabih delavnih pogojev. Nemški »Atletik Sportklub« je pričel takoj z gonjo proti delavcem in nekateri nieaovi čiani so z vso pridnostjo agitirali med delavci, naj gredo zopet na delo. Ta klub je nemškonacionalen; gotovo brani g. Wcstna za to, ker je Ne-mec, žalostno ie le to. da so člani tega kluba povečini delavci, ki delajo proti drugim delavcem s tem, da so stavkokazi in da še druge nagovarjajo naj pljunejo v lastno skledo. — Vse to bi bilo pa še razumljivo, kajti da Nemec Nemca brani, to je vsaj izgovor, čeravno slab. Kaj naj pa rečemo k temu. da je naenkrat odprla predala v prid g. Westnu »Nova Doba« — list, k pravi, da bi bili Slovenci že davno na tleh. če bi nje ne bilo. V zadnji številki prinaša ta list tako zavito poročilo o stavki, da opravičeno sumimo, da je bilo napisano n pisarni g. Westna. Dalje ne bomo razglabljali, konstatiramo le. da si gosp.oda med seboj pomaga ne glede na narodnost! Delavci naj seveda Store isto!
Iz stranice.
Vse organizacije ljubljanske okolice.
naj pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki sc bo vršil v sredo, dne 15. t. m. ob 19. v »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški. Pazcrovor zelo važen, zato naj se ga udeležijo po možnosti ysi odborniki.
Vrhnika. Na odborovi seji tuk. krajevne politične organizacije SSJ sc je sklenilo, da se bo vršil redno vsak torek ob 19. v čitalnici -Svobode'*- diskusijski večer. Točna udeležba vseh članov dolž-
nost Odbora seja bo vsako prvo nedeljo v mesecu. Odbor.
Sotrudnike, ki mslijo poslati kak prispevek za »Majski spis«, prosimo, naj nam ga pošljejo najpozneje do 3. aprila Pozneje došli dopisi izidejo k večjemu v majski številki »Napreja«. Vse organizacije, ki želijo imeti 1. maja shod, naj nam to naznanijo vsaj do 10. aprila, da jim lahko preskrbimo govornika. Naznanijo naj nam obenem kraj in čas vr-šitve, da jim ne bo treba o tem dvakrat pisati. Organizacije v sosednih krajih naj čas shoda uredijo sporazumno tako, da bo vse en govornik lahko opravil. Organizacije in zaupniki naj vsaj do 10. aprila naročijo primerno število »Majskega spisa«, da ne bo eden ali drugi kraj ostal navsezadnje brez niega. Cena še ni določena, zagotovo pa ne bo veljal več nego 3 Din.
Svobode.
Vrhnika, Vsak torek ob 7. zvečer se bo vršil v čitalnici »Svobode« diskusijski večer in vsako prvo nedeljo v mesecu redna odborova seja.
Protestni shod voj. invalidov danes ob 10. zjutraj! Vse občinstvo na shod!
REŠITE GLEDALIŠČE!
1. Včeraj smo ugotovili 3 in pot milijonski primanjkljaj v gledališki blagajni. Vprašati sc moramo ob tej številki — ki, mimogrede povedano, še uikakor ne predstavlja končnega deficita — če bo sploh še mogoče, da bomo imeli v drugi sezoni redne, predstave in če nc bo nova uprava prisiljena, da eno izmed obeh gledališč opusti. Prilike so tako težke, da je osobje v nevarnosti, da sploh ne bo dobilo izplačanih svojih prejemkov. Novi upravnik g. Hubad dela sicer z vso silo za sanacijo tega obupnega položaja in je vidno opažati, kako se je marsikaj že izboljšalo, vendar proti najtežjemu uspehu prejšnjega gospodarjenja — proti gmotnim razvalinam, tudi on nič ne more. Treba, da mu stoji v tem hudem času vsa javnost ob strani, vsi slovenski poslanci se morajo z ostro energijo pobrigati pri vladi, da sama priskoči tem razmeram na pomoč, ker jih le tudi sama kriva. Tretja pomoč obstoji v tem, da se krivcem, kakor smo včeraj rekli, zapleni imetje. Četrta: Poleg moralne pomoči, naj javnost nakloni novi upravi tudi gmotno, kakor ob tistem času, ko smo si gledališče šele Dostavljali. Javnost naj ootem pazi, da se sedanje razmere ne povrnejo nikoli več!
2. V tem času se zločinski sistem še vedno šopiri v našem TalUenem hramu. Še pred par dnevi se je zgodilo, da je g. Pohan neko baletko tako tepel s pestio v obraz, da ie ležala dolgo^ časa nezavestna! To je nesramnost! Gospod upravnik nam je sicer obljubil, da bo tukaj izvršil najstrožjo remeduro, vendar sam ne more ničesar, ko vemo z druge strani, da ga oblasti ne podpirajo v taki meri, kakor je njihova dolžnost. Ali čakajo oblasti, da bo njihova cincavost zakrivita kako nasilno remeduro? Pri nas so bili ljudje, ki so do skrajnosti razjarjeni in ki so izjavili, da ne bodo več trpeli takega stanja. Imejte pamet na obeh straneh!
3. O. dr. Kramer podaja v današnjem »Jutru« izjavo, da ni nikogar ščitil jv gledališki aferi. Pristavlja, da je za to,.da se izvede najstrožja preiskava in krivci brez izjeme kaznujeio in da stoje nh tem stališču prav gotovo tudi vsi demokrati, ki bi mogli v tej zadevi imeli kako besedo. Hočemo verjeti iti mislimo, da sc bo
»Jutro« ochlel 'fudi po tem ravnalo. Pripominjamo samo. da so krivci iavno govorili. da jih ščiti dernokraška stranka oziroma njeni voditelji in med njimi dr. Kramer. Dokažemo vam to lahko vsak čas.
Gospodarstvo.
— Naša valuta. Ameriški dolar naših 318 K, čehoslovaška krona 5.90 K, nemška marka 1.11 K, švicarski frank 60 K, italijanska lira 16.40 K, 100 nemško-av-strijskih kron naših 4.50 K, francoski frank 28.25 K, rumunski lej 2.40 K.
— Cene na Dunaju so približno sledeče: (notrranc v nemško - avstrijskih kronah) moški klobuk Ka 28.000, dežnik 10.000 Ka, žepni robec 3000 Ka, moška obleka 200.000 Ka, par nogavic 1200 Ka, čevlji 20.000 Ka. ženski klobuk 30.000 Ka, rokavice 6000 Ka, cigareta 100 Ka, škat-Ijica žveplenk 18 Ka_. kruh 500 Ka, porcija juhe 60 Ka, porcija govedine 600 Ka; za enkratno britje se plača 120 K.
= Žitni trg. Cene žitu padajo. V Novem Sadu, dne 29. marca je bila notirana pšenica 3.95 do 4.32 Din., ječmen 2.87 dinarja, oves 3.08 Din., koruza 3 Din., moka štev. 0 5.75 Din., svinjska mast 20 Din. Povsem izgleda, da bodo cene še nazadovale.
Ogromni dobički Trboveljske ure« mogekopne družbe. Kakor poročalo dunajski časopisi, izplača letos Trboveljska premogokopna družba na dividendi 20 jug. kron, medtem ko ie lansko leto izplačala 20 avstrijskih kron. Družba je imela velikanske dobičke.
P© svetu.
Prebrisan žepar. Nedavno je nek
Ljudevit Drapir, trgovec iz Lyona, na Potu skozi Pariz sedel na terasi pred kavarno na bulvardu. Ni še dolgo sedel, ko pristopi k njemu od bližnje mize mlad mož ter mu zaupno šepne na uho: »Gospod, vi se motite, jaz nimam tukaj sestanka z vašo ženo!« Trgovec ostrmi ter reče: »Gospod . . .« Toda tujec sc ni dal prekiniti: »Zagotavljam vas, da ste popolnoma napačno informirani. Midva sva popolnoma nedolžna.« »Toda gospod .. .« se začudi trgovec še bolj. Neznanec pa ga ne pusti k besedi. »Nikar se ne hudujte, takoj bom vse pojasnil!« nadaljuje ter se vsede k trgovcu. Ta je uvidel, da se ne more iznebiti neznanega, mladega Parižana, ki mu je zatrjeval na dolgo in široko svojo nedolžnost. Pustil ga je mimo govoriti dalje. Ko je celo pripovest do konca poslušal, je trgovec nazadnje povedal, da sploh ni iz Pariza, ampak, da se je tu samo mimogrede ustavil ter da se je mladi gospod najbrže zmotil. Tujec se je začel oproščati ter ga prosil, naj mu ne zameri, da ga je tako dolgo motil in zadrževal, pozdravil ter odšel. Pet minut pozneje je zapazil trgovec, da mu je zmanjkala njegova listnica in da ta mlad, nedolžni gospodič ni bil nikdo drugi, kakor navaden žepar, ki ga je na tako originalen način okradel.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.l.)
Odgovorni urednik: Franee Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Meni polil is ici i® zidarjev
se sprejme za takojšnji nastop pri stavbnem podjetju And. Černe, Linhartova ul. 9.
2. april I	2.	april!
©f¥Orit@¥
©fe 7, In 9. mi zvečer.
Prvo sl. društvo kinonastavljencev za Slovenijo naznanja cenj. občinstvu, da otvori s 2,aprilom 1.1. svoje veliko in moderno urejeno kinopodjetjc
Kino Tivoli
ii
katero bode skušalo ustreči vsem željam cenjenih posetnikov.
Podjetje si je nabavilo najbolje filme ter naročilo stalni prvovrstni orkestei*, kar znači samo tostranske ogromne izdatke, katerih se vodstvo ni hotelo izogniti ter sklenilo raje opustiti kričečo drago reklamo na lepakih, kar blagovoli cenj. občinstvo upoštevati v zavesti, da Vam bodejo tudi brez kričeče reklame na razpolago le prvovrstni sporedi.
Na opetovane prošnje in želje v Ljubljani bivajočih Srbov in Hrvatov ter z ozirom na najbolj priložnostno zbližanje jezikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sklenilo vodstvo pod jetja igrati prvi dan novega sporeda v originalnih hrvatskih napisih.
Za obilen obisk se priporoča	vodstvo
„Elna Tivoli".
n ks
IZa nakup
manufakturnega blaga
Ise priporoča obče znana
tvrdka R. Miklauc, Ljubljana,
Lingerjeva ulica, Mestni trg, Pred Škofijo.
Modna trgovina
L MKIIIU
1
Ljubljana, Mestni trg 19
priporoča:
Perilo za dame, gospode, otroke.
Pletenine* rokavice* aoiavke, BSuz@, sp. krila, predpasniki. Svila, modni nakit. GALANTERIJA,
a d □ n
!! ZNATNO ZNIŽANE CENE II
ključavničarski, sfrugarski, livarski, zvonarski itd. se sprejmejo. Urejena je posebna Sola in delavnica za vajence, v kateri se podučujejo tisti, ki imajo potrebno predizobrazbo.
II
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v S tabu, pošta Domžale pri Ljubljani
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago...........
Strojnik
za beneiu-iokornobile, stavbene stroje in za vzdrževanje strojev v tovarni, sposoben za različna popravila (tudi pri ognju) se išče. Zmožne sile, stalno delo.
*SLOGRAD“
slov. gradb. in ind. d. d.
LJUBLJANA - ŠIŠKA (tovarna Keršič).
S tl KN O
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
il»&E»$Sgab®rn£
Ljubljana, Mesta! trg 10.
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem lastnikom motornih vozil in kolesarjem na izkazanem zaupanju, ki mi je bilo naklonjeno pred vojno v tvrdki Karel Ca m er ni k & Co., ter ob enem sporočam, da sem iz zgorajšnje tvrdke izstopil. Nadalje vljudno naznanjam, da sem vstopil v novo družbo, ki jo bomo vodili pod naslovom
JUGO-AUTO
družba z ©.s.
trgovina z motornimi vozili, kolesi in njih deli, Autotaksa, garaže in mehanična delavnica. Obratni prostori začasno Poljanska cesta št. 3. Po dovršitvi adapcijskih del se preseli družba v lastue prostore, Dunajska cesta štev. 36 (vis-a-vis mitnice). Proseč naklonjenosti tudi v novem podjetju, zagotavljam najsolidnejso postrežbo ob brezkonkurenčnih cenah in beležim- z odličnim spoštovanjem
Karei Čamernlk.
Podpisana družba vljudno naznanja vsem lastnikom motornih vozil- in koles, da je pod naslovom
JUGO-AUTO
družba z o. z.
of«»orila v začasnih prostorih v fLfub’Lsni, Poljanska cesta it. 3 trgovino z motornimi vozili, kolesi in njih deli, pneumatiko, bencinom, oljem, mehanično delavnico, garaže in autotakso. Podjetje razpolaga z prvovrstnimi strokovnimi močmi in nudi za vsako delo, popolno jamstvo. Proseč naklonjenosti, zagotavlja družba ob brezkonkurenčnih cenah najsolidnejšo postrežbo.
Po dovršitvi adapcijskih del se preseli družba v svoje lastne prostore v Ljubljani, Dunajska cesta št. 36 (vis-a-vis mituice,.
Jugo-Aufo d'užba z o. z.