slovenski čebelar TNIK LXXVII Čebelar št.3 1. marca 1975 Leto Ti VSEBINA Prof. dr. Jože Rihar: Selekcija čebel in vzreja matic.....................73 Ivan Krajnc: Vzreja matic za domače potrebe............................75 A. A. Hidešeli in N.N. Mčedlišvili: Kvaliteta matic in trotov — prevod M .M.................................. 79 Martin Mencej: Naše plemenilne postaje — nekaj obrobnih zapisov .......................................81 France Guna: Zakaj še mudiš se 83 Ivan Krajnc: čebelarjeva opravila v marcu.................................84 Inž. Ludvik Klun: Zbor naprednih čebelarjev Jugoslavije v Beogradu .....................................87 Jože Resnik: V letošnji mili zimi so čebele že prekomerno porabile hrano.......................97 IZ POPOTNE TORBE MLADIH ČEBELARJEV Inž. Ludvik Klun: Osnove čebelarjenja v nakladnih panjih — nadaljevanje ......................99 Lojze Kastelic: Kako začnemo če-belariti.....................102 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA OSMRTNICE IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Inž. P. šivic: Medonosnim rastlinam več pozornosti.................93 Ludvik Kosi: Semena in sadike so na voljo...........................93 Vse večje zanimanje za tetraploid-no ajdo............................96 BILTEN MEDEX, exp.-imp. — d. e. kooperacija Visoki obisk v OZD Medex ... 89 Maks Gregorc: Medexov program plasmaja čebeljih pridelkov v letu 1975 ................................. 90 Organske spojine v medici — merilo kvalitete..........................92 List izhaja vsakega 1. v mesce«. Člani, ki plačujejo letno članarino 70,00 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II. Izdajateljski svet: Dušan Švara, predsednik; elani: Ludvik Klun, Franc Magajna, Martin Mi*nccj, Janez Mihelič, Fani Osojnik, A. Marija Sedej, Jožko Šlander in Janez Terlep. Uredniški odbor: France Guna, inž. Ludvik Klun, Ivan Krajnc, Martin Mencej, inž. L. Podjavoršck, dr. Nežka Snoj in Jožko Slander. («lavni urednik: Martin Mencej, odgovorni urednik: inž. L. Klun. Odgovorni urednik Biltena — Medex — exp.-imp. Maks Gregorc. Letna naročnina za tujino 100,00 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje naročnino v obrokih, so s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. To velja tudi za naročnino. St. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: .'»010l-(i78-48(i:i(>. Telefon: 20-208. I*o mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskala Tiskarna Ljubljana V središču pozornosti je matica SELEKCIJA ČEBEL IN VZREJA MATIC PROF. DR. J02E RIHAR V aprilu lanskega leta so se na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zbrali nekateri vzrejevalci, vodje plemenišč in preiz-kuševališč ter nekateri drugi čebelarji. Na posvetovanju, ki ga je priredil Zavod za čebelarstvo, je bilo govora predvsem o dosedanjem delu, perečih vprašanjih in nadaljnjih nalogah s področja odbire čebel in vzreje matic. Poleg poročevalca so k uspehu posvetovanja s svojimi predavanji pripomogli še dr. Nežka Snojeva, Ivan Pegeš in Jože Resnik. Iz razprav tega posvetovanja bomo skušali posredovati najpomembnejše. Pomen odbiranja pri čebelah z gospodarskega in biološkega vidika je utemeljil uvodoma dr. Jože Rihar. Z odbi-ro iz množice je na vsakem večjem čebelnjaku mogoče dvigniti povprečne pridelke približno za eno tretjino. Ta- ko so se na čebelarstvu selekcijskega posestva Ponoviče z vzrejo matic iz najboljših odbrank ter z zboljšano oskrbo pridelki medu dvignili za 65 % (od povprečnih 11,8 na 17,9 kg na panj). V primerjavah, ki jih je vodil Zavod v letih 1971/72, so imele najboljše reje 87 % več zalege in nabrale za 62 % več medu kot druge primerjalne družine. Množična odbira pa ni edina pot k dvigu pridelkov pri čebelah. Križanci, ki so nastali s parjenjem matic odbranega rodu s troti drugega rodu naše čebele, so nabrali 49 % več medu kot je znašalo poprečje inštitutskega čebelarstva odnosno 53 % več kot čisti krajevni rodovi. Selekcionirane čebele imajo še vrsto drugih biološko pomebnih lastnosti. Ker so matice bolj rodovitne in razvijajo več zalege, se zalega in čebele de lavke v panju hitreje menjavajo. Zato imajo v takih družinah bolezni — griža, nosemavost, pršičavost, — slabše pogoje za razvoj. Glede nagnjenja k rojenju je v zvezi z odbiro treba povedati troje. V primerjavah smo ugotovili, da je bilo nagnjenje k rojenju različno razvito. Pri najbolj rojivi reji je hotelo iz-rojiti 4/5 primerjalnih družin, pri najmanj rojivi reji pa le 1/5. Poudarjamo tudi, da so navedene nerojive dale največje povprečke medu. Druga okolnost, ki je ne gre zanemariti, je naslednja. Odbrane družine se hitreje razvijajo, namnožijo, ter je zelo nevarno, da se pri običajni oskrbi tudi hitreje izrojijo. Pod običajno oskrbo imamo v mislih čebelarjenje v prostorno omejenem AŽ panju, prav tako pa tudi čebelarjenje v nakladnem panju, če mu ne menjavamo naklad in če mu kasneje ne vstavimo medklade. Na dlani je tretji zaključek, ki ga prinaša odbiranje. Panj, ki ima premajhno prostornino, za selekcionirane matice ni primeren. Naravno je, da bomo v navadnem A2 panju imeli v tem primeru z rojenjem več težav in da bomo morali bodisi njegovo prostornino povečati na pr. še z enim nadstropjem ali preiti na nakladni panj, oziroma pravočasno narejati roje. V zvezi z že omenjeno rejo križancev velja omeniti dvoje. Opazili smo, da so nekateri medrodovni križanci bolj napadalni. Zato jih ljubitelj, ki si želi krotke čebele, ne bo gojil. Križancev tudi ne sme vzdrževati tisti, ki ima panje v bližini hiš ali javnih potov, saj bi čebele ovirale mimoidoče. Vrsto let smo dalje opažali, da medrodovni križanci radi sprejemajo vstavljene žerke in da so zato bolj uporabni za rednike pri vzreji matic odnosno za družine, v katerih pridelujemo mleček. Iz prednjega izhaja, da bo čebelarjenje z medrodov-nimi križanci ostalo omejeno pred vsem na poklicne čebelarje, kjer je večji poudarek na gospodarnosti. Prednja dejstva z razpravo na posvetovanju smo navedli nekoliko podrobneje, ker zadevajo na ta ali oni način vsakega čebelarja. Več o tem, kakor tudi o ostalem, kar mora napreden čebelar vedeti o odbiri in vzreji, je napisano v knjižici »Vzrejajmo boljše čebele«, kjer so posamezni načini odbire, načini vzreje in pripomočki tudi nazorno prikazani. Vodja posvetovanja dr. Rihar je podrobneje poročal še o naših poskusih, ki so se nanašali na sprejem matičnih žerk v družini z matico ob uporabi matične rešetke ali brez nje, ter o izvajanih J. Woykeja in V. Maula o spolnih alelah in kontroliranem parjenju matic, ki sta jih podala na mednarodnem simpoziju v LunzuamSee leta 1972. Poskusi Zavoda vnašajo zboljšano inačico v tehniko vzreje matic in pridelovanja mlečka. Izvajanja Woykeja in Maula o dedovanju spola pri čebelah omogočajo tudi žlahtnitelju čebel ni vzrejevalcu matic, da ugotovi simptome delovanja spolnih alel in se jim izogne, če mu škodujejo. Dr. N. Snojeva iz Veterinarskega znanstvenega zavoda je med drugim navedla, da so matice kot prenašalke pršice bolj nevarne kot čebele delavke. Glede sredstva Noseinack je povedala, da pravzaprav ni pravo zdravilo, pospešuje pa iztrebljanje spor iz črevesja in deluje pri nosemavosti le posredno, med tem ko Pumagilin povzročitelje noseme ubija. Za Nosemack je treba tudi vedeti, da ne sme priti v zimsko hrano čebel, kakor tudi to, da skrajšuje čebelam njihovo življenjsko dobo. Ivan Fegeš iz čebelarskega društva Celje je poročal o rezultatih primerjav 25 matic, ki mu jih je poslalo 5 vzreje-valcev. Povedal je, da prvo leto 1972 matic ni ocenjeval. Zaradi nosemavosti so postale primerjalne družine drugo leto normalne šele po kostanjevi paši. Med primerjanimi vzrejami je ugotovil razlike tako glede zalege kot donosa. Jože Resnik iz Maribora je povedal nekatere podrobnosti o načinu odbiranja velečebelarja P. Kirarja. Značilno zanj je, da je imel v vsaki skupini po 60 panjev (t.j. za en kamion) ter da je za vsako stojišče vodil posebno knjigo. Pred vsem na podlagi donosov je iz vsake skupine odbral po 2 panja. V pavi- ljonu za vzrejo je imel zbrane končno odbrane družine. V razpravi so bile nadalje nekatere teze za zakonska določila, ki zadevajo selekcijo naše domače čebele. Ker navedeni osnutki zakonskih določil še niso uzakonjeni, jih navajamo dobesedno: 1) Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo lahko prepove gojenje čebel v območjih plemenišč, ki jih organizirajo raziskovalne OZD ali samoupravne skupnosti čebelarjev, (t.j. društva). (Pod plemenišči je razumeti ple-menilne postaje in rejna okrožja). 2) Uvoz semena plemenjakov, čebeljih matic in družin rumenih čebel je prepovedan. 3) Za ocenjevanje čebel, odbiro plemenjakov, osemenjevanje matic in njihovo vzrejo izda Rep. sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu določil zakona poseben pravilnik. V korist napredku v čebelarstvu bo, če jih vključimo v predvideni Zakon o čebelarstvu. VZREJA MATIC ZA DOMAČE POTREBE IVAN KRAJNC še kot mlad čebelar sem ugotovil, da brez dobre matice v panju ni medu. Kaj hitro sem tudi ugotovil zakaj vsaka matica ni dobra. Zaradi dela v službi enostavno nisem mogel vzrejati mladih matic po metodah, ki jih zahteva moderna čebelarska tehnologija. Odločil sem se za tako metodo dela, ki z najmanj truda da tudi dobre rezultate. Vsi uspehi, ki sem jih imel v delu pri čebelah, so sloneli na združevanju čebelnih družin. Povsod, kjer je bilo v panju malo čebel, sem dodal takemu panju celo družino iz rezerve z mlado matico. Za vse to sem pa rabil dosti rezervnih družin v zgodnji spomladi, poleti in v jeseni. Dokler sem še imel malo panjev, sem čebelaril s polovico panjev na med, a iz ostale polovice družin sem jemal čebele in zalego v prvi vrsti za pojačanje prve polovice panjev in iz le-teh drugih sem delal rezervne družine, šele pri tem nenehnem združevanju so se gmotne razmere v mojem čebelarstvu poboljšale. Proizvodnih panjev v našem čebelarstvu se ne dotikamo, tj. tem panjem ne odvzamemo nikoli zalege marveč po potrebi jim dodajemo čebe- le z mlado matico. To napravimo pa na ta način, da izpraznimo medišče, pokrijemo matično rešetko s časopisnim papirjem, največkrat z dvovrstnim, katerega prebodemo na nekaj mestih s šilom ali nožem, nato pa ob strani vsadimo rezervno družino v medišče. Na ta način se čebele počasi združijo. Praviloma mediščne čebele, ki so primorane komunicirati skozi plodišče do žrela, ubijejo staro matico in po preteku nekaj dni pri naslednjem pregledu prestavimo mlado družino z matico iz me-dišča v plodišče. Le redko kedaj se čebele odločijo in pustijo staro matico. Ce se za to odločijo, pa zagotovo vem, da je bila stara še vedno boljša od mlade matice. S časom sem si nakupil rezervne štiri in petsatarje ter nekaj devetsatarjev A2 panjev, katere sem pregradil tako, da imam v medišču eno rezervno družino in drugo pa v plodišču. Skupno je prostora za okrog 80 rezervnih družin. V poletni dobi so vsi rezervni panji polni. V jeseni jih uporabim največ, medtem ko jih spomladi pred akacijevo pašo zdecimiram skoraj popolnoma, s to razliko, da iz proizvodnega panja odvzamem staro matico in jo z enim satom zalege dam v rezervni panjič. Izletne čebele rezervne družine se delno vrnejo na staro mesto in s staro matico formirajo družinico v kateri stara matica zalega. Zalego starih matic v prašilčkih uporabim za pojačanje proizvodnih družin in pozneje delam iz te zalege zopet rezervne družinice. Sredi julija pa odstranim vse stare matice in vzgojim mlade, tako da imajo vse družine pred odhodom v Liko v rezervnih panjih mlade matice. Vse matice v proizvodnih panjih imajo kontrolirano starost, ki je razvidna z obeležbo na vratih panja. S kredo vpišemo 1, 2 ali 3, kar pomeni matica od 1971 leta ali 1972 itd. Vse matice, ki so starejše od dveh let, menjamo in sicer: s preleganjem, če se pripravlja na roj (puščamo po en ma- tičnjak) ali matico menjamo na že zgoraj opisani način. Vsem maticam ob rednih pregledih režemo po eno krilo in sicer parna leta režemo desno krilo (približno 2 mm), na neparna leta odrežemo levo krilo. Matico primem z desno roko za krila. Z levo roko odložim sat na kozico ter primem matico z levo roko za noge, s tem mi postane desna roka prosta. Z isto vzamem iz prsnega žepa halje škarje in matici odstrižem krilo. Nato pa matico spustim na sat in sicer na približno tisto mesto, kjer sem jo prvotno odvzel. Ce pri lovljenju matica odleti iz sata, počakamo nepremično par minut in matica se vrne nazaj na sat. Pri vseh teh posegih ni na razpolago dovolj matičnjakov, posebno ne zato, ker proizvodne družine nerade gredo v rojilno razpoloženje. To dosežem na ta način, da dodajam tudi do 8 sat-nic letno vsaki družini, razen tega vozim s paše na pašo in pri vsakem pregledu prevešam iz plodišča v medišče po dva sata pokrite zalege. V plodišče pa iz medišča dajem prazne sate. Če tega ni, pa sate z odkritim medom v sredo gnezda. Tam čebele takoj, iz bojazni da pride do ropanja, odstranijo med in že prihodnje dni tam matica lepo zalega. Torej nenehno širim gnezdo in si že leta dokazujem, da je AŽ panj za matice v sezoni pretesen. V LR panjih taki pregledi izostanejo, tam je mnogo, mnogo dela manj. Zaradi pomanjkanja matičnjakov sem primoran precej družin napraviti iz zasilnih matičnjakov. Pri tem gledam, da je rezervna družinica močna. S tem dobim v panjiček potrebno toploto. V panjič vsadim dva sata s pokrito zalego in čebelami tor en sat z odprto zalego po možnosti še z jajčki. Ob strani dodam še medeno satje. Na samo žrelo vedno potresem mivko ali debelejši pesek, ki ga imam pri roki. Če tega ni,pa drobir od sena, vejevje ali travo. Ko čebela izleti iz takega panja, vidi nekaj izrednega, zato se vsaka Čebele dojilje so polno zaposlene na novo orijentira in na ta način ostane v novem domu. To nastiljanje na izletna žrela in brade panjev uporabljamo tudi pri vsakem združevanju. Na vrata panjiča zapišem datum, ko moram družinico pregledati. Pregledujem peti dan in tega dne podrem vse pokrite matičnjake. Sodim, da so bile žerke v odprtih matičnjakih še jajčeca ali enodnevne žerke, ko so jih začele čebele negovati kot matice. Nad trodnevnimi ali pa celo nad dvodnevnimi žerkami potegnjeni matičnjaki dajo manjvredne matice, ki nimajo dovolj razvitih spolnih cevčic. Pustim po dva odkrita in najbolj razvita odprta matičnjaka. Drugi pregled opravim šele po dveh tednih. Matice se mi oprašijo skoraj sto odstotno in sicer zato, ker razen različnih barv imam na vseh panjičih pritrjene različne predmete. Vijaki, razni zamaški, cunja, kos lesa, narisan predmet, kos opeke, kamenček itd. so predmeti, po katerih se matica prav gotovo najlažje orientira. Ker puščam po dva matičnjaka, a družinice so zelo živalne, dobimo od teh družin precej rojčkov, ki jim dodamo zalego in s tem dobimo precej družinic z mladimi maticami. Ponovno naglašam, da je pri takšni vzgoji odločilnega pomena moč družinice, pri živalni družini je toplota, in toplota je prvi pogoj za rast mladega bitja. Ko se rodi mlado bitje zdravo, ima čas dorasti v dobro proizvodno matico, pri kateri so vsi organi zdravi in sposobni porajati novi številni zarod, ki si ga želi vsak dober in napreden gospodar. Hotel bi še povedati, da družine delamo iz vseh dobrih in zdravih družin. S tem se izognemo križanju s sorod- stvom in tako ohranimo v našem čebelarstvu zdrav in sposoben tj. trdoživ rod, ki jes posoben odlično izkoristiti vsako pašo. Preden se podam na pasišče z proizvodnimi panji, vedno dodam tem družinam zalego, ki jo dobim pri rezervnih družinah. Na ta način čebele naberejo skoraj na vsaki paši. Dalje sem pa ugotovil, da tudi prašilček rabi prostor. Ko je enkrat matica oplojena, ni nujno, da bi naprej bila nabito polno če-čel v panju, ker potem taka družinica nima kam odlagati donešene hrane in že po par dneh slabega vremena je taka družina na robu propada. Grozi ji pogin od lakote, ter jo le s pitanjem lahko rešimo. Rezervne družine čebelarja stanejo. To je pa nujno zlo, brez katerega si dobrega čebelarjenja ne morem zamisliti. Zamenjava matic in sama vzgoja mladih matic v LR panjih je pa mnogo bolj enostavna stvar. Pri najboljših družinah zložim v tretjo naklado do šest satov zalege in ob strani dodam satje z obnožino in zalego hrane. Vse skupaj ločim z lesonitno ločilno desko in odprem gornje žrelo, pravzaprav je to izvrtana luknja premera 2 cm. Izletne čebele se vrnejo v spodnji del panja in panj dela naprej brez izgube čebel in toplote. Zgoraj pa se formira nova družina, ki si vzgoji mlado matico. Ravno tako peti dan podrem pokrite matičnjake. Ko se mlada matica opraši, ločilno desko odstranim in namesto nje dam časopisni papir. Čebele se počasi združijo. Praviloma likvidirajo spodnjo staro matico, zgodi se pa tudi, da pri odlični družini z veliko zalogo dobre hrane še spomladi dobim obe matici, ki zalegata vsaka v svoji nakladi. Rezervno družino lahko dodam tudi ostalim panjem ali jo hranim za jesen ali spomlad. Pri močnih družinah in obilni hrani so tudi čudeži možni, ki se jim v resnici pravi znanje. Pogoj za dobro čebelarjenje je edino zna nje, zato se naprej učimo. Nakupovanje kranjičev in suhih čebel, tako imenovanih »izkucancev«, se pri meni ni obneslo. Take družine so spomladi zelo zaostajale za drugimi, ko pa sem jim pomagal, so pa že zro-jile še pred popolnim razvojem. Domnevam, da sem vzgojil za sebe dobro čebelo, ki ji redko kedaj dokupim iz oddaljenejšega kraja kako matico. Na žalost pa moram priznati, da je taka navadno daleč za mojimi. PRODAJA ODBRANE MATICE Dobavljamo matice, vzrejene 1.1975, odbirane na nerojivost, primerne za nadaljnje razmnoževanje. Dobavljamo jih pa od 20. 5. dalje, po ceni din 90. Plačati vnaprej na žiro račun: 50101-603-45800 in hkrati obvestiti Zavod. Naročila — za najmanj 2 matici — poslati do 30.4.1975. KVALITETA MATIC IN TROTOV A. A. HIDESELI IN N. N. MCEDLISVIU (Gruzinska preizkusna postaja čebelarstva) Raziskave mnogih avtorjev prepričljivo govorijo, kako veliko vlogo imajo zunanji pogoji v razvoju in formiranju določenih organov čebel in njihovih funkcij. V zadnjih letih se je nakopičilo neštevilno opazovanje, posebno še glede vpliva določenih faktorjev na kakovostno diferenciacijo matic. Namen naših raziskav je bil spoznati vpliv nekaterih dejavnikov na kakovost matic oziroma trotov, kot npr. razvojna doba matic, količina donosa, moč vzrej- nih družin in vpliv vremenskih razmer. Preizkuse smo delali s sivo kavkaško čebelo v tipičnih pogojih vzhodne Gruzije. Kakor je razvidno iz tabele 1, se srednja težina neoplojenih matic menja v vseh variantah. V juniju in juliju dobljene matice v močnih vzrejnih družinah prednjačijo z večjo težo v primerjavi z maticami, ki so bile vzrejene v slabih družinah in v zgodnji dobi vzrejevalne sezone. Tabela 1 Teža matic v odvisnosti od moči vzrejnih družin in pogojev paše Teža neoplojenih matic, mg (M + ) Paša v Leto Datum prenosa ličink 1. varianta 11—12 satov čebel 2. varianta 9—10 satov čebel 3. varianta 7—8 satov čebel času razvoja ličink (mg) 9.4. 196,7 ± 3,89 185,0 ± 1,36 176,5 + 2,27 0,1 1968 9.5. 204,4 ± 1,66 190,5 ± 1,67 179,5 + 2,85 7,5 15.7. 209,5 + 3,62 199,5 ± 2,85 183,5 + 2,51 8,4 7.7. 197,5 + 2,58 188,5 ± 2,55 179,5 ± 3,15 6,8 26.4. 196,5 + 3,56 165,4 + 1,82 163,2 + 3,35 0,6 1969 20. 5. 176,8 ± 1,76 169,0 ± 2,38 162,5 + 3,71 4,1 6.6. 187,5 + 3,16 174,5 ± 2,00 166,3 ± 1,96 5,5 10. 6. 208,5 ± 3,52 192,8 ± 2,11 185,6 + 2,91 6,9 Naši podatki so potrdili neprimerno velik vpliv na kakovostno diferenciacijo matic glede na velikost in posebnosti donosa. Povišanje srednje dnevne temperature zraka do 20° v dobi razvoja matičnih ličink tudi že vpliva na zboljšanje kakovosti matic. Vpliv tega faktor- ja se pokaže na razvoj čebelnih družin tudi na velikosti paše, razporeditve nektarja itd. Vsekakor igrajo veliko vlogo trotje in prenos njihovih dednih lastnosti. Preučevali smo tudi vpliv moči trotovskih družin na njihovo kakovost (glej tabelo 2). Pokazali so se značilni rezultati. Tabela 2 Sprememba teže trotov v zavisnosti od moči trotovskih družin Moč očetovskih družin Teža trotov (mg) lim M + m b C % Slaba, 7—8 čebel, družin 165—240 212 ± 2,69 15,2 7,6 Srednja, 9—10 čebel, družin 183—260 223 + 3,07 16,9 7,9 Močna, 11—12 čebel, družin 193—270 232 + 3,51 19,3 8,3 Moramo poudariti, da bodo veliki troti z dobro razvitno muskulaturo aktivnejši v času parjenja. Že G. A. Koževnikov je 1925. leta ugotovil, da so večje in težje matice plodnejše in tudi bolje zalegajo. Raziskave G. A. Avetisjana, P. M. Komarova in drugih so pokazale, da obstoja direktna zavosnost med težo matic, plodnostjo in semenskimi cevčicami. Po naših podatkih je neposredna korelacija med težo matic in jajčnimi cevčicami (r + m = 0,83 + 0,049). Obstoječa neposredna zavisnost med težo neoplojenih matic, številom jajčnih cevčic in osnovnimi eksteriernimi znaki nudi možnost nadaljne obdelave standardov po težinskih kategorijah neoplojenih matic. Taka metoda je odigrala veliko vlogo pri odbiri matic. Koristi pa se lahko tudi pri oceni trotov in njihove odbire za umetno osemenjevanje matic. Da bi ugotovili, kako se menja teža neoplojenih matic, smo jih imeli v ma- tičnicah imenovanih Titove in sicer pri sobni temperaturi. Tehtali smo jih vsaki dve uri. Matice v teh matičnicah so brez krmljenja in brez čebel zelo hitro zgubljale na teži. Pri vsakem novem tehtanju je izguba na teži znašala 2,0—7,7 mg, v osmih do desetih urah pa so postale lažje 15,63 + 0,64 mg. Najdaljša življenjska doba neoplojenih matic, ki so bile brez hrane in brez čebel je znašala 28 ur, minimalna pa — 22 ur. Ta preizkus govori o nujnosti tehtanja matic takoj, ko se pojavijo iz ma-tičnika. Matice visoke kakovosti lahko smatramo tedaj, če ne tehtajo manj kot 180 mg. Vsekakor je pa potrebno pri odbiri visoko kvalitetnih matic in trotov upoštevati kompleks dejavnikov, ki so neposredno udeleženi pri formiranju polnovrednih matic in trotov. Po Pčelovodstvu št. 8/73 prevedel M. Mencej VABILO Čebelarsko društvo Maribor vabi vse čebelarje začetnike in ljubitelje teh marljivih malih živalic, ki bi želeli čebelariti, oziroma se zanimate za čebelarstvo, da pridete v nedeljo, dne 9. marca 1975 ob 9. uri na Tehniško kmetijsko šolo v Mariboru, Vrbanska cesta 30, kjer vam bodo o biologiji čebel In o delu s čebelami govorili priznani čebelarski strokovnjaki. Čebelarsko društvo Maribor NAŠE PLEMENILNE POSTAJE — NEKAJ OBROBNIH ZAPISOV MARTIN MENCEJ Odbira (selekcija) plemenskih živali je v čebelarstvu še večjega pomena kot pri drugih živalih. Kar pomislimo: pri večini drugih živalih lahko dosežemo izboljšanje potomstva že z naslednjo ple-menitvijo, pri matici je pa vsaka na-daljna sprašitev nemogoča. Zaradi tega je odbira in načrtno oplemenjevanje matic izrednega pomena za uspešen razvoj čebelarstva. Od vseh dosedanjih poskusov, kako naj bi zagotovili kontrolo nad izbiro in oplemenjevanjem (izolacija roditeljev glede na prostor, t.j. parjenja v panjih, v sobah, steklenicah in podobno), je ostalo ročno (instrumentalno) osemenjevanje edino, ki more zagotoviti popolno selekcijo. Poleg te odbire je pa ostalo oplemenjavnje še na plemenil-nih postajah, ki je sicer manj zanesljivo kot prvo, se je pa uveljavilo v tujini in je tudi pri nas dobilo svojo domovinsko pravico. Ce pravimo, da ima tudi ta odbira dvomiljivo vrednost, potem mislimo pri tem na težave, ki so zvezane z vzrejnimi in plemenilnimi postajami. Ugotovljeno je namreč, da leti matica tudi 10 km daleč, če ne najde v bližini zaželenega ženina. Zavoljo tega je težko najti prostor, ki bi bil v krogu 10 km brez čebelnih družin s troti. V praksi se sicer dovoljuje navadno že 3 km, če so pri tem dani ustrezni pogoji, se pravi, visoki hribi in druge pregrade, ki vsaj s treh strani obdajajo zaseke, in kolikor toliko omejujejo let matice na izbrani prostor. Seveda pa mora biti v tem primeru okolica očiščena vseh čebel, posebno še divjih čebel, ki se lahko v tem prostoru zadržujejo. Slovenci imamo v tem pogledu izredno zemljepisno lego in kar precej takš-nik zasek. Zato tudi ni čudno, da je naš čisti kranjski rod karnijke zaslovel po vsem svetu. Resda ni to le posledica naših prostorninskih in podnebnih oko- liščin, ampak je imel pri tem največ zaslug način čebelarjenja naših prednikov. Ti so čebelarili v kranjičih in z žveplanjem uničevali ter odstranjevali slabe družine. Na ta način so hkrati opravljali pomembno odbiro. Z uvedbo panjev s premičnim satjem na začetku tega stoletja je naravna odbira nekako prenehala. Začeli so s križanjem in vzrejanjem hibridov ali pa pustili parjenje in opraševanje naključju, kar vse je šlo na škodo znane in priznane naše čiste kranjske sivke. To je pa bil eden od glavnih vzrokov, da so začeli v desetletju pred drugo svetovno vojno ustanavljati pleme-nilne postaje. Prvo je ustanovil 1932. leta znani čebelarski strokovnjak prof. Jože Verbič na Kopišču pri Kamniški Bistrici. Tej so sledile v Fužinah ob Kokri, v Ukanci ob Bohinjskem jezeru, pri Glažuti na Pohorju; načrtovali so jih pa tudi drugod, kar je pa preprečila vojna. Zaradi nezadostnega razumevanja in pomanjkljivega upoštevanja odbire in načrtnega oplemenjevanja matic pri naših čebelarjih, pa delo teh postaj ni prišlo do prave veljave. Da smo se pa mogli po vojni na široko poprijeti načrtne vzreje in oplemenjevanja matic, je zasluga prav tistih čebelarjev, ki so v tem pogledu zaorali ledino na tem področju. Le tako je bilo mogoče obnoviti in deloma na novo ustanoviti 1947. leta kar 10 plemenilnih postaj. Zaradi znanih sporov v čebelarski organizaciji so pa te plemenilne postaje začele postopoma propadati, dokler niso sploh prenehale z delom. Kar čez noč jih ni bilo več. Šele po ponovnem konsolidiranju organizacije je izvršni odbor ZCDS dal 1961. leta pobudo za obnavljanje načrtne odbire in vzreje matic. Tako je bila obnovljena plemenilna postaja na Kopišču. Prizadevni in navdušeni čebelar- ji tamkajšnjega okoliša so poleg trotar-jev in hramčkov zgradili z udarniškim delom lično in namenu utrezno zgradbo po navodilih in načrtu arhitekta Vlasta Kopača. Postajo so odprli 1969 leta. Izkušeni in vztrajni kamniški čebelar Ivan Stare je prevzel vodstvo postaje in do danes uspešno opravlja ta zahtevni posel. Skozi njegove roke je šlo do danes na stotine vzrejenih in oplemenjenih matic čistega rodu kranjske sivke. Približno v istem času je ustanovila ZCDS plemenilno postajo na Zelenici v območju Karavank, ki jo od vsega začetka vodi neumorni vzrejevalec Ciril Jalen iz Rodin. Obe postaji imata ne le predpisano lego, izreden položaj za opraševanje in vzrejo, kar priznavajo tudi tuji strokovnjaki, ki govorijo o obeh postajah samo z naj večjimi pohvalami. Matice s teh postaj uživajo vsa priznanja ne le doma, ampak prav tako v tujini in so — mimo par izjem — brez reklamacij. Poleg teh dveh postaj je leta I960 grosupeljsko čebelarsko društvo ponovno oživilo plemenilno postajo Pustov mlin na območju čebelarskega društva Litija, ki jo pa sedaj vodi čebelarsko društvo Litija. Ce prištejemo še plemenilno postajo v Logarski dolini, ki je začela z delom šele v letu 1974, potem je to pravzaprav vse, kar imamo danes. To pa je za naše razmere zelo malo. Podobe pa bistveno ne spremeni zasebna vzrejna postaja odbranih matic Bukovškovih na Golem brdu pri Medvodah in še nekaterih drugih vzrejeval-cev, ki mimo drugih poslov opravljajo tudi vzrejo matic. Na vseh teh postajah pa oplemenijo letno poprečno 500 matic, če pa pomislimo, da jih v naši sosednji državi oplemenijo na plemenilnih postajah do 30.000, potem je podoba za naše čebelarstvo in odbiro ter plemenjenje matic toliko bolj porazna. Kdo pa je v glavnem zainteresiran za vzrejo in opraševanje matic na teh postajah? Pričakovali bi, da so to naši domači čebelarji, ki skušajo zboljšati in oplemenititi svoj čebelni rod. In vendar temu ni tako. Komaj 25% vzrejenih in sprašenih odbranih matic s teh postaj ostane doma. Nekaj malega gre v druge naše republike. Vse ostale pa odkupijo tujci. Vpogled na eno samo postajo to nam najbolj zgovorno potrjuje. Na plemenilno postajo v Kopišču pri Kamniški Bistrici je bilo na pleme-njenju v letu 1974 140 matic. Od tega se jih je pri plemenjenju izgubilo 22, oplemenjenih je pa bilo 118. Od tega jih je sam odbral in oplemenil 94, druge, t.j. 23 so poslali na oplemenitev ostali čebelarji; od tega največ Maribor (11), Lukovica (6), Prebold in Rečica pri Laškem po (5), Cerknica, Smlednik in Log pri Brezovici po (3), Ljubljana in Radvanje po (2), ter Gameljne (1). Če naši čebelarji tožijo, in to upravičeno, da je čebelarstvo vedno manj donosno, potem je v precejšnji meri temu vzrok tudi to, da zanemarjajo obnavljanje svojih čebelnih družin z odbranimi in načrtno oplemen j enimi maticami, ter pustijo, da se te naključno oplemenjujejo v najožjem sorodstvu, kar ima nujno za posledico degeneracijo. S takimi čebelnimi družinami pa ne more pričakovati tudi pri dobri paši in dobrih pašnih razmerah posebnih uspehov. Pri vsem tem pa spremlja naše ple menilne postaje še druga nevšečnost na škodo naših vzrejevalcev matic. Tujci kupujejo pri nas vzgojeno in opleme-njeno čisto kranjsko sivko, na podlagi teh vzrejajo matice, ki jih potem po vsem svetu na veliko prodajajo pod imenom čiste karnijke. S tem pa seveda služijo, poleg ostalega, pomembna devizna sredstva. Vse navedene postaje se borijo z gmotnimi težavami, saj se morajo same vzdrževati. Selekcija, vzreja in opleme- nje van j e je pa zvezano s precejšnjimi stroški. Le skrajni ljubezni do čebel in čebelarstva, požrtovalnosti in nesebičnosti vodij postaj in njenih nosilcev, se moramo zahvaliti, da postaje sploh delajo, saj bi bilo treba odbrati in oplemenititi vsaj 500 do 600 matic, da bi bila postaja rentabilna. Na žalost povsod ni tako kot v Kamniku, da občina dotira postajo na Kopišču. Da pa bodo postaje odigrale svojo zaželeno vlogo za slovenski čebelarski prostor in da bo izvoz naših matic dobil tisto mesto, ki ga je že imel, bo potrebna širša družbena podpora, moralna in gmotna pomoč, šele tedaj bodo imele naše vzrej ne in plemenilne postaje matic tisto veljavo, ki jim gre in bodo lahko vzgojile odbrane matice za domačo rabo in tudi za izvoz v tujino. ZAKAJ SE MUDIŠ SE! Kaj hočem z zvončkom, ki v loki cinglja, če v burji, premražen ves, bled drgeta. Čemu naj mi ljubka vijolica bo, ko tožna, brez vonja, poveša glavö. Če mačica mehka v vrbi medli, za moje bučeVce to vigred še ni. In ptičic ženitev na Gregorjev dan — ej, sanje predpustne, vse nade zaman! Oblaki zločesti nad uljem se pnö, otožen oziram se v sivo nebo. Oh, kje si, le kje si, pomlad ljuba ti, da v mojo dolino tak dolgo te ni! FRANCE GUNA Zakaj še mudiš se, premila pomlad, vsaj enkrat še, enkrat objel bi te rad. Razkrij svoj mladostni nam vedri obraz, spev usten naj tvojih spet dahne v nas! Razpahni koprene meglene nebd, da sončece gorko se nam nasmehlja! Da zlati citronček mi v vas prileti, bučelice moje iz spanja zbudi. Naj z radostnim šumom iz panja zlete, se žarkov bleščečih z menoj vesele! A potlej še rdeče naj rože vzcvetö, da v srcu — kot nškdaj — spet toplo mi bo! ČEBELARJEVA OPRAVILA V MARCU IVAN KRAJNC Dolgo razdobje zimskega brezdelja naših čebel se bliža h koncu. Narava se prebuja in tudi paše za čebele je iz dneva v dan več. V marcu začne navadno že toplejše vreme. Prve znanilke pomladi so zgodnje spomladanske cvetice, ki ob sončnih dneh privabljajo čebele iz panjev. Prav veselje je gledati, kako prinašajo na nožkah cele koške rumene obnožine. Vendar vedno ni tako lepo. Ko posamezni oblaki zakrijejo sonce, marsikatera čebela ne more več v panj in tako nesrečno konča vsa otrpla med potjo domov. Za propad čebel je posebno nevarna spomladanska resa, vrba ali mrtva kopriva. Slednja posebno rada medi, kar se kaže po napetih zadkih čebel. Napajalnik z vodo čebele marljivo oblegajo, kar je znak, da so se nanj že navadile, ker smo naletno desko pomazali z medom. Vodo v rezervoarju moramo zamenjati vsake 3 do 4 dni. čebele se na napajalnik tako navadijo, da vse leto odnašajo vodo le od tam. Dobro je, če vodi dodamo malenkostno količino soli. Sol je v malenkostnih količinah čebelam potrebna in tudi voda se ne kvari tako hitro. Da je sol čebelam, potrebna potrjuje dejstvo, da čebele kaj rade stikajo okrog gnojnice. Na Primorskem sem služboval 22 let na žel. postaji, kjer smo razkladali solno kislino in varekino. Tam sem vedno opazil, da so moje čebele množično posrkale vsako razlito kapljico teh dveh solnih spojin. Deščico, na katero sedajo čebele, ne pozabimo od časa do časa temeljito očistiti, da ne postane leglo nalezljivih bolezni za ves čebeljnak! Spričo napredka družin čaka čebelarja vse več dela pri njih, predvsem se bo treba zopet pobliže in natančno seznaniti z dejanskim stanjem in zdravjem družin. Prvi pomladanski pregled čebel je neobhodno delo, ki ga nobeden čebelar ne bi smel zanemariti. Tisti, ki je svoje čebele zazimil z mladimi maticami, bo imel mnogo manj skrbi in dela kot čebelar, ki ima v panjih matice razne, nepoznane starosti. Navadno takšen čebelar doživi grenko razočaranje. Spomladi se pri vsakem odpiranju iz panja izgublja toplota, ki je prav v tem času, ko še niso družine razvite, neobhodno potrebna zalegi, zato v zgodnji pomladi ne smemo brez potrebe in na dolgo brskati po panjih, če je pregled res potreben, potem moramo vsako delo opraviti zelo hitro in čimprej zapreti panj. Za vsako delo si moramo pripraviti ves potreben material in orodje tako, da poseg opravimo čimprej. Pri temperaturah pod + 14 °C panjev ne smemo pregledovati, niti takrat ne čistimo dna panjev, temveč pri sumljivih družinah napravimo le bežen pregled. Popoln pregled ter čiščenje dna panjev in pri nakladnih panjih zamenjavo podnic opravimo pozneje, ko bodo dnevi toplejši. Po donosu cvetnega prahu čebelar z gotovostjo ugotovi, da ima panj matico, zato izkušen čebelar s prvim pregledom ne bo imel posebnih opravkov. Kakšna je matica, bo ugotovil pozneje pri nadrobnem pregledu, ko se bo tudi odločil, če jo bo pustil ali zamenjal. V glavnem je potrebno posvetiti skrb tistim panjem, v katere čebele ne prinašajo cvetnega prahu. Posebna skrb gre tudi panjem, ki šumijo ali pa čebele lazijo po bradi in po prednji čelni strani panja. Taka družina je sumljiva. Če tak panj odpremo, redno ugotovimo, da nima matice, ker je pozimi umrla. Če je družina močna, lahko dodamo v matičnici matico, če jo imamo v rezervi. Ako nimamo rezerve, družino združimo s sosednjo. Pri nakladnem panju prislonimo na brado sosednjega panja široko desko, na katero ometemo čebele, panj pa odstranimo. Čez nekaj dni se čebele uletijo na novem mestu. Pri AZ panju panj zapremo, a družino otresemo na večji papir pred čebelnjakom, čebele si kaj kmalu izprosijo vstop v drug sosednji panj. Dober gospodar mora imeti rezervo, tako da v osirotele panje vsaja kompletne družinice iz petsatarjev ali več, ki dobro prezimijo. Za prezimljenje so štiri in tri satarji prešibki in le te uporabi čebelar jeseni. Pri vseh združevanjih pregradi družine s časopisnim papirjem, da se skozi matično rešetko ali z ene v drugo naklado pri nakladnem panju, čebele združijo počasi. Poleg te- Prva izdatna paša je že tu. Brez nje ni zaroda ga pa pri nobenem združevanju ali premeščanju stojišč v bližini ne pozabi nastlati brade panja z mivko, debelejšim peskom, senenim drobirjem, žago-vino, travo ali senom, tudi vejevje (poleti) je dobro. Ko čebela zleti iz takega panja, vidi pri žrelu spremembo in se takoj na novo orijentira. Popolni pregled čebel opravi vsak čebelar po svoje. Večji čebelarji prav gotovo ne bodo imeli toliko časa, da bi tako nadrodno izvedli to nalogo kot manjši čebelar, izkušen čebelar pa tudi ne tako kot začetnik. Delo na večjem čebelnjaku zmanjšamo na najpotrebnejše, zato ne moremo dati recepta, ki bi veljal za vse. V glavnem je po- trebno odstraniti nepotrebno staro satje, kraju primerno zapažiti gnezdo, očistiti dna panjev in pri nakladnih panjih podnice, dodati manjkajočo hrano, dražilno krmiti, in združiti slabiče. Največ družin pogine prav v zgodnji pomladi od gladu zaradi tihega ropanja ali nemarnosti samega čebelarja. Če družina iz kakršnega koli vzroka nima dovolj hrane, dodaj več hrane, ker le pri dobri zalogi matica izdatno zalega, ne-glede, če dražilno krmiš ali ne. Vsekakor pa je potrebno, da vsak čebelar ugotovi kakovost zalege, zalogo hrane in zdravje čebel (glej Čebelarska opravila za januar 175 — Sl. čebelar 1/75) in ne glede na število panjev. Strogo pazi, da v čebelnjaku ne pride do ropanja, če pa že pride, to prepreči takoj. Kakašna je matica, ugotavljamo pri pregledu zalege: 1) Če je zalega strnjena in ravna, je matica dobra. 2) Če je zalega razmetana, pa vendar ravna, je plodnost matice popustila ter ne obljublja napredka družine. Tako matico moramo zamenjati ali če nimamo rezerve, pa družino združiti. Čebelariti moramo z močnimi družinami. 3) če je zalega razmetana in grbasta, je matica postala trotovka. Taka matica je izčrpala semenčice, kar vodi do propada družine. 4) Če je zalega razmetana in grbasta, a v posameznih celicah na satju opazimo več jajčec, potem je to trotar. V takem panju zalegajo lažne matice, t.j. čebele. 5) Normalno pokrita in razmetana zalega, kakor je omenjeno pod 2), je lahko tudi znak evropske, tako imenovane pohlevne gnilobe. V vsakem od navedenih primerov mora čebelar vedeti, kaj mu je storiti, če bo reševal slabiče ali jih bo likvidiral, je odvisno od njega samega. Slabotnih družin s starimi čebelami, kakor je to primer z družinami, kjer najdemo trotovke ali trotarje, kjer zalegajo čebele, ni pametno niti opravičljivo reševati. Nje je najboljše likvidirati, t.j. združiti. Tudi če jih rešimo, od njih ne moremo pričakovati v prihodnji sezoni ničesar, ker se počasi in prepozno razvijejo. Čebele slabičev nimajo pravega zimskega počitka, ker v zimsko gručo nemoteno uhaja mraz, ogljikov dvokis tam v krogli ne ostane, da bi čebele v sami krogli otrpnile, ter da bi v njih samih ne bilo presnavljanja in tolikšnega staranja. Te čebele morajo nenehno obilo jesti, da ustvarjajo toploto t.j. kalorije. Pri tem se toliko izrabijo in izčrpajo, da so spomladi onemogle starke. Prav zaradi tega le pri šibkih družinah pride spomladi do katastrof. Tu je tudi pogoj za izbruh noseme, zato v zimo le z mladimi čebelami in močnimi družinami, ki so jeseni imele obilo beljakovinske paše na otavi ali jesenski resi. VABIMO i. Čebelarsko društvo Celje vabi čebelarje na predavanje o pridobivanju matičnega mlečka. Predavanje bo v nedeljo, dne 9. marca 1975 s pričetkom ob 8. uri v Celju, Gledališka ulica št. 4, pritličje levo. Odbor II. Čebelarsko društvo Celje priredi enodnevni tečaj o praktičnem čebelarjenju. Tečaj bo v nedeljo, dne 23. marca 1975, s pričetkom ob 8. uri v Celju, Gledališka ulica št. 4, pritličje levo. K udeležbi vabi čebelarje-člane Odbor ZBOR NAPREDNIH ČEBELARJEV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU INŽ. LUDVIK KLUN Naša država ima izredne pogoje za razvoj čebelarstva. Širna področja žepka in resja v Liki, akacije v Vojvodini in Baranji, žajblja in rožmarina v Dalmaciji ter izvori gozdnega medu v Gorskem kotoru in Sloveniji so samo malo bolj znana področja «iz naše bogate zakladnice« tekočega zlata. Toda ne samo po zalogah nektarja, temveč tudi po vrstah in kvaliteti medu smo znani v svetu. Poznani smo tudi po tem, da smo naše goste nekdaj postregli z medico, saj so bili Stari Slovani dobri čebelarji. Kljub temu pa vsako leto propadejo milijoni kilogramov medu, ker jih naše nerazvito čebelarstvo ne more izkoristiti. V naši državi je okrog 800.000 panjev, vendar je ena tretjina čebelnih družin še vedno v koših in drugih preprostih panjih brez premakljivega satja. Veliko čebelnih družin iz teh panjev v jeseni uničijo, da jim odvzamejo med. Najdemo tudi čebelarje, ki se boje prodati čebele naprednejšim čebelarjem, ker menijo, da bi jim to prineslo nesrečo v hišo. In tako že več let beležimo poprečne donose 5 do 7 kg medu na panj, kar našim narodom z bogato čebelarsko tradicijo ne more biti v ponos. Če upoštevamo še to, da je posredna korist, ki jo ima kmetijstvo od opra-ševanja po čebelah najmanj petnajstkrat večja od vrednosti medu in voska, potem spoznamo, kako veliko škodo utrpi zaradi tega vsako leto naše gospodarstvo. Prav zato je akcija, ki jo je začela RTV Sarajevo v kmetijski oddaji »Zelena panorama« z naslovom: izbirajmo najboljše čebelarje, imela med čebelarji izreden odmev. Prav kmalu je prerasla prvotne okvire ter postala akcija, v kateri so sodelovali poleg republiških ter zvezne čebelarske organizacije tudi gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. Tako prav značaj našega čebelarstva, ki je v nekaterih predelih še posebno na nizki stopnji, ni omogočal, da bi se v to potrebno akcijo »Najboljši čebelar Jugoslavije« vključi- lo celotno jugoslovansko čebelarstvo. Kajti tudi v krajih z manj razvitim čebelarstvom najdemo napredne čebelarje, čeprav je morda njihova strokovna raven nižja. Zato je bil prvotni naziv spremenjen v naziv: »Napredni čebelar Jugoslavije.« Nedvomno pomeni ta akcija novo družbeno vlogo, kajti napreden čebelar je tisti, ki posreduje svoje znanje in izkušnje drugim čebelarjem in s tem prispeva svoj delež k splošnemu dvigu našega čebelarstva. Prav ta lastnost je bila ob izbiri še posebno močno poudarjena. Priznanja so bila podeljena decembra 1974 v Beogradu, kjer so se zbrali napredni čebelarji iz vseh naših republik. To je bil edinstveni dogodek v zgodovini jugoslovanskega čebelarstva. Zbrani so bili čebelarji, ki tudi do desetkratno presegajo poprečen donos medu na panj in od katerih je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj našega čebelarstva. Upravni odbor ZČDS, ki je predlagal kandidate, je upošteval organizacijsko in strokovno delo, ki so ga odlikovani čebelarji vložili za dvig našega čebelarstva. Medalja in diploma, ki so jo pre jeli, predvsem pa naslov »Napredni čebelar Jugoslavije« je veliko priznanje za njihovo delo. Hkrati je pa tudi velika obveza, posebno še, če upoštevamo pred kako velikimi in odgovornimi nalogami se nahaja naše čebelarstvo. To je naslov, ki utrjuje bratstvo in enotnost, ter povezuje čebelarje vseh naših narodov, kar se je zrcalilo na veličastnem zboru ob podelitvi priznanj. Iz Slovenije so dobili naslov Napredni čebelar Jugoslavije: Avšič Maks, Ljubljana Brglez Ivan, Petrovče Belec Janko, Ljutomer Dobravc Milan, Tolmin Fegeš Ivan, Celje Grmek Janko, Maribor Hribar Jože, Hoče pri Mariboru Jalen Ciril, Žirovnica Krajnc Ivan, Marezige Krese inž. Ludvik, Laško Kukovič Mirko, Vuhred Libnik Silvo, Mežica Martelanc Karlo, Kanal Miklič Anton. Ljubljana Mikulič Oton, Krško Novak Anton, Gornja Radgona Stare Ivan, Kamnik Stanovnik Jože, Vrhnika Šauperl Stanko, Maribor Šivic inž. Franc, Ljubljana Škulj Lojze, Ortnek Slanrler Jožko. Celje Tomšič Ivan, Ilirska Bistrica Vidmar inž. Uroš, Boh. Bistrica Zibelnik Vinko, Polhov Gradec Veliko je k uspehu manifestacije prispevala Zveza čebelarskih društev Srbije, ki je pripravila bogato čebelarsko razstavo, na kateri so bili razstavljeni eksponati iz vseh naših republik, med katerimi je bilo nekaj najsodobnejših izdelkov, ki pomenijo novost za mnoge čebelarje. Tudi meščani Beograda so množično obiskali razstavo in se zanimali predvsem za tiste čebelje pridelke, ki pomenijo v našem času tabletomanije vračanje k naravi. Vse to, ter odziv v sredstvih javnega obveščanja, je nedvo- Zbrani po sprejemu diplom in medalj men dokaz, da je taka akcija potrebna in koristna, zato se bo nadaljevala vsako leto v drugi republiki. Naše čebelarstvo gre lepši prihodnosti naproti; za to so nam porok naši napredni čebelarji, saj so poleg velikega priznanja za dosedanje delo spreje- li tudi veliko obvezo: dvig našega če-čelarstva na višjo raven. Letos se jim bodo pridružili novi in število se bo večalo iz leta v leto, pa tudi družba že spoznava, da zapostavljanje pomembne kmetijske veje povzroča našemu gospodarstvu veliko škodo. TISKARSKI ŠKRAT JE V FEBRUARSKI ŠTEVILKI ZOPET ZAGODEL V članku Rentabilnost v čebelarstvu (februarska številka str. 45) je tiskarski škrat zamenjal v glavi cen opreme in orodja A2 in LR panje. Najprej bi moral stati obrat z A2 panji in potem obrat z LR panji. Seveda je pri tem tudi naša krivda, ker škrata nismo pravočasno po prstih, za kar se opravičujemo. Uredništvo II. letnik 1975 številka 3 bilten medex exp.-imp. d. e. kooperacija VISOKI OBISK V OZD MEDEX V' petek, 24. januarja, je obiskal OZD Medex podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tov. Zvone Dragan skupaj z generalnim sekretarjem Gospodarske zbornice SR Slovenije tov. Lojzetom Fortuno. V prostorih uprave so predstavniki Medexa informirali gosta o razvoju delovne organizacije, o današnji proizvodnji in poslovanju, o načrtih za bodoče ter seveda tudi o problemih, s katerimi se kolektiv Medexa srečuje pri svojem delu. Posebej so opozorili na težave, ki jih povzroča pomanjkanje finančnih sredstev za širjenje proizvodnih zmogljivosti in za obratna sredstva, kar je vsekakor še posebej pogojeno s sezonskim značajem čebelarske proizvodnje in odkupa čebelnih pridelkov. Pojasnili so tudi vsebino kooperacijskih odnosov s čebelarji v okviru DE Kooperacija, ki zagotavljajo vse tesnejše sodelovanje predelave in proizvodnje pri Medexu s proizvajalci čebelnih pridelkov. Sodelavci Centra za biotiko so poročali o raziskavah, ki potekajo v sami organizaciji in v specializiranih znanstvenih institucijah, kot so inštituti in klinike v raznih središčih Jugoslavije, o dosedanjih ugotovitvah, ki dokazujejo koristnost čebelnih pridelkov oziroma iz njih izdelanih preparatov ter o uvajanju raziskovalnih izsledkov v proizvodnjo. Posebno zanimanje gostov so vzbudile izkušnje pri uporabi propolisa v klinični praksi in priprava preparatov s propolisom v Medexovem laboratoriju. Po razgovorih sta si gosta ogledala proizvodni obrat v Linhartovi ulici. Seznanila sta se s postopkom egaliziranja in priprave medu, s proizvodnjo naravnih poživil, z izdelavo satnic in s pripravo medice. Izrekla sta priznanje naporom za uvedbo sodobnih tehnoloških procesov in za uvajanje širokega izbora naravnih poživil, ki koristijo človeškemu zdravju. S posebnim zadovoljstvom sta poudarila pravilnost usmeritve k znanstvenim raziskavam, saj prav financiranje takšne dejavnosti in uporaba rezultatov raziskav v proizvodnji zagotavljata visoko vrednost Medexovih izdelkov. Ob zaključku obiska je podpredsednik tovariš Dragan napisal v Medexo-vo spominsko knjigo: »Izredno prijetno sem presenečen nad celotnim programom razvoja vašega kolektiva — nad bilanco doseženega in nad razvojno usmeritvijo. Iskrene čestitke vodstvu podjetja in celotnemu kolektivu.« Visoki gostje si ogledujejo potek proizvodnje MEDEXOV PROGRAM PLASMAJA ČEBELJIH PRIDELKOV V LETU 1975 Naša poslovna politika temelji na tržnih pogojih, tako na domačem, kot na tujem trgu. Med in ostale čebelje pridelke smatra potrošnik za relativno dražje proizvode, po katerih sega bolj kot po zdra vilih, ne pa kakor po živilih, oziroma preventivnih sredstvih. Prav zaradi tega so to tudi proizvodi, katerim se ob rastoči inflaciji in s tem padanju kupne moči med prvimi odpove. Takšne tendence smo zasledili koncem lanskega leta tako na inozemskem, kot na domačem tržišču. Poskušamo se jim seveda zoperstaviti tako z zboljšanjem kvalitete asortimana, s skrajno racionalnim poslovanjem, kot tudi s cenami, na katere pa lahko vplivamo le z zmanjševanjem naše marže, to je našega dohodka. Zato v lanskem letu nismo mogli povišati odkupnih cen. V letu 1974. smo z namenom, da zagotovimo kvalitetni asortiman za iz- voz, zbrali, oziroma odkupili večje količine gozdnega medu, ki ga je bilo do lani moč plasirati brez težav na zapad-noevropsko tržišče. Na žalost se ta tradicija lani jeseni in letos ni ponovila in zaloge nam še nadalje vežejo obratna sredstva. Prav tako pa je s plas-manom ostalih čebeljih pridelkov, ma tičnega mlečka, cvetnega prahu in pro-polisa na tem trgu, saj ob sedanjih odkupnih cenah ne moremo biti konkurenčni proizvajalcem iz Bolgarije, Madžarske, Romunije, Kitajske, Argentine in Mehike, ker le-ti prodajajo omenjene pridelke praktično za vsako ceno, to pa je tista cena, ki jo trenutno priznava svetovno tržišče in je znatno nižja od naših odkupnih cen. Glede na počasnejšo rast življenjskega standarda pri domačih potrošnikih predvidevamo v letu 1975 zmanjšanje, oziroma stagniranje prodaje nekaterih vrst čebeljih pridelkov. Ocenjujemo, da še vedno ob- staja določeno tržišče za kvalitetne in sortirane medove: akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, žajbljev in vse vrste gozdnih medov, seveda ob skoro nespremenjenih cenah. Prav tako nameravamo nadaljevati s propagiranjem potrošnje ostalih proizvodov, izdelanih na osnovi cvetnega prahu,- matičnega mlečka in propolisa. Za te proizvode smo sprejeli obvezo, da povečamo obseg prodaje za 20 %. Na podlagi tako zastavljenih ciljev, oziroma nalog, sledi, da bi morali čebelarji, ko se odločajo za svoj program dela v letu 1975, upoštevati, da: — proizvajajo predvsem sortirane vrste medov, — zbirajo prek celega leta propolis, — zbirajo voščine, oziroma vosek, — pripravljajo satje za izkopavanje cvetnega prahu, — se pripravijo za zbiranje osmukanega cvetnega prahu, ki pa naj ga po možnosti sortirajo. Poleg cvetličnega je možen predvsem plasman kostanjevega cvetnega prahu. Pri plasmanu matičnega mlečka ne predvidevamo porasta. Pri odkupu mlečka smo sicer vezani na naše kooperantske pogodbe, katere bomo obnavljali v mesecu marcu in aprilu, zato ne bomo odkupoavli količin iznad s pogodbami dogovorjene proizvodnje. Iz navedenega in splošno znane gospodarske situacije doma in po svetu izhajajo zahtevne naloge. Situacija na tržišču medu v tujini je izredno težka, saj so cene v primerjavi z letom 1973 padle za ca. 25%, poleg tega pa proizvajalci niti ne najdejo kupcev za pridelane količine. Tako je naš kolektiv pri sestavi letnega plana upošteval dane smernice v resoluciji o ekonomski politiki za tekoče leto, kjer je posebej poudarjeno, da mora sleherna delovna organizacija v tem letu skrbeti za dvig produktivnosti in racionalnosti poslovanja in za varčevanje na vseh področjih ter s tem doprinesti svoj delež k stabilizaciji ekonomskega položaja. Seveda mora isto načelo veljati tudi za posamezne individualne proizvajalce, konkretno čebelarje, ki naj po svojih močeh in v okviru možnosti s čim manjšimi stroški proizvedejo čim večje količine pridelkov in čim ceneje. OBJAVA V BILTENU IZ KOMERCIALE Obveščamo vse čebelarje, da imamo na zalogi ves potreben material in potrebščine, ki se uporabljajo pri točenju medu: 1. Točila AŽ na 3 okvirje 2. Točila AŽ na 4 okvirje 3. Točila AŽ na 4 okvirje L 4. Točila DB na 4 okvirje 5. Gonila za točila 6. Štule odtočne za točila 7. Mreža za koše točil 8. Koše za točila AŽ za 3 in 4 okvirje 9. Sita za cedenje medu enojna in dvojna 10. Nože za odkrivanje satov 11. Vilice za odkrivanje satov 12. Izvlekače za satnike 13. Strgulje za sate 14. Kombinirani noži za izpodrezovanje Priporočamo, da čebelarji nabavite material že v predsezoni, ker se včasih dogodi, da ga v sezoni ni na zalogi. ORGANSKE SPOJINE V MEDICI — MERILO KVALITETE Znano je, da se iz medu proizvaja različne pijače. Najbolj znana pijača je medica, produkt alkoholnega vretja medene raztopine. Samo alkoholno vretje poteka podobno kakor alkoholno vretje grozdnega soka, vendar se končni produkt medica popolnoma razlikuje od vina. Grozdni sok vsebuje: invertni sladkor, organske kisline, mineralne snovi. Med vsebuje: invertni sladkor, fermente, vitamine, organske kisline, mineralne snovi, aromatične snovi, ekstraktivne snovi. Iz navedenega je razvidno, da je med veliko bolj bogat po svoji sestavi, kakor grozdni sok. Zato pa je tudi medica biološko veliko bolj vredna kakor vino. Samo alkoholno vretje medene raztopine poteka nekoliko dlje, kakor pri grozdnem soku, pri tem pa nastajajo naslednje komponente: 1. Etilni alkohol 2. Skupni ekstrakt 3. Hlapne kisline 4. Glycerin Vse te organske spojine so produkt alkoholnega vretja sladkorja v medu, ter so glavni faktorji za tvorjenje pravilnega okusa medice. Poleg teh so v medu še druge aromatične snovi, katere tudi vplivajo na končno kvaliteto mcdice. Pravilno razmerje vseh teh snovi vpliva na dobro kvaliteto. 1. Alkohol: normalno se tvori 12 do 14 % alkohola. Količina alkohola sicer ne vpliva toliko na okus kakor na stabilnost. 2. Ekstrakt: to so snovi, kot razni po-lisaharidi in dextrini. 3. Hlapne kisline: tvorijo se pri sami fermentaciji, količina pa je odvisna od časa in pogojev pri kateri ta poteka. Kot hlapne kisline so mišljene mravljična, ocetna, propionska, maslena, valerijanska, vendar je največ ocetne, ca. 99 %. Ocetna kislina se tvori tudi po fermentaciji, če pride medica v kontakt z zračnim kisikom. Količina hlapnih kislin se suče v meji 1,5—2,0 g/l. Večja koncentracija hlapnih kislin znižuje kvaliteto medice. 4. Glycerin: nahaja se v medici kot sekundarni produkt alkoholne fermentacije. Navzočnost glycerina je zelo važna za kvaliteto. Medica z čim večjo količino glycerina je polna in harmonična po okusu. OZD MEDEX IN ČEBELARJI Lep primer za dobro in koristno sodelovanje med OZD MEDEX in čebelarji se kaže v zahvalnih pismih, kot je primer CD Tolmin. Medex je ob priliki razvitja prapora društvu izročil spominski trak in prispevek. Obenem se je društvo zahvalilo predavatelju Lojzetu Kastelicu, ki jim je ob tej priložnosti izčrpno predaval o pridobivanju cvetnega prahu in zadelavine. Izrazili so tudi željo, da bi jih še obiskal. 0M.5E