CVETINOMIRSKI                                                                                      :
Kragulj in vrane. ^s^r-5
(Basen.)
fiiifrabliemim piščiincean v •kirenipijih je tetel kragrulj prott gozdu, ua si tiini v irf*m privošči mastno kosflce. A zapazijo jra vrane i;a bližnjem Iiolnin, i>oibi'raj'e pravkar vsejaino ajdo iia njivi in se jatorriii rnkaCc za miziljotfnikiom. »Tat! Tat! Tat!« ikr,iče za niiin. »Ali se ne rmi'sliš nikioli ix>-baljšati? Sram ite bodi da vedmo kiradeš in pleitiiš! Nas po^lej: incsnio oošicne, rne n« krtidtnio iiti ne pleniitno, pa četudi ]>i nio-rale pGKriniti feladn — lahko ai nas vzameš za zffled!« »Lc ttho ioi mirno,  slavirva drhal!«  jim odhrešči kiragulj.    »PredKibrt) poiznam vašo po&tenost, nikar se tako me hvalite! Kaj vas nisem videi od kod ste se dvijnnle radir.e? Ali ne z njiive, ki jo rje pred doforo uro zapustil čk)vek s praizno sejainico? Kaj ste deilale dru^esra, če ne kradile? ... Lci> žjrled — ha-lia!<'
'Osramočene poiihiiejo vr.aa»e in puste kragulju svobodno ]X)t..