Stev. 1S9.
W Uaisiiani, v četrtek 21. avsusta 1219.
Leto III.
rasa« rtsffe»| la
f H 42 12 H
5rWnti-tvo jo v Ljubija«^ fjaafillkaasha ulica št.6-'I, Učiteljska tiskarna.
frankiratl in pod ptead, aicar se jih ne pri" Rokopise se ne vračaj
»Snorfolpra petit* e**«** 16 vin., pogojen )*'-*&» 1 X ; razglas: in ►»ten© vreti ea po 1 ^ »•iikretne objave po do* lovom primeren popust
ta
felfi p;!*s mm
V*33?g5S
/#£30
i
imm?
Glasilo luflostov. socialno - demokratična stranke.
Poismetua (lev. etena «0 vinarjev. *-»
Naročnina: Po pnStl ali c dostavljanjem ns do:	a
ceio «eto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 Zb Nemčijo celo teto 77 K, ja ostalo tujino in Ameriko 44 K. — Reklamacije ta list so poltnine proste.
Dpravni&tvo je v L.ubljenl*. frančiškanska ulice št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
▼emonska žt„
Z£XHS«m
Filip Uratnik:
Import in eksport.
(V presojevanie.)
Napisati hočem nekaj misli o zelo Mituelnih stvareh, za koje ie dolžna Se zanimati naša Javnost in naša vlada.
Eden glavnih vzrokov vedno ra-draginje in vedno neznosnejših ^vljenskih razmer in številnih kriz, [h Jih to povzroča, Je stalno padanje jonske vrednote. V kolikor pa ima ^Kinja tukaj svoj vzrok, je draginja pfava Janova glava, glava z dvema Vrazoma. Ona pomenia le slabšanje Kmotnega položaja delavcev in naseljencev s fiksno plačo, ne po-pa slabšanje gmotnega polobla posestnikov nepremičnin. Nasitno, onim slojem gre samo zato slabše kot normalno, ker gre zato ton boljše kot normalno. Verižnik-bogataš in stradajoči delavec jp uradnik sta le dva obraza enega in ‘stega kipa. Draginja, povzročena po Padanju valute, pomenja spremin-anje premoženjskih razmer in učinkovito razlaščanje že itak razlaščenih,
Ta tok narodnega gospodarstva bi se dalo s smotreno gospodarsko Politiko uspešno paralelizirati. A vsem gospodarsko političnim ukrepom zadnjega časa se vidi, da se na vse to niti ne misli. Tudi najnovejšim načelom glede importa in eksporta, kakor tih je izdelala v Beogradu en-,	* H’ se 3'e Posvetovala o teh
vprašanjih, se vidi, da enostavnega dejstva, ki smo ga postavili naši razpravi na čelo, ni imela pred očmi. *a načela so taka, tla jih moramo ^stopniki delavstva najodločneje odkloniti in da moramo prositi naše zastopnike v vladi, da posvetijo tem vprašanjem vso pažnjo.
Dosedaj smo imeli v importu in bksportu nekako vezano trgovtoio. f otom kompenzacijskih pogodb se |e določalo kak kontingent blaga se Jtoe izvažati in kaj se sme zato uvajati.
Belgradska enketa, — koje nasvete Centralna uprava za trgo-vački promet že izvršuje, — pa se je ‘zrekla za v principu svoboden uvoz, — zabranjalo naj bi se za vsak Primer uvoz posameznih vrst blaga, ~~ izvoz pa naj bi bil po količnini in ruzpredelbi kontingentiran.
Tu je treba najprej pripomniti, da Pomenja po količini kontingentiran 'zvoz tudi po količini kontingentiran uvoz. Zakaj blago se da samo z blagom plačevati. Besede »neomejeni uvoz« toraj ni tako dobesedno vzeti. ‘Ja ie uvoz nekontroliran, izvoz pa kontroliran, je po našem mnenju nepravilno. Z večjo pravico bi se dalo Postaviti nasprotno normo.
Kontingentiranje izvoza ima morda pri živilih svoj pomen. Pri drugih stvareh — recimo pri lesu — more te Škodljivo upllvati Zakaj jasno je, da moremo preiti v normalno gospodarstvo, — če imam pred učmi spe-c'ielno razmere v Sloveniji — le na
ta način, da se gozdove v svrho obnove našega gospodarstva nadner-malno izrabi. Najvišjo dopustno mero tvorijo tu itak zakoni v varstvo gozdov. Kontingentiralo naj bi se toraj le posebne panoge izvoza, kot na primer živila in morda kdai pozneje tudi premog, (na kojega Izvoz seveda za enkrat niti misliti ni.) Za te kontingentirane predmete pa se mora vršiti trgovina v obleki neke vrste državnega monopola. Vsaj v svrho evidence se mora koncentrirati ta trgovina v najvišjih instancah v državnih centralah. Glede izvoza mislim toraj, da bi moral biti princi-pijelno napram deželam z zdravo valuto prost. Izvoz posebno važnih predmetov, pa bi moral biti kontingentiran in bi se smel vršiti le potom državnih central, v kojih bi se morala koncentrirati tudi notranja veletrgovina s temi predmeti.
Se bolj nesrečne pa se mi zdijo norme glede uvoza. Tu se na kakovost uvoza vse premalo gleda. To nikakor ne zadostuje, da se more uvoz gotovih luksurijoznih predmetov prepovedati. Treba sl Je obraniti vse drugačen in jačji upliv na kakovost uvoza. Kako se bomo spomnili na vse mogoče pudre, luksurijozne slamnike in tisoče stvari, ki so manj potrebne, kot navadna obleka, da bi jih vse izrecno prepovedali? Gotovo je, da se bo nabavljalo to, med tem ko bo ljudstvo boso in golo. Zakaj prosta trgovina. — vsa modrost beigradskih načel sloni na gesla iaisse faire laisse passe, — be kupovala za tiste, ki imajo denar, stvari, po kojih denarni mogotci povprašujejo.
Ureditev takozvanih deviznih central, — jaz sem si pod tem vse kaj drugega predstavljal, kakor to, kar se namerava uvesti, — je prera-čunjena kakor nalašč zato. da se bo to v čim največji meri vršilo. Kako se bo tam postopalo?
Naš lesni trgovec, ki bo prodal blago v Italijo, bo moral dati svoje lire res tej devizni centrali. A pomen te centrale je v tej obliki samo fiska-ličen, ne pa socijalno političen. Zakaj devizna centrala, — koje pomen se vidi že na tem, da je podrejena finančni upravi — bo pridržala 25% tuje valute v fiskalne In morda finančno politične namene. Ostanek pa bo romal v banke in prosto trgovino, kjer jih bo prodajalec po dnevnem kurzu prodal. Ta kurz bo, kakor vse kaže, vedno večji, zakaj krona ie neozdravljiv bolnik, v kojega verujejo le tisti, kojim diktira to vero postava. Zdi se mi. da tiči osnovna napaka v tem, da se dopušča prodajo po dnevnem kurzu. Ker postoja ta kurz vedno večji, delalo tisti, ki eksportirajo, to so posestniki blaga In trgovci vedno večje dobičke. Tisti, ki kupujejo z inozemskimi Itto-naml v tujini, pa morejo za nje
vedno manj kupiti Ti občutijo draginjo, ker ni cene obleke, in vsega, kar prihaja Iz tujine. Treba je tu povdariti še enkrat tc, kar smo napisali že v uvodu te razprave: da draginja ni splošno zlo. Nekateri imajo dobičke od nje in sicer neču-vene, velikanske dobičke, kojih vi-sočino bomo še s številkami dokazali. Stvar je le ta, da ti, ki so imeli potom svoje plače tudi pravico do razpolaganja z gotovo količino domačih produktov, naenkrat ne morejo razpolagati s to količino, ampak z veliko manjšo, ker se njihova plača, ki Je fiksno mišljena, preračunava iz naše v tujo valuto in vsled tega stalno pada. To preračunavanje pa se more vršiti le, če ga država trpi, bodisi iz brezbrižnosti ali pa zato, ker misli, da je njena naloga, da čuva v sedanjih težkih dnevih tiste, ki imajo vsega dovoli, ne tistih, ki ginejo in obupavajo vsled pomanjkanja najpotrebnejšega.
Vse te nedostatke, bi se dalo znatno omiliti in odpraviti, ako bi se uvozno politiko in devizne centrale na sledeči način uredilo. Izvoz naj bi bil sicer načeloma prost," a pokrajinski uradi Centralne uprave, ki bi izdajali izvoznice, naj bi ga imeli v evidenci Z njimi v najožjem stiku bi naj bile podružnice devizne centrale, — vporabiti bi se dalo pri nas v ta namen morda Deželno banko,
—	koje bi sprejemale vso tujo valvto in ja zamenjavale ne oo dnevnem ampak po nizkem, stalno določenem kurzu.
Dobiček, ki ga povzroča rast kurza tuje valute, bi ostajal v Devizni centrali. Kdor bj blago uvažal bi moral po tujo valuto v Devizno centralo, kojo bi dobival istotako po postavno določenem kurzu, ne po dnevnem kurzu naše valute na tujem denarnem trgu. Tako bi se sicer eksportiran les na primer pocenil, to se pravi renta, ki je njega posestnikom brez zasluge pripadla in ki vsak dan raste, bi odpadla —, zato pa bi se oblačila pocenila in razmerje naša valuta — blago bi postalo stal-neje, kar je vendar tisto, kar hočemo z dobro valuto doseči.
Pred kratkim ml Je prišel v roko dober članek, ki bo nazorno in s Številkami pojasnil, kaj to pomeni in kako nujno je potrebno, da orestane biti menjajoča se kurzna vrednost naše krone merilo za meddržavne trgovske odnošaje. Predlagam torej, naj se da Devizni centrali monopol čez tuje papirje in naj se zamenjavajo ti papirji na domačem trgu za krono po postavno določenem kurzu. S tem se bi ustavilo rastoče razlaščanje proletarijata, a tudi trgovini z inozemstvom bi se dala večja stalnost in sigurnost. Morda bi se dalo s tem še več doseči. Uplivalo bi se lahko direktno na vrsto importa. V prosti trgovini je prav lahko mogoče, da se bo zadovoljevalo bolj luksu ri-jozne potrebščine. Za najpotrebnejše pa bo tujih papirjev, — kojih množina bo omenjena po izvozu, —
zmanjkalo. Do laških lir bodo prišli najpreje prav različni Jnieresentje, taki z nujnimi in manj nujnimi potrebami. Devizna centrala pa ho že lahko nekoliko kalkulirala. Dejala bo: Toliko lir imamo, toliko Jih lahko po vsej priliki dobimo, — toliko rabimo za najpotrebnejšo obleKo. V prvi vrsti bomo to nabavili. Drugo pa naj čaka. Principijelno je dovoljeno vse uvažati, faktično pa se bo uvažalo manj potrebno le, če bo de nar tu. Tudi posebne pristojbine bi se dale uvesti za manj potrebne stvari v obliki agia pri izmenjavi valute, kojega doneski bi se lahko vpo-rabili za pocenjenje tuje valute, kadar bi šlo za nakup življenjskih in oblačilnih potrebščin. Na teh načelih, bi si želeli videti urejen import in eksport. Naše delavstvo bi se naj za ta izredno važna vprašanja zanimalo — in dalo našim stremljenjem potreben povdarek. To Je po moji misli zelo važno za boj proti draginji. Od naših zastopnikov v vladi pa pričakujemo, da dosežejo, da se načela, koja Je predpisala enketa, ki se je v Belgradu posvetovala o importu in eksportu na v tem članku naveden način ali pa kako drugače tako preuredijo, da se doseže to, kar nameravamo z v članku navedenim! predlogi doseči: geslo laisse z faire, laisse passez je za nas, a menda tudi
za vsakega človeka, ki ima interese države in njene konsolidacije pred očmi, nemogoče.
V	trgovskem prometu z deželami z nezdravo valuto naj se ostane eri dosedanjem sistemu kompenzacijskih pogodb. Te pogodbe naj bi se sklepale le za produkte, kojih izvoz bi bil v smislu naših zgornjih predlogov kontingentiran od države do države. Za ostale stvari pa bi naj bila upravičena sklepati kompenzacijske pogodbe vsaka podružnica centralne uprave, ki zna veliko bolje presoditi kakšno vrednost ima specijelno za dotični kraj eno in drugo blago, ki ga je zamenjati, kot centrala. Po tej decentralizaciji ie veliko manj važno, kdo naj bo zastopan v komisiji, ki naj bi stala centralni upravi v Belgradu ob strani (podobno kot stoje naše pokrajinske gospodarske komisije ob strani njenim podružnicam). Vsa ta komisija naj bi bila.vzeta iz ljudi, ki so v Belgradu« Ker pa je prav, če so zastopani Vi njej ljudje, ki poznajo položaj v pokrajinah, bi bilo prav, da bi se vzelcj člane zato komisijo vsaj deloma vrst narodnega predstavništva, kjeij se bo našlo zato tudi največ časa« Vrhu tega naj bi imeli delegati pokrajinskih komisij pristop k sejam osrednje komisije. ___________
Brzojavne vesti.
PREKI SOD NA OGRSKEM.
LDU. Budimpešta, 19. jDunKU.) OKU. poroča: Predsednik budimpe-štanskega državnega sodišča ie izdal olrltc, kjer objavlja, da je Justičao mi-nistrstvo v sporazumu z voteSkfm ministrstvom kakor tudi z ministrstvom za notranje stvar) Izdalo na-redbo, po kateri se bodo kaznovali po prekem sodu naslednji zločini: zločin prot! zvestobi napram državi, ščuvanje k uporu, umor, zločin proti ljudskemu zdravju, ako Je vsled njega kdo izgubil življenje, dalje rop, požig, povzročitev povodnji, splošno nevarni naklepi proti železnici, telefonu in ladjam.
Preganjanja na Ogrskem.
LDU. Dunaj, 19. D(unKU.) Listi poročajo: Zastopniki zahodno-ogr-skih občin so poslali nemško-avstrij-ski državni pisarni brzojavko, kjer prosijo za čimprejšnjo intervencijo nemško-avstrijske vlade, ker Madžari nadaljujejo aretacije in z aretiranci strašno postopajo. Prebivalstvo Je popolnoma obupano, ker se boji usmrtitve po prekem sodu. Zastopniki 231 občin Železnega komi-tata (Vasvar) so poslali ententnim misijam na Dunaju brzojavko, kjer prosijo z ozirom na samolastnost madžarskih posadk, da nal naročijo budlmpeštanski vladi, naj takoi opusti preganjanja. Vse občine zahodne Ogrske, kjer so bili v nedeljo shodi, so dobile posadko 30 mož z 2 strojnicama. Posadke zahtevajo pod smTtno kaznijo takojšnjo oddajo
orožja in grozijo, da bodo sicer kraj zažgati. Da preprečijo pošlljatev ve« stl preko meje, so Madžari od včeraj zaprli mejo prod Štajerski.
Rumunske rekvizlclje na Ogrskem«
LDU. Budimpita, 20. (DunKU.)! OKU. poroča: Rumunsko vrhovno! poveljništov je izdalo naredbo. d« smejo rumunske čete v bodoče izvrševati rekvizicije na Ogrskem le potem pristojnih ogrskih oblasti.
NEMŠKA AVSTRIJA NE ZASEDB ZAPADNE OGRSKE.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.)’ Glavni odsek nemško - avstrijske narodne skupščine Je sklenil, da Nemška Avstrija zapadne Ogrske ne bo zasedla in da bo prebivalstvu zapadne Ogrske izdala oklic, v katerem ga’ opominja, naj zaupa pravici samoodločbe in počaka končne odločitve 0 svoji usodi.
ODGOVOR AVSTRIJI GOTOV.
LDU. St. Oermain, 19. (DunKU.J! »Temps« javlja, da so posamezne; komisije, katerim Je bila poverjena naloga, izdelati odgovor na nernško-avstrijsko končno noto, dokončale svoje delo ter predložile svoje elaborate glavni komisiji, ki bo posamezne klavzule zbrala in uredila. Manjka samo še poročilo komisije, ki ima Izdelati klavzulo o izključenju Nemške Avstrije od njenih zunanje-ev-ropskih interesov. Kakor domneva’ »Temps«, bo odgovor ententnih dr-
LISTEK.
Norveški fjordi.
Marsikateremu je Še prav malo toanega o Norvegiji in njenih kras-ni.h pokrajinah. Pri tem ni treba mi-?uti, da se nahajajo na Norveškem Krasne pokrajine v istem zmislu kot j*0 n. pr. v Kaliforniji ali Južni Italiji. :'°rveška se nahaja daleč na severu ;n le v nekaterih pokrajinah takore-voč večna zima in splošno le malo poletja. Toda kljub temu je cela po-p^ajina zelo slikovita in mogoče Jo jJbišČe več turistov kot pa Italijo, porvegija ima namreč znamenitosti, ,atcrih ne premore nobena druga 'težela. To so namreč takozvanl toordi«.
Fjordi so globoki zalivi, kateri eRajo daleč v notranjost dežele, so fte»o nizki in v katere se izlivajo mu-. j obrežne rečice; drugi so le glolo-I * zalivi. Nekateri segajo po več ki-0lhetrov ali mili v deželo in so tako
globoki, da bi lahko vozili no njem največji parniki, ako bi bili dovoli prostorni. Teh fjordov se nahaja veliko število ob celem obrežju Norve-gije. Vsa dežela je namreč zelo gorata in sestavljena iz samega granita. Morski valovi in ledeniki so pa v tisočletjih izdolbli globoke zaseke v to skalovje, katero Je na nekaterih krajih mehkejše kot na drugih. Do-čim valovi v drugih deželah polagoma odtrgujejo kos za kosom cd celine, kjer so mehkejše sestavine; v drugih krajih zopet zasipljeni, tukaj tega ne morejo delati, ker je ves polotok sestavljen iz samega trdega granita.
O potovanju ob teh fjordih nam zelo lepo opisuje neki ameriški poto-valec, ki jih je obiskal. Obiskal je celo Norvegijo in njene fjorde. Iz njegovega povzamemo sledeče:
Ako se vkrca na parnik v Hullu, pristanišču na vzhodni obali Anglije, Je drugi dan opoldne že v malem norveškem pristanišču Bergenu. Mestece je zelo priletno, akoravno
majhno in je obenem tudi zelo prometno. Kdor si hoče ogledati fjorde dobro, ta naj nikar ne potuje s parnikom od enega fjorda do drugega in tako dalje. Najbolje je, da človek potuje peš iz enega kraja do drugega. Razumno je pa, da se moramo, kjer so fjordi oddaljeni na veliko razdaljo, poslužlti malega obrežnega parnika, kateri vedno vozi med posameznimi fjordi. Tako sem naredil jaz ono poletje, ko sem obiskal Nor-vegijo. S sabo nisem imel drugega, kot ženo in dva kovčeka.
Zvečer istega dne, ko sem se pripeljal iz Anglije, sem se izkrcal pri »ledenem fjordu« — ime dotičnega mesta sem že pozabil. Slikovit je bil pogled na vso pokrajino. Ob obrežju rastlinstvo, kolikor rase, v najbuj-nejšem cvetju. Takorekoč navpično nad nami pa sneg in ledeniki. Bilo je ob solnčnem zahodu in nisem še videl dosedaj lepšega prizora, kot ravno ta večer. Solnčni žarki so se krasno odbijali ob snegu, kateri se je blišča! kot bi bili sami kristali. Doigo
časa sem ogledoval ta krasni prizor kot zamaknlen.
Prenočil sem v hotelu, kateri se lahko primerja z vsakim večjim hotelom v Združenih državah. Postrežba izvrstna, kuhinja dobra, sobe in postelje snažne in cene zmerne. Hotel je sicer majhen, toda postrežba je bila skoro boljša, kot v kakšnem večjem. To mesto se nahaja ob izlivu reke —- imena se tudi nisem zapomnil —, ki je jako bogata na salmonih.
Hotelir me je sprejel Jako gostoljubno in je takoj pripomnil, da smo Angleži. Ko sem mu omenil svoj načrt, mi je odgovoril, da je najboljše, ako pustim prtljago na parniku, ki itak vedno vozi sem in tja in da je dotični parnik edini, ki vozi redno med posameznimi mesteci ležečimi ob fjordih. Istega mnenja sem bil tudi jaz, ker sem nameraval peš iti iz tega mesta na drugo stran fjorda In bi mi bilo zelo nerodno prenašati vso prtljago s seboi.
Prenočil sem torej v tem hotelu
in drugo jutro še pred solnčnim vzhodom sva bila z ženo na poti črez ledenik na drugo stran fjorda.
Pot Je naju peljala črez planino, na kateri Je bilo vse živo goveje živine. Na tej planini sem naletel tudi na kmeta, s katerim sem se lahko pomenil v domačem jeziku, namreč ameriškem. Vpraševati me je pričel, kako je že »doma«, pripovedoval ml je, kje povsod je že on delal. Povabil me je na svoj dom. kjer je nania postregla njegova žena z jabolčnim »pajem« in drugimi pristnimi ameriškimi jedili, katere je pripravila sama. Pri tem se je vnela govorica in primerjali smo Norveško z Ameriko, itd. Vprašal me je, ako se meni dopade plezati po gorah. Ko sem mu pritrdil, je rekel, da nasprotno on nič ne mara plaziti po skalovju. Le ravnina ie za njega.
Ko sva se z ženo okrepčala, sva se poslovila od prijaznega »Ameii-kanca«, ter nadaljevala pot črez hriU na ono stran »fjorda«. Pot, ki nas je; pripeljala do omenjenega gostoljub-
žav izročen nemško - avstrijski "delegaciji začetkom prihodnjega tedna.
Pomanjkanje premoga na Dunaja.
LUD. DcutschaJtenburg. 20. avg. (Brezžično.) Premogovni položaj na Dunaju je dospel na najnižjo tceko. Po brzovlakih bodo morali najbrže ustaviti tudi več osebnih vlakov. Zalogi elektrarne in plinarne na Dunaju bosta zadostovali največ za 4 do 5 dni, potem pa se bosta morali zapreti. Zadnje dni go celo vlaki z živili na progi obstali.
Nemška dobava premoga en lenti.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.) Poslanca večinskih socijalnih demokratov, Hue, gre v Versailles, da se udeleži razprav interaliirane komisije o dobavi premoga, ki ga ima Nemčija dati ententi. Hue je tudi svetovalec y pruskem trgovinskem ministrstvu.
Krompir za Nemčijo.
LDU. Nauen, 1.9- (Brezžično.) Iz Danskega bo Nemčija sedaj baje prejela 3 milijone ton krompirja.
Nemško posojilo.
LDU. Nauen, 19. (DanKU.) Glavni odsek je sprejel zakonski načrt glede posojila za poslovno leto 1919 v znesku 19 milijard mark. In sicer s pristavkom, da je državni finančni minister pooblaščen razpisati premijsko posojilo.
Nemška narodna skupščina.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.) Ustavni odsek nemške narodne skupščine Je predia&aJ, da se usta* novi preiskovalni odsek, ki bo obstajal iz 28 članov in ki bo lm*l nalogo, da potem preiskave doženet 1. ka*: teri dosoditi so povzročili volno in nietio podaljšanje. 2. posebno pa, ali so se tekom vojne nudile prilike za mfcovtte pregovore in ali se te mož-noiti niso morda premalo uvafceva-i le, 3. ali so poflttčni uradi in vojaško vodstvo med sebe! in z narodnim zastopništvom ali njegovimi zaupniki občevali pofitsno In veim 4. ali se bile v vojaškem in gospodarskem vojskovanju izdane ali pripuščene odredbe, H kršijo mednarodno pra-
ali ki so bile nad vojaško in gospodarsko potrebo krate In trde. —, Imenovan je bii tudi pododsek, da izdela zakonsk* načrt o ustanovitvi ’ rednega državnega sodnega dvora.
Nemški vfebdki se vračah).
LDU. Nauen, Ift. (Brezžično.) S parnikom St. Denis Je 'iz Angleškega prišlo v Rotterdam 372 ranjenfli n^nških ujetnikov.
STAVKA NA SAKSONSKO?.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.) Na Saksonskem je začeia stavka poljedelskih delavcev. Upajo, da bo kmalu končana.
Italijanska zbornica.
LDU. 'Milan, 20. (DunKU.) Kafer poroča »Corriefe della Sera« se otvoritev italijanske zbornice odlcžl do 3. septembra, ker Tittoni Se ntma dovolj podatkov, da bi ^crvortl dne 28. avgusta o stanju ftalfjnnskih vprašanj na pariški mirovni konte-reftei. Rešitev teh vprašanj se bliža.
Zasedba Gorenje Šlezlje.
LDU. St. Oermaln, 19. (DuhKU.) Kafcor poroča »Temps«, se posvetuje vrhovni svet zaveznikov, ne bi li
Eairalo nemudoma zasesti Gorenjo
ležijo ter na ta način narediti konec tamošnjim neredom.
Piiklopitev sosednih občin Pragi. ,
LDU. Prago, 19. (ČTU.) Odsek za Veliko Prago se Je posvetoval danes popoldne pod predsedstvom čla-! na čehoslovaške narodne skupščine, Spatnega, o prikiopitvi sosednjih občin Veliki Pragi. Odsek Je končal1
posvetovanje o organizaciji in delovanju zastopstva prestolnice in lokalnih odsekov in Je dovrši! zakonski načrt glede priklopitve sosednjih občin Veliki Pragi. V prihodnji seji odseka, ki se vrši začetkom decembra, pridejo na razgovor volitve za Veliko Prago.
Vprašanje net ilke zapadne Ogrske.
LUD. Pariz, 19. (DunKU, — Brezžično.) Vrhovni zavezniški svet se je bavil včeraj z noto dr. Rennerja glede nemških krajev zapadne Ogrske. Odločitev o t< m problemu so odgo-diil. Davi se Jc sestala k seji komisija, ki ima na’pgo, zbirati odgovore posameznih poročevalcev na nem-sko-avstrijske protipredloge.
AGNLESKO • RUSKA POMORSKA BITKA.
LDU. Pariz, 20. (DunKU. Brezžično.) Iz Hcisingforsfl javljajo:
V	soboto zvečer Je prišlo med ruskim in angleškim bojnim brodov-jem v Finskem zalivu do pomorske bitke. Ruski bojni ladji »Andrej Per-vozvani« (17.600 ton, 800 mož posadke) in »Fetropavlovsk« (23.030 ton, 1100 mo/; posadke), en transportni parnik hi ena stražna ladja so bili potopljeni Potopili so se tudi trije angleški m itorni čolni. PogreSajo osem častnikov in tri može. V pon-deljek zvečer so angleška letala in motorni Solni napadli Krtmstadi. — Draga vest p ipovedufe o obstreljevanju Kronst idta in početku Finske ofenzive ob Karelijskl obaR. -- Angleško vojno ministrstvo te vesti potrjuje.
ŽIDOVSKI POGROM, V UKRAJINI,
LDU. Kijev, 20. (DunKU. — Brezžično.) Pri židovskih pogromih v Perejeslavn v Ukrajini je bilo umorjenih 326 ljudi.
NOVA VLADA V SE VERO Z4PADNI RUSIJI.
LDU. Milan, 20. (Brezžično.) Kakor poročajo stockholmski listi h Helsingforsa, se le ustanovila v Pts-kovit nova vlada za severo^zapadno Rusijo.
Llovd Oeo go o dtmoblllzaclH
LDU. London, 19, (DunKU.) V svojem govora v poslanski zbornici se je Lloyd George bavil z vprašanjem demobilizacije In je poudarjal, da so že milijoni vojaštva odpuščeni. Nemogoče pa je, da se stanje zniža tla mirovno število, dokler ni mir odobren, kar se zgodi nemara začetkom sep embra. »Zasedli smo«, je dejal Lloy<;. George, »one dežele, v katerih bi l ili prebivalci masakri-raiii ali terorizirani, ako bi jih ne bili sprejeli v svojo obrambo. Mi smo zaprosili Zed njene države, da nam pri tem pomagajo, a še vedno pričakujemo odgo\ ora. Mir z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo še ni sklenjen. To je za nas Izredne važnosti. Zahtevajo od nas, da zmanjšamo izdatke za vojaštv o in mornarico. Tega p» ne moremo storiti, aku nočemo zapostavljati svojih življenjskih interesov. Bodočnost Velike Britanije je v ozki zvezi z ureditvijo turškega vprašanja. Imamo 400.000 njetnikov, ki jih ne moremo izročiti, preden Turčija ni miru odobrila in niso ostali pogoji izpolnjeni. »Lloyd George je zaključil: »Neobhodno je potrebno, da dvignemo produkcijo in vzpostavimo vzajemno zaupanje med delodajalci in delavci«.
Stavka ameriških železničarjev končana.
LDU. Washington, 19. (DunKU.) Železniška uprava je bila obveščena, da se stavke železničarjev konča. Napredena je, da upošteva mezdne zahtevke delavcev.
nega kmeta, se Je kmalu Izgubila In nadaljevati sva morate svojo pot med strmimi skalami in tudi ne maj- -hnimi prepadi. Toda ustrašila se nisva, ampak pogumno nadaljevala najino plezanje po čereh in stnnirah.
'Ko sva prišia na vrh hriba, se nama Je nudil krasen prizor po morski 'gladini ter bližnji okolici. Ravno pod nama se Je pa nahajal »fjord«.J Male ribiške ladje so švigale sem In tja po morski gladini. V daljavi sva zaslišala piščal malega motornega Čolna, ki prevaža pošto med posameznimi malimi obrežnimi mesteci.!
Niti sto jardov od naju je bila privezana mala ribiška ladja, na-kateri m se razločno videli ribiči, ki so popravljali svoje mreže. Obenem je služila ta Jadrnica tudi za časen prehod črez »fjord«, ker ob obrežju je bilo nemogoče iti črez, ker je bil prestrm.
Positižila sva se tega »prehoda« in prišla sva ravno ob pravem času na motorni čoln, ki je bil zasidran v bližini.
Vožnja ob obrežju je bihi zelo zanimiva. Vse obrežje Je zelo redko naseljeno. Večinoma so same ribiške in pastirske kode. Zeto redko kje se zapazi kako kmetske poslopje, kajti obrežje je zelo strmo in skalovko. Opazi se pa velike čred« goveje živine ter ovac, ki se pasejo ob obronkih grmovja, katero se razteza vzporedno z morjem.
Toda pri vsakem večjem Jezeru ali -»fjordu« je takorekoč tnalo mestece. Prebivalci teh mest se žive edino le od dohodkov, ki jih imajo od turistov. V vseh hotelih ali gostilnah so zelo postrežljivi in uljudni na-pram tujcem in certe so kot že omenjeno, zmerne. Hoteli ali gostilne se lahko dele v dva razreda. Za bogatejše ljudi, kjer lahko dobi vsak vse, kar poželi. V večinoma vseh bolnih hotelih Imajo angleško kuhinjo. V na- ■ vadnih gostilnah imajo pa večinoma domačo ali norveško kuhinjo, ki obstoji večinoniR iz rib.
(Dalje prih.)
Razpust vojaške zdravniške akademije v Berlinu.
LDU, Nauen, 19. (Brezžično.) S 1. oktobrom 1919 bo razpuščena vojaška zdravniška akademija v Berli-nu. Akademija je bila ustanovljena, ker je imel pruski generalni štabni zdravnik dr. Gorcke ob kanonadi pri Valmy leta 1790. slabe izkušnje s takratno vojno saniteto. List! povdar-jajo posebno, da so iz te akademije izšli mnogi znameniti zdravniki, kakor n. pr. Virchov, Heimholtz, Beh-rnig i. dr.
š Petstoletnica vseučilišča.
LDU. Nauen, 19. (Brezžično.)
Vseučilišče v Rostocku bo dne 11. in 12. novembra 1919 praznovala petstoletnico obstoja.
H- Parnik »Effron« nasedel
LDU. Pariz, 19. (DunKU.) Listf poročajo iz Londona, da je ameriški parnik »Effron«, ki je imel na krovu 1100 čehosl o vaških vojakov, v korejski morski ožini nasedel,
Naredba o plovbi na progi Sptlt-Reka.
LDU. Split, 20. (DDU.) Pristaniško poveljnlštvo v Zadru je izdalo naredbo, da bodo strogo kaznovane ladje, ki bi se približale v zadarsklh vodah parniku, kateri vozi na progi Split-Reka, kadar pluje ta mimo Zadra. Nadalje jim preti s kazuiio, ako bi dvignile Iz morja omot časopisov, ali karkoli bi biio vrženo s parnika. Z ozirom na to sta v nedeljo čakala dva italijanska motorna čolna na prihod parnika »Vižegrada« in rau šla celo naproti. Ko sta se uverila, da < drži smer mimo otoka, sta ga spremila do meje, kjer nevarnost preneha. Govore, da se bo to ponavljalo.
Usoda Evrope v rokah rudarjev.
»Matin« priobčuje memorandum, ki ga je predložil Hoover naj višjemu gospodarskemu svetu o premogovnem vprašanju. Memorandum je zelo pesimističen in pravi, da I« znašata po izvedeni statistiki produkcija premoga v Evropi izv/emšl Rusijo in Balkan, napram 680 milijonov ton v letu 1914. letos le 443 milijonov ton. Amerika ni v stanu ta deficit pokrili, ne glede na to, da je preskrba z premogovnimi ladjami danes popolnoma nemogoča stvar. Premogovno vprašanje stol! danes pred vsemi drugimi vprašani!. In lastniki premogovnikov ter rudarji moralo vedeti da le usoda evropske civilizacije letos odvisna od niih v taki meri, kakor bo odvisna prihodnje leto od producentov živil.
Produkcijo se more in mora zvišati. Hoover predlaga, da naj se za Evropo določi posebno kontrolo za produkcijo in razdelitev premoga s tem namenom, da se bo produkcija zvečala In da se bo premog tako razdelil, da ne bo treba ustaviti najvažnejših poslov, od katerih je odvisno vse gospodarsko in politično ravnotežje. V lnterviewu s »Mati-novim« sotrudnikom je rekel Hco* wer: Evropski delavci napnite vse silel Enkrat ste že ohranili svet, ohranite ga še drugič.
„L’Humanite“,
glasilo vseh smeri francoskega
gGcijalizma.
Pariško socialistično glasTto »L’ Iiumanite« naznanja, da bo odslej njen uvodnik svobodna tribuna zft vse smeri sociiatJstlčne misli. V vrste njenih sotrudnikov vstopajo novi. Za »večino*, ki je bila preje »manjšina« bodo sodelovali: A. Blanc, Paul Fau-re, J4 Longuet, Loriot, Mistral In Or. Za sedanjo manjšino Renaudel, Alb. Thomas In dr. Za »centrum« Leon Blum in Marcel Sembat. »L’ Huma-nit6« hoče biti ne toliko glasilo politične stranka delavskega razreda, ampak vsega delavskega razreda in v njej bodo odslej zastopane tudi vse smeri strokovnega gibanja. Od strokovnjakov, ki so obljubili pomoč, je najpomembnejši L. Fouhaur. Tudi cela vrsta znamenitih tudi pri nas znanih pisateljev je stopilo med so« trudnike »L‘Humanite«. Med njimi beremo imena: Anatole France, Ro-main Rolland, Henri Barbusse, Ge-orges Deschanel, Leon Wert itd.
Jadransko morje..
(Konec.)
‘Italija je imela v drugi polovici zadnjega stoletja velik političen razvoj. Iz malih državic, večinoma neznatnih, in iz pokrajin pod tujo vlado, se je ustanovila enotna Ita!;‘u. »Večni« Rim ji je postal glavno mesto. Ob takih rezultatih se patriotizem zelo rad razgreje in prelevi v šovinizem. iV Italiji ie to še podprl
temperament’. Ne pravimo, da je delirij pograbil vse. Mnogo treznih mož se je ubranilo hipnoze, ki jo slika Zola v svojem »Rimu«; toda v splošnem je bila moč legende, da je Italija naslednica in dedinja nekdanjega rimskega cesarstva, velika. Tla za D’Annunzieve poezije in za imperialistične, politične sanje so bila ugodna.
Aspiracijam po povečanju je prihajala v prid Irredenta. Bila je resnica, da Je precejšen del Italijanov ostal izven meja zedinjene Italije. O množini tega dela niso imeli niti v Italiji pravega znanja. Tam so čltali italijaske liste iz Tridenta, Trsta, Reke, Zadra, pa so ši po njih prikrojili vero, da so vsi ti kraji italijanski.	s&ešSit .»asS*#
Če Je prišel nepristranski Italijan v avstrijsko Primorje in se mu je pokazal pravi položaj, če je vkiel velike slovenske shode v Trstu, če Je prišel v okolico in na deželo in z lastnimi očmi spoznal, da je tani vse slovensko, če je v neštetih ljudeh, ki so z njim govorili italijansko, spoznal Slovence, se je čudil, da je vse drugače, kakor se v Italiji uči. Bilo je med njimi dosti takih, ki so potem doma povedali resnico; ali tam Jim niso verjeli. Tam je bil že preveč utrjen mltos, da je vse italijansko, kjer je morje. Iz tega se je porodil nauk, da mora biti morje samo italijansko.
Ta nazor je bU zelo mikaven. Ba-netke so bile mogočne, ker so vladale na morju. V dobi svetovne trgovine bo mojster, kdor bo gospodoval na morju. Italija ima vso zapad-no obal Jadranskega morja, a vendar ne veie na niem izključno njena zastava. Hrepenenje po posesti morja Je tako rastlo, da se Je nazadnje zdelo kakor ponižanje Italije, 2e iraa še kdo drrtg pravice na tem morju.
Pričeia se je Italijanska propaganda v Albaniji Turčija Je bila bolna. V Evropi Je bil dolgo aksiom, da se Turčija prejalistej razdeli med ve like države. — Prt tej delitvi je tudi Italija upala na svoj delež, Albanija je sicer večinoma PHSta io splošno necivilizirana dežela; ali za Ualijc bi pomenila kontrolo nad Jadranskim morjem. Otrairtska ožina od obeh strani zastražena od Italije bi postala druge Dardanele in bi napravila iz Jadranskega morja italijansko jezero, tembolj seveda, čim več njegove obali bi posedovala Italija. Doktrino o italijanskem značaju jadranskega obrežja ie bilo torej vredno pospeševati.
Vse te aspiracije so bile razumljive, dokler je bil ves svet ureien tako, da je veljala le pravica močnejšega In je vsakdo imel, kar sl le mogel vzeti. Utemeljene so bile, dokler so se države smatrale kot organizacije za vojno in si je vsaka skušida ustvariti čim ugodnejše militaristične pogoje. Ali pojmi se ne smeje mešati. Vprašanje je: Ali bodo države tudi zanaprej to, kar so bile doslej? Ali bo glavna naloga politike tudi nadalje, da skuša vsaka država čimbolj okrepčati sebe m oslabiti sosede, da jih bže podloži svoji volji ?
Bojevali smo se za demokracijo in za načelo enakopravnosti narodov. Vsakemu narodu, kar mu gre po dejanskem položaju. Vsakemu prost pristop do morja. Vsakemu neovirana pravica trgovine m plovbe po vseh morjih. Zveza narodov, ki naj mirno ureja internacijonalne zadeve.
Eno ali drugo mora obveljati,
če se priznajo Wilsonova načela,1 tedaj ne more biti na nobenem morju več izključnega gospodstva m nobeno morje ne more biti zaprto. Tudi Jadransko ne.
Mi nismo sovražniki italijanskega naroda. V soseščini bomo morali živeti. Potrebovali bomo prijateljske stike —• mi in oni. Za kulturna dela 1 italijanska je bila iskrena ljubezen. raed Jugoslovani. Ob mejah in v. mešanih krajih smo hote ali nehote vplivati drug na drugega. Riva dei Schiavoni v Benetkah je simbol stikov, ki so jih Italijani imeli s Slovani; in vpliva, ki je segal tudi v Benetke same. Ne želimo, da bi nas v bodočnosti imenovali Seiavi in Sciavoni, pač pa želimo, da se .ustvarijo prijateljski oduošaji, od katerih bi oba dela imela politične, gospodarske in kulturne koristi.
Ali da se to doseže, morajo obveljati VVilsonova načela pure et siinple. Iinperijalizmu ie treba dati formalno in faktično slovo na eni in na drugi strani.
Jadransko morje ne more biti ne italijansko, ne jugoslovansko, ampak mora biti odprto, svobodno vodovje, ki služi v prvi vrsti obrežnemu prebivalstvu in -sosedom.
Napraviti iz Jadrana italijansko morje in spraviti vso srednjo Evropo v italijansko odvisnost je eno. Italijanska aneksij* Trsta samega ie. »rj-
četek gospodarskega propada mesta* Kdo se bo v Italiji posluževal luke na severnem koncu morja, ki se izteg* Proti jugu in ima na jugu zvezo Z večjim morjem? Za svoj razcvit po* trebuje Trst trgovino svojega na« ravnega zaledja — hinterlanda kakor potrebuje to njegovo luko ia garancijo pristaniških pravic. To zaledje pa je obrnjeno od Italije. Trst' in Reko potrebujejo Jugoslovani* Madžari, alpske dežele, Češka itt Slovaška, deloma Poljska.
„ Jadransko morje mora biti odpr< to, ne sme umetnim potom dobiti značaja enega samega naroda in nje« ga prosta raba mora biti v zmisiu Wilsonovih načel omogočena vseal prizadetim narodom; če se to n$ zgodi, postane ravno Jadransko! morje povod neizogibni novi vojnh
Avstrija je razbita in za vso Ev« ropo je to velika pridobitev. Nihčfli ne želi, da bi se ustvarila kakšna nova Avstrija. Toda če postane Italija gospodinja na Jadranskem morju, s® porodi nova Avstrija, preden se rim« ski državniki nadejajo. Kajti vsi nekdaj avstro-ogrski narodi, še pomntf* ženi s svojimi rojaki, bi bili te lal oškodovani v svojih interesih in bi se hočeš nočeš morali združiti za njih obrambo. Italija pa bi doživel novo vojno, o katere izidu bi bilo danes zaman ugibati.
Niti v sanjah ne želimo takega razvoja. Ves svet hrepeni po trajnem miru in za nas ni izjeme. Vrba-tega imamo resnične simpatije do italijanskega naroda in mnogo skupnih interesov. Toda mir ni odvisen od želja in same dobre volje Razmere so močnejše in zato ie treba' razmere tako urediti, da bo mir V. njih utemeljen.
Med pogoje trajnega miru spada svoboda Jadranskega moria is pravična ureditev narodne posesti na njegovih obalah.
Dnevne vesti.
Počasi, prija teHi.
Stavbinski delavec nam piše: »Večernemu listu«, Ki se iuonuje »neodvisni« dnevnik, bi radi z ozirom na njegov članek z dne 19, i. tny v katerem govori o delavski svobodi in o »terorju« naSih sodru^Vi mirno povedali, da bi morali baš njegovi ljudje pomniti vedno Kristusov izrek: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, ter ravnati se tudi de-janjsko vedno po njem.
A kaj se vse v resnici dogaja? 'V, taboru »Večernega Hst^« se nahajajo ljudje, ki res terorizirajo d?* lave«-, zlasti pa naše sodruge. Pri tukajšnjih večjih podjetjih imamo take delovodje, ki, kljub temu, da so katoliškega mišljenja, nadzirajo strogo tiste delavce, ki se bore za stanovske pravice in interese vseh tovarišev in jih, pod pretvezo, da so boij-ševiki, Če le mogoče sjHavijo neusmiljeno na cesto., Ti delovodje se navadno ne brigajo mnogo za svoje plače, in ravno zato ne moremo razumeti, kako morejo ti ljudje živeti, če dobe v resnici le ono plačo, -Irt pravijo. Ti delovodje morajo biti skrivoma plačani še posebej zato, da preganjajo uboge delavce. Saj se za plače, ki jih je priborila naša organizacija, navadno niti ne brigajo, da bi pa v tem času mogli živeti s 5 ali 10 K na dan, je nemogoče. Vemo pač, da dobivajo skrivoma še druge »doklade« za svoio priganjaško delo, Imena takih ljudi so na razpolage.
Pokazali bi obenem lahko, koliko je pridobila za delavce naša organizacija, koliko vaša. O turškem zi-stemu pa je boljše, da ne govorimo. Nas delavce izkoriščajo in terorizirajo drugi in ne socijalisti, kateri so. nam edini priborili tisto malo pravic, ki jih vživamo. Povejte nam rajši, če je načelo krščanske ljubezni, da se ljubi in spoštuje ali pa sovraži in preganja svoje nasprotnike. Za t>o-šteno pojasnitev vam bomo hvaležni.
GRozor starši!
Poverjeništvo za uk in bogočastje je razglasilo sklep celokupne deželne vlade, da bodo ukinjeni s pri« hodnim šolskim letom vsi z a s e b n i trgovski tečaji, med katere spadajo tudi vsi drugi tečaji, ki imajo trgovski značaj. Kljub temu razširjajo nekateri lastniki in voditelji takih veliko reklamo in beg®i° -iavnost. Vsled tega se opozarjajo starši v nijhovetO materialnem interesu, da takih tečajev prihodnje leto ne bo in da se bo vladni sklep strogo izvajal.
Postavodajja in alkoholizem.
Glede notice »postavodaja in alkoholizem«, ki ste jo včeraj objavili in katere smoter odobrujemo. pripominjamo sledeče: Osrednje društvo, natakarjev za Slovenijo ter Savez Konobarjev v Zagrebu, čigar delokrog se razteza na vse pokrajine ar-žave. izvzsmši Slovenijo, sta storila
fr dogovor da predložita osreči'^. Vladj v Belgradu memorandum o omejitvi alkohola na ta način, da se fncd drugim predlaga zatvoritev gostiln ob 6. uri zvečer ob sobotah, ter Vpelje popolni nedeljski počitek razen takozvanih jedilnic in brezalkoholnih pivnic; nadalje, da se skrči Policijska ura za gostilne, ter da se Prepove vsaka oddaja alkoholnih pijač po 8, uri po kavarnah. Nadalje, da se čim več omeje oddaje koncesii ter oddaja istih v zakup. Ravno tako se bo zahtevalo strogih higtjeničnift predpisov za gostilniške prostore itd. O natančnem programu bomo Se poročali. — J.
O kamniški progi.
Prejeli smo in priobčujemo: ,V Vašem cenjenem listu z dne 18. t. m. ste prinesli poročilo o grozni nesreči na naši progi. Da se podobnih nesreč ne zgodi vsak dan več, je itak več kot čudež. Vlaki so vedno prenapolnjeni, posebno večerni iu jutranji.
Ljudje so notri stlačeni kot slaniki v sodu ,kdor pa nima prostora, gre pač ven na stopnice. Večkrat smo že povprašali osobje. zakaj je tako. Vedno pa dobimo isti odgovor: »Smo pač sedaj v Jugoslaviji. Pri ravnateljstvu se namreč za vse kal drugega brigajo,kot zfi pospešitev in rednost prometa. Strankarske agitacije jim vse bolj diže, kot organizacija prometa. Za liberalce so n. pr. izvrstni agitatorji«. In ni samo tq. Ti gospodje so nam vzeli tovorni vlak. ki smo ga pod avstrijsko vlado leta in leta imeli. Zaradi tega seveda ne sme blagovni promet biti ustavljen. Pomagajo si s tem, da obesijo celo vrsto vozpv na osebni Vlak in — hajd naprej. Potniki-, ki se takorekoč vsak dan vozimo, že kal-kuliramo v Ljubljani, koliko bo zamude, event. ali bi ne kazalo se zavarovati pa življenje, kajti aa vsaki Postaji nas premetavajo sem pa tj®, Premikalo taka, da ved po šlalaš, ako imaš svojega rojstva kost! i? skupaj. Nastane vprašanje, koliko časa bomo to še trpeli. Za tak grešni denar, ki ga moramo sedaj železnici Plačati, imamo pač tudi pravico zahtevali, da dobi vsak prostor za se-
živ!jčnjeda **	1,1	treba batj za
Za enkrat zahtevamo, da dobimo tovorni vlak in da bo imel vsak osebni vlak toliko vozov, da lahko vsak sede. Potem ne pride nobenemu na misel, da bi st*d aunapin stavil življenje v nevarnost, kakor se je to v soboto zgodilo. Ni nam tjeba še posebej pripomniti, da morajo priti na progo močneiši stroj', da ne bomo lazili kot polži. Ako je bila kamniška proga pod Avstrijo nekak kulturrji škandal, se ne sme Pod Jugoslavijo še bolj Škandalizi-fati. To naj bo za enkrat opomin. V Priliki še bolj posvetimo v ta avgijev hlev. — Kamničani.
Razmere v ietisišnici.
Ni Se vse, da s,e jetnike šikanira od strani nekaterih paznikov, ampak |e vse hujše od strani predstojnikov. Hišni red je izdelan v letu 1906. po starem avstrijskem zistemu, t. J. h ^sov pl. Hochenburgerja. Predpisuje, da mora dobiti vsak jetnik vsako soboto sveže perilo fn brisačo. Vsako drugo soboto pa svežo nuho. Ne rečem, da tega v ljubljanski jetnišnici ni, pač pa je to običajna “avada v Mariboru, kar obstoji Jugoslavija, da so jetniki vsi zamazani, jn morajo pasti uši. Še drugo je, kar ie najmučneje. Hrana je take nesnažna, da bi se človeku skoraj obrni! želodec, ako jo dobro pregleda. Krompir je napol olupljen, skodelice niso pomite, kakor bi moralo biti; to vobče radi zdravstvenih razmer. Najbolj imenitno pa je to, da v dveh .letnicah ni enaka hrana. V Ljubljani je nekoliko bolj snažno kakor v Mariboru, zato jo je pa toliko manj. V Mariboru labko dajo opoludne dve porciji, v Ljubljani pa samo eno. Ni znano, ali imajo obe jetnišnici enake dohodke. Kdo spravlja dobiček? Ali upravnik ali prvi kuhar? Predpisano je, da ima dobiti vsak jetnik krtače za snaženje obuval, obleke in za zobe, milo, umivalnik in glavnik. Vsega tega ni. Kako je to? Od jetnikov se zahteva, da se imajo .strogo držati predpisov. Zakaj pa se to tudi ne dela od strani upravnika? Predpisano 5e, da je jetnik po zaslišanju upravičen govoriti s svojim zagovornikom ali dobivati obiske svojcev cb navzočnosti preiskovanega sodnika ali njegovega paznika. Tega pa se jim ne dovoli. Pisma, katera b: človek lahko dobil v desetih minutah, rabilo po celih osem dni, da pridejo jetniku v roke. Posebno omejena pa so Pisma jetnikov v Mariboru, kjer se lahko piše samo dvakrat v tednu, namreč v četrtek in v nedeljo. Ako boče jetnik kak drugi dan pisati, mu tega paznik ne dovoli. Take so raz-jnere v jetnišnicah. Treba jih je. temeljito izpremniti in odpomoČi.
Pojasnilo.
V Šiški na Celovški cesU kupljene hiše ni kupilo naše- ampak Krščansko socijalno koiisumno društvo. Ta v pojasnilo, ker vlada v tem oziru nejasnost in ker se ljudje razburjajo radi odpovedi stanovanja v hiši nastanjenih strank in načina njih Ueio-žiranja, Konsimmo društvo za Ljubljano in okolico z vsem tem ni x JiIr kaki zvezi.
Ministrstvo za narodno zdravstvo
je sklenilo, da pošlje v prihodnjem šolskem letu 6 zdravnikov na inozemska vseučilišča, da tam izpopolnijo svoje študije, in sicer dva zdravnika, ki se hočeta specializirati za bakteriologijo, dva m veaerologijo, enega za tuberkulozo in enega, ki ss hoče specializirati za šolsko higije-uo. Zdravniki, ki niso v državni službi, dobe ustanovo v letnem zneska 10.000 dinarjev. Zdravniki, ki so državni uradniki, dobe poleg svoje ola-če letni štipendij 5000 dinarjev. Prosilci se morajo zavezati, da bodo po dovršitvi svojih itni služili na ozemlju SHS najmanj trikrat tako dolgo, kakor bodo uživali ijstanovo. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra 1.1. Natančnejše podatke dajo zdravstvena poverjeništva v posameznih pokrajinah.
Zveza bolniških blagajcn,
V nedeljo, dne 17. t. tn. se je
ustanovila v Ljubljani Zveza tajniških blagaien na slovenskem ozemlju s sedežem y Ljubljani. Na ustanovnem zboru so bile zastopane skoro vse večje bolniške blagajne in bratovske skladnice na slovenskem ozemlju z okroglo 19C.Q00 zavarovanci (37.000 Članov in 150.000 svojcev). Zbor je sprejel več važnih sklepov z ozirom na reformo bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja, dobavo zdravil itd. O zboru borno šp porogali, čim dobimo natančnejše poročilo, ki nam je ob-linbjjeno-
Drobno.
— Služba železniškega zdravnika, Pri ravnateljstvu železnic države SHS v Ljubljani je razpisana služba železniškega zdravnika za zdravstveni okraj St. Vid pri Stični. Rok za vlaganje prošenj do 1. septembra 1915. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v Uradne listu deželne tfl3.de za Slovenijo. x
— »Državna posredovalnica sa delo«, podružnica za Ljubljano In okolico. V preteklem tednu od 11. do -16. avgusta 1919 je iskalo delo 118 moških in 58 ženskih delavnih mo&. Delodajalci so iskali 40 moških in V ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 58. Pri vseh podroM-cah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja do 16 avgusta 1919 iskalo delo 12.436 delavnih mo-ČL delodajalci so pa iskali 10.p87 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8335. — D el. o iščejo: pisarniške moči (337), trgovski so-trudniki in šotni drnce (215), dninarji in dninarice (138), služkinje iu kuharice (113), peki, mit tiar j), mesarji, sljuge, pazniki, hišniki, vratarji, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, tovarniški in poljski delavci in delavke, ekonomi, oskrbniki, monterji, strojniki, ključavničarji itd. — D e -io je na razpolago; služkinjam, kuharicam, blapcetp, težakom, navadnim delavcem, dninarjem, zidarjem. mizarjem, poljskim delavcem in delavkam, stavbenim ključavničarjem. vajencem razne st čoke, gozdnim delavcem, tesarjem, elektrotehnikom, pletarjem, pisarni škim močem itd.
— Nogometna tekma, športnemu klubu »Iiirija« se je po dolgem trudu posrečilo urediti si novi športni prostor pred državnim kolodvorom primem za javne prireditve. V ned^ijo, dne 24. t. m. se vrši na tem prostoru P0 dolgem vojnem presledku prva velika nogometna tekma. Gostuje v Ljubljani hrvatski .športni kmb »Sparta«, sedaj za hrvatskim akademskim športnim klubom najbrže najjačje zagrebško moštvo. Občinstvo opozarjamo na to tekmo.
. Vintgar. Raztrosila se je govorica, da Vintgar letos ni pristopen; zaradi tega so doŠIa ražrta Vprašanja na Tourist Office v Ljubljani. Poročamo, da je Vintgar izletnikom vseskozi dostopen.
— Veselica. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo priredi v nedeljo, dne 24. t. m. veliko vrtno veselico v prostorih in na vrtu sokolske telovadnice (nekdanja nemška Sola) na Savi. Začetek ob 15. url (3. uri) popoldne. Spored: srečkanje, petje, SafJTva pošta In razne druge zabave. Sodeluje društvena godba.
— Poročil se je g. pisatelj Vladimir Levstik z gdč. Josipino Dulerje-yo. Iskreno čestitamo!	•	'
-- Nova Usta v Trstu, V par dneh začneta zopet izhajati »Piteolo« in »Piccolo delia Sera«, ki sta, kakor znano, začetkom vojne z Italijo prenehala izhajati.
Dragi« ske doklade poštnim uslužbencem.
; Težko pričakovane draginjske. doklade so se začele izplačevati s 1, avgustom t. 1. Predno se je pričelo izplačevati, so krožile vesti, da dobe doklade izplačane samo definitivni nastavljene!, drugi, ki pa še niso imenovani, ne dobe nič. Ker ie ta novica bila neverjetna, (železnica, policija in drugi državni uradi so vsem brez izjeme izplačali), smo upali, da se nam bodo izplačale doklade. Mi namreč občutimo draginjo ravno tako kakor drugi, a še bolj, ker imamo manjše plače. V stari Avstriji so bile vsem brez izjeme na službeno dobo in čin doklade enako izplačane. Vsak ima pravico do življenja.
Prihajale so novice, da ie skupno, ministrstvo določilo po demokratskem načelu draginjske doklade. Ko. pa je prišel dan plačila, se niso doklade nobenemu, ki še ni definitivno nastavljen, izplačale po xiqvI regulaciji, ki je stopila s L julijem 1919 v veljavo, nego stare doklade mesečnih 202 K. Tožili smo drug drugemu naš obupni položaj, Lačen dan za dnevom pride človek domu in vidi tu revščino kroginkrog. Lačni in razcapani otroci prosijo kruha, ki ga jim oče ne more dati, ker nima nobenih sredstev. Naj javnost sodi, kako je mogoče danes izhajati z mesečno plačo in dokladami 272 - 286 K po 50 K za vsakega člana družine pri tej neznosni draginji!
Veselo upanje nas ie navdajalo, ko smo se iz vojske vrnili v svobodno Jugoslavijo. Ali žalost nas je obšla, ko siuO prišli v središče svoje družine: otroci in žena lačni, bosi in nagi. Oče je šel takoj na delo in upal, da odpravi s svojim delom vso to obupno revščino. Ali vse zastonj. Trudimo se in delamo, revščina pa ie vedno ista, še celo večia. Kam se naj potem človek obrne, če si z delom ni nikakor več mogoče preživljati sebe in svojo družino?!
Več prlasadetib.
Še nekaj o kovinarski stavbi ¥ Ljubljani.
Ljubljanski veledobičkurji, po-
sestRiki »Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani« bi najrajše izstraiali stav-kujoče delavstvo in ga tako prisilili, da se vrne na delo.
Poslali so v večje industrijske kraje svoje agente, ki’ agitirajo s tem, da je stavka že končana in da podpornega sklada za štrajkujoče n! potreba več nabirati. Tako skušajo zabraniti nabiranje podpor za tfritj* ku|pče. S svojim postopaniem so pa dosegli ravno nasprotni rezultat, kar je razvidno že iz tega, da so sami trboveljski rudarji poslali 55ftO kron za štrajkujoče, In enako so napravili Jeseniški in Boroveljski kovinarji.
Blokada, ki si so jo zamislili gospodje, kateri so se za časa vojne bojevali le s kuponskimi škarjami v svojih bančnih uradih, ta blokada se ni obnesla, nasprotno, je že odpravljena zbog vzorne delavske solidarnosti.
Kovinski delavci so se zopet prepričali, da ti veledobiCkarji itak ne znajo drugega, kakor rezati kupone in odirati, odirati ljudstvo in državo, delavce in naročnike. Vse kar se pri teh tovarnah proizvaja je itak le delp stavkujočih delavcev in uradnikov. Zato si marsikdo od stavkujočih delavcev že vpraša, če ne bi kazalo, vzeti tudi kuponske škarje samim v roke...
Mogoče, da pridejo stavkujoči kovinarji sčasoma še na marsikatero misel, ki bo gospodom okrog Jadranske banke zelo neljuba.
Saj so pisarili, da je gospod Žabkar tudi »iz nič začel«. No. morda pokažejo tudi stavkujoči vsaj toliko brihtnosti, kolikor gospod Žabkar in gospod šahmojster. Kaj, ko bi delavci ^strojnih tovarn ljubljanskih, tem gospodom dali mat in jih pustili, slovesno na cedilu?
Vse je mogoče na svetu.
Osemurni delavnik.
(Konec.)
Delodajalci so se vedno z vsemi močmi upirali vpeljavi osemurnega delavnika. Izražali so tudi pomisleke, da bo vsled skrajšanja delovnega čaša trpela produkcija. Seveda je ta ugovor na prvi pogled vsakomur dostopen ln »drži« pri večini delavskih nasprotnikov. Resnica je tudi, da podjetniki ravno sedaj z vsemi silami rujejo preti uvedbi osemurnega delavnika in pokazujejo pri tem na pasivnost (l) svojih podjetij,
Kdo naj jun verjame?,
^Vpeljava osemurnega delavnika pač ni vzrok propadanja podjetij iu padanju produkcije, ampak v polni meri obnemoglost delavcev vsleS nezadostne prehrane za časa svetovne vojne. K temu pride še pomanjkanje surovin, visoka carina itd. itd.
Ce se oirenio nazaj v predvojno dobo, vidimo, da se z vpeljavo osemurnega delavnika produkcijo v obratih ni znižalo, temveč v mnogih slučajih celo zvišalo. Produkt Cijska zmotnost delavca ni odvisna samo od dolgega delovnega časa, temveč tuc’i od njegove telesne in duševne čilosd.
Ce bi bilo tako, potem bi moral ruski delavec (ki je imel pred voiuo najdaljši delovni čas), temu primerno mnogo več producirati kot njegov angleški ali nemški sodrug. Vemo pa, da je bilo ravno nasprotno resnica.
Za vpeljavo Burnega delavnika se je izjavilo nebroj učenjakov in socijalmh i olitikov. Tudi med podjetniki so ;e dobile »bele vrane«, ki so zagovaijale to uvedbo. Tako je naprimer angleški veleindustrijah;« Mundella, ki je v svojih tovarnah v Angliji in Saški vpeljal osemurni delavnik, z vsem povdarkom izjavil:
—• Precolg delovni čas ie ono sredstvo, ki nas varuje pred konkurenco tujih narodov.
Inženir Promont, ravnate^ neke belgijske tovarne, je napisa! gletfe vpeljave osemitrnega delavnika knjigo, obsegajočo 100 strani, pod naslovom: »Osemurni delavnik v kemični industriji«. — Tam navaja s številkami uspehe in zvišanje produkcije kljub vpeljavi osemurnega delavnika.
Pri današnjih razmerah si moremo daljši delovni čas jedva misliti. Skoro petletna vojna je razkrajajoče vplivala ne samo na telo, temveč tildi na duševno razpoloženje. Toda tudi pred vojno je bila vpeljava osemurnega delavnika so* cijalna potreba.
Kdor je kdaj delal v tovarn!, ta pač dobro ve, kako utrujeni zapuščajo delavci tovarno. Jedva čakajo, da morejo leči m se počili; Veseli so, če spravijo utrujene ude zopet v ravnotežje.
Ni se bati inozemske konkurence, če vpeljemo osemurni delavnik, kajti opljinbolj se bliža čas, ko bo ta po vsem svetu, ?zveden. — ln konečno bodimo veseli, če delavci hočejo deli,ti osem ur. V tem čas« naj delajo z veseljem in svet se zopet postav: v pravi tir.
Le delo nas bo rešilo!
Mnogo govorimo danes o socializaciji ih .iocijallzmu. SocijaKst se spozna po em, da misli na skupnost, ne samo iu sebe; socijalen se pravi družaben; socfjalizem je nauk, po katerem n; j se' človeška družba metodično organizira.
Socialistično misleč delavec mara vedno Misliti na to, da s svojim delom služi celoti in s tem socijalno deluje. Tudi osemurni delavnik ima socijalni amen, namreč:
—	Čuvati moči delavca, da more več in dal; e časa koristiti Človeški družbi.
Iz stranke.
Vse so hufje se opozarja, da sc
vrli danes ob 8. url zvečer običajni »diskuzljski večer« v Mahrovi hiši.
Shod v Domžalah s? vr$i v nedeljo, dne 24. t. m. v gostilni pri Jožetu ob pol 4. uri popoldne. Poročata ss. Kocmur In Brozovič h Ljubljane
Strokovno gibanje.
Kurjači pozori V soboto, dne 23. t. m. ob 7. u.-i zvečer se vrši važen sestanek vseh kurjačev južne železnice v veliki dvorani Mahrove hiše št. 10, nasproti »Mestnemu domu«. Dnevni red: volitev zaupnikov; raznoterosti. Ker je dnevni' red zelo važen, naj nihče ne manjka!
Strokovnim organizacijam in zaupnikom! Te dni se je razposialo vsem strokovnim organizacijam in zaupnikom strokovno organiziranih delavcev knjigo »Osnutek zakona o zavarovanju delavcev«. Zveza bolniških blakaien nam sporoča, da je knjiga popolnoma pošla in nima nobene več na razpolago. Zato se organizacije in zaupniki vabijo, da rio-poslane jim knjige takoj plačajo, v nasprotnem slučaju pa vrnejo, da bo magoče zadostiti drugim naročbam, ki še prihajajo. Organizacije in zaupniki naj takoj skličejo odborove seje oziroma sčstanke zaupnikov, da Se posvetujejo o osnutku. Posvetovanjem Je pritegniti odbornike ln nameščence bratovskih skladbic in bolniških blagajen, ki so o osnutku večinoma že poučeni. Predloge in pasvete naj se brez odlašanja pošlje
strokovni komisiji ali pa Zvezi bolniških blagajcn v Ljubljani. Poročila naj bodo kratka in točua. S t v a r je nujna!
Vestnik »Svobode".
Seja centralnega odbora »Svo* bode« se vrši v petek dne 22. t. ni. ob 20. liri zvečer y šeienburgovi ulici 6 H.
Izobraževalno društvo »Svoboda« Novi Udmat-Moste ima svojo redno sejo v soboto, t. j. 23. avgusta ob 6 .uri zvečer. Zeli se točna in polnoštevilna udeležba.
mmmm mm*mm 1
Kranj skagorska elektrarna.
Ne gre za krajevno zadevo samo, ampak pri celi zadevi kranjskogorske elektrarne, pri kateri je občina oškodovana za okroglih pol mi* lijona kron, tudi za temeljna vpraša« nja občinske uprave. Širše pozornosti zasluži zadeva vsled tega, ker jo je zagrešil gerentski svet, ki Je bil postavljen še za časa stare Avstrija in je še danes upravitelj kranjskogorske občine. Posebno pa zasluži zanimanje dejstvo, da to gerentstvo vživa pri poverjeništvu za notranje zadeve še zaupanje, ker je naša deželna vlada odobrila njegove sklepe kljub temu, da so nezakoniti, in da so izmed petih gerentskih zastopnikov štirje obenem tudi odborniki posojilnice v Kranjski gori, kateri sa elektrarno odstopili, InkompatibHi* tete očividno naš poverjenik za notranje zadeve ne ppzna, še manj pa demokratizma obč. uprave vsaj do. te meje, da gerentski svet nima pravice brez pritrditve občanov razsipavati več stotigočev, ker te pravic« niti izvoljeni obč. odbor nima, in kec je gerent le od vlade postavljen občinski poslovodja.
Pa povejmo zgodovino!
Vojaško poveljstvo v Kranjski gori Je rabilo ele triko na bencinski motor za nuiogaitovilne barake in
' ,	T ■'"T,*),-.
predraga. Zato so hotejj $ pomooi« občine postaviti elektrarno na vodne sile. Pogodba se je sklenila med občino in vojaškim poveljstvom. Občina je dobavljala materijal in stroje kot vojaško bl^gp, vojaštvo je pa dalo delavce in vodstvo za stavba na razpolago. Ker pa občina ni imela dovolj razpoložljivega denarja, se ja obruija do posojilnice v Kranjski gori. Ta je pa, kakor piše pogodba zemljiške vknjižbe, stavila za finansiranje baje nečuveni pogoj, da bo elektrarna po demobilizaciji njena last.
tarov dragocenih in obširnih gozdov, ter planin, ni te židovske zajiteve
domačega krajevnega denarnega zavoda odbil, ampak se je baje celo zavezal, brezplačno odstopiti svet.
Vse to se je izvršilo brez vednosti občanov, brez razglasa, med pogodbeniki, ki so bili na obeli straneh isti.
Pač pa je gerent Lavtižar sebe kot načelnika gospodarskega odseka obvestil. Ker pa sam ni mogel napraviti darilnega Sklepa o odstopu sveta za elektrarno, sta morala še ostala dva odbornika vedeti za to. Tu pa stvar začne" šepati: 1.10. 1916 je po besedilu pogodbe, ki je bila sodnijsko sklenjena šele marca 1919, odstopil gospodarski odsek podob-čihe Kranjska gora-Log ne posojilnici v Kranjski gori, ampak občini upravnemu organu.
Če gerent ni upal'povedati o pogodbi med župnikom Krajcem kot odločilnim gerentskim prisednikom in Krajcem kot načelnikom rajfajz-novke v Kranlski gori, ali če sta ostala odbornika domnevo podaritve posojilnici odklonila, ne vemo. Za nas je važen ta sklep tem bolj, ker zelo omaje verojetnost, da je bila kaka talca odstopllna pogodba sploh sklenjena. Pismeno, še manj pa obvezno in veljavno za občino gotovo ne, ker niso bili občani nič vprašani, in ker gerentski svet ni upravičen, sklepati n občino take pogodbe.
Imamo pa še drug vzrok dvomiti o kaki resnični pogodbi, kajti gerent Lavtižar je ponovno in proti več osebam vedno zatrjeval, da i« elektrarna občinska z odtočnim poudarkom, da ni posojilnfčna last. To še do konca leta 1918, za kar imamo priče. Kako bi mogel pozabiti na pogodbo med getenfstvom in posojilnico, kako se nahajali v taki zmoti, ako bi bila pogodba res kje drugja še eksistirala kot v dr; Peganovi motivaciji zemljiške vknjižbe in morda še v župnik' Krajčevi domišljiji?
Tudi se je od gospoda gerenta in prisednikov zatrjevalo Javno ves čas, in od nekaterih "še po zemljiški vknjižbi, da so se pogodili s poso-
jilnico sicer glede finansiranja, a da je fn ostane elektrarna last občine.
Pozabiti ne smemo, da so vse dobave materijaia in strojev doaa-Jale na občino in ne na posojilnico, kar tudi verojetnost, da je naveden odstop leta 1916 le fingiran, povečuje. Brezpomembno tudi ni, da je še 27. 1. leta 1919 sklenil gospodarski odsek kranjskogorski odstop sveta is občini iii ne posojilnici. kyr b; govorilo za to, da so odborniki še tedaj stali na stališču, da je prepis na posojilnico kvečjemu le začasen. ^kakor se je po izjavi prisednika Žerjava gerentski sklep z dne 27. 1. t. 1. baje v resnici glasil. Ker te klavzule pogodba od mar.ca 1919 nima, domnevamo, da posamezni odbornik- besedila podpisane pogodbe niso brali, ali pa da so imeli slabo vest, ker so vedonia opeharil občino za stotiso-cake. iz kaznjive zaupljivosti, iz iahkomišljene nesposobnosti, iz ko-ruptne dobičkarije se bo morda dognalo. Misliti si, da so prisedniki ge-rentstva zaradi lepih župnikovih oči opeharili občino za nad 400 tisoč kron, in vsakega občana za okroglih 300 K, bi bilo res prenaivno.
Zemljeknjižna pogodba je bila perfektna 18. marca 1919 in že po 1 desetih dueli od poverjeništva za notranje zadeve odobrena. Ali naj gerentski svet še nadalje izdaja koristi kranjskogorske občine na tak brezvesten in korupten način? Razumljivo je velikansko razburjenje občanov, da se pod našo jugoslovansko državo morejo trpeti taki koruptni iunkcijonarji.
Naravno je, da so vsi prisedniki tudi osebno s svojim premoženjem odgovorni za ogromno škodo, katero so zakrivili nad kranjskogorsko občino; naravno bi pa bilo tudi, da se nepravi sistem poverjenika Golje od centralne vlade ne tolerira niti minute več. Po metodi kranjskogorskega gerentstva se lahko občinsko premoženje povsodi razdeli med ge-rentstvo.
Da pa jugoslovanska javnost take uprave ne bo gledala mirno, je gotovo, in da postava takih medsebojnih kupčij in sleparij javnih zastopnikov ne more priznati, je tudi Jasno. Zato tudi kranjskogorska elektrarna kljub vknjižene pogodbe obveljati ne more, ker je „contra bonos moresM (proti poštenim običajem). Zato morajo priti taki prisedniki pred zagovor.
Gospodarstvo«
ObremenJenja veleposestev. »Narodne Novine« priobčujejo naredbo regenta Aleksandra o prepovedi odsvojitve veleposestev. Naredba prepoveduje vsakršno odsvojitev potem pravnih poslov med živimi kakor tudi potem dražb, bodisi prostovoljnih, bodisi javnih. Nadalje se prepoveduje tudi obremenjenje prizadetih veleposestev. Pojem veleposestva je različen v različnih delih države. V Sloveniji se smatrajo za veleposestva vsa tista, ki merijo nad 75 'na obdelanega zemljišča ali 200 ha zemljišča sploh. Na Goriškem, v Istri in Dalmaciji so veleposestva ona posestva. ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se gibljejo meje med 100 do 300 ha oble-lanega, oziroma med 300 do 500 ha zemljišča sploh. Za vsako odsvojitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za agrarno reformo.
Izvoz žita Iz Rumunije. Iz Ruinu-rije poročajo, da bo letos mogoče izvoziti iz Rumunije 50.000 vagonov žita. Pri tem pa še ni všteta žetev v Besarabiji.
TvžaŠkl Lloyd. Po poročilu ravnateljstva Tržaškega Lloyda se nahaja od 27 milijonov delniške glavnice okoli 37 milijonov v italijanskih rokah, (ako da so Italijani faktični gospodarji tega društva. Društvo je odpustilo do sedaj skoro vse uradnike slovenske narodnosti. IJovdove delnice notl-ralo okrog tisoč lir.
Promet po Donavi. Kakor hitro bodo odstranjene vse mine v Donavi, se otvori na Donavi reden ladijski promet iz Rumunije na Ogrsko in v Nemško Avstrijo.
Agitirajte za naše časopisie!
Splošna železničarska orgaiiiza- j Rusije In odstopiti aliirancem več
cija. Seja centralnega odbora sc vrši v petek, dne 22. t. m. ob pol 3. uri zvečer v društvenih prostorih. Važen dnevni red!
Najiiovejša porot la.
MEŠČANSKA OGRSKA VLADA PRED PADCEM.
LDU. Dunaj, 20. (DunKU.) „Neues VVieuer A.bendbiatt1' piše: Vodja ogrskih socijalistov Garany odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se bodo obnovila pogajanja glede sestave vlade, katerim bo prisostvoval tudi grof Am!rassy. Nadvojvoda Jožef odstopi nemara na ta način, da se umr-kne v zasebno življenje, ali pa da se mu po-veri vrhovno poveljstvo ogrske ar-
monopolov. V političnem oziru se hoče moskovska vlada svečano odreči vsaki agitaciji v inozemstvu, zahteva pa za sebe popolno svobodo delovanja v Rusiji. Ljeninov predlog so aliiranci odkfonl!?. Aliiranci stoje na stališču, da zastopa moskovska vlada vedno manjši del ruskega prebivalstva.
VRHOVNI SVET.
LDU. St. Germain. 20. (DunKU.) »Excelsior« piše: Vrhovni svet je včeraj v skupni seji z glavnim odsekom konference v glavnih potezah določil način sestavljenja klavzul k avstrijski mirovni pogodbi. »Rclair* ie izvedel, da je imel Tittomjev nasvet, naj konferenca pospeš svoje, delo m v glavnih potezah izgotovi po-
made, uarainv pa bo najbrž zalite- i godbo še pred počitnicami, precej
val, da se nadvojvoda popolnoma
umakne 'n političnega življenja. Razen Oaramyia vstopita v kabinet tudi Payer in Peidl. Lovaszy bo ministrstvo za zunanje posle najbrž odstopil grofu Andrassyju, sam pa prevzame mesto ministrskega predsednika. Sestava kabineta bo nemara v petek ali soboto končana.
NADVOJVODA JOŽEF ODSTOPIL.
Budimpešta, 20. Danes popoldne je nadvojvoda Jožef izrazil svojo principielno pripravljenost, imenovati koalicijsko vlado, odreči se vsi politični moči in kot zasebnik čakati na izid volitev, ki se morajo takoj razpisati. Nato so se še danes popoldne začela pogajanja za sestavo koalicijske vlade. Menijo, da se bo že Jutri dosegel popoln sporazum. Mini- > strsko predsedstvo in ministrstvo za j zunanje posle bo najbrž prevzel Mar- j tin Lovaszy, trgovinsko ministrstvo j Garamy, ministrstvo za finance Ro- j land in justično ministrstvo Viljem Vaszony.
ANGLEŠKA ZBORNICA.
LDU. London, 20. (DunKU.) Zgornja zbornica je v tretjem Čita-nju sprejela zakonske predloge o na-vijalcih cen.
NEMIRI V LAURI.
LDU. Beuthen, 20. (DunKU.) V plavžih Laura so snoči izbruhnili nemiri. Na mimoidoče straže so streljali iz oken, vsled česar je bilo 5 vojakov ranjenih. Sodrga je tudi ponoči poizkusila dvakrat napasti, pa so jo odbili.
PRED STAVKO BELGIJSKIH ŽELEZNIČARJEV.
LDU. Bruselj, 20. (DunKU.) Odbor stavkajočih železničarjev je dobil kot odgovor na svoj poziv od zvez francoskih, nizozemskih In luksemburških železničarjev formalno zatrdilo, da more v primeru stavke belgijskih železničarjev računati na njihovo popolno solidarnost.
SOCUALIZACIJA KRUPPOVIH TOVAREN.
LDU. Essen, 20. (ČTU.) Iz verodostojnega vira se poroča, da namerava ravnateljstvo Kruppovih tvornic v Essenu, socijalizirati v najkrajšem času Kruppove tvorni ce in livarnice.
BELA KUNA SE NE IZROČI.
LDU. Pariz, 20. (ČTU.)' Pariški socialisti pričakujejo, da bo nemšJco-avstrijska vlada odklonila zahtevo budimpeštanske vlade po Izročitvi Bele Kuna in drugih pobeglih ljudskih poverjenikov, in to tembolj, ker ententa ne podpira te zahteve. Skupna prizadevanja Čehoslovakov, Jugoslovanov in Italijanov so dosegla, da si ententa ne upa, podpirati nadvojvode Jožefa.
KUA1UNIST KUNFY.
LDU. Dunaj, 20. (ČTU.) Bivši ogrski ljudski poverjenik Kunfy je ;nšel danes v spremstvu čehoslova-kili detektivov iz Bratislave na Dunaj. Tukaj ga je prevzelo dunajsko redarstvo in ga odpeljalo v taborišče, kjer bo interniran.
LJENINOV PREDLOG ZA MIR.
LDU. Berlin, 20. (ČTU.) Po londonskih poročilih je Ljenin zopet stavil mirovni konferenci predlog, da bi
sklenila mir s sovjetsko Rusijo. I.ie-nin je pripravljen, izpolniti vse gospodarske zahteve aliirancev, priznati vse stare inozemske dolgove
uspeha. Končnoveljavnih sklepov sicer ni bilo. ali posamezne komisije in glavni olsek se z vsemi močmi trudijo, da se avstrijska pogodba Čimprej dokonča, to pa zato, da Clemenceau, ki se v četrtek povrne z dopusta, najde že vse pripravljeno, Ako se to posreči, pregleda, kakor meni »Echair«, vrhovni svet še Isto popoldne elaborat, in uoati je, da se pogodba mogoče še v četrtek zvečer izroči v St. Germainu. Ostali listi pa sodijo, da se to ne more zgoditi pred začetkom prihodnjega tedna.
Aprovizaciia.
Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene zkaznice, ;n sicer: št. 1 do 400 dne 22. avgusta, št. 401 do 800 dne 24. avgusta, št. 801 do 1200	dne	25.	avgusta,	št.	1201	do
1600	dne	26	avgusta	št.	loOl	c-o
2000	dne	27.	avgusta,	št.	2001	do
2400	dne	28.	avgusta,	št.	2401	do
konca dne 29. avgusta v vojni pio-dajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki s*ane 4 krone.
Aprovizaciia južne železnice se
bo prihodnji petek, 22. t. m. selila v svoje nove prostore ob Cesti na južno železnico tik tvrdke Ranzinger. Zato se bo ta dan samo kruh prodajal, in sicer v starem lokalu, od sobote naprej pa. vse skupaj v novi prodajalni.
Izdajatelj: Josip Petelan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tisk »Učit. tiskarne« v Llubljanl.
ljudem zelo nevarna bolezen razširila, ukazujemo v zmislu S 42. zakona o živalskih kugah do preklica pasjii kontu m a c za občino ljubljansko in odrejamo sledeče:
1. Vsi psi morajo nositi pasje znamke.
2. Vsi psi morajo biti priklenjeni ali zaprti v takih krajih, kjer ne morejo tuji psi do njih. Kadar so pa na prostem, morajo nositi nagobčnike, ki onemogočujejo popadanje.
It
(dosedaj Sauct-wirt) v Sicvea-jeingiadeu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, k&gljišfce, krasen vrl in se dobe vozovi na vse strani. Točit bom vedno najboljša vina in i-ivo ter kavo Vsak čas se bodo dobila mrzla in topia jedila. — Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevca ra drobno in debel za razpošiljanje od 56 j naprej — Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej OSET, hotel BEOGRAD, Slovf;njifrradec.
j	Sjis in ieiiie s«, gai&ass
i	vrhnje modroee, umivalnike, vsakovrstna
j	omare, mize in stole iz trdega in mehkega
M,..,	•	.	„	,	.!	lesa, priporočata BRATA SEVER, zaloga
Mestni konjaČ	ima	l.alog,^ vse j	pohištva in tapetniška delavnica Ljubljana
KoM^ej. Vabimo na ogled !
pse, ki hodijo okrog brez nagobčnika ali znamke, poloviti in uničiti.
3. Pse v javne prostore (gostilne, kavarne, tržišča, trgovine) voditi, je prepovedano kar najstrožje.
4. Brez dovoljenja tneslnega magistrata in živlnozdravniške preiskave se psi ne smejo odpraviti iz kon-tumačnega okoliša.
5. Vsak slučaj stekline sumljivega obolenja je nemudoma javiti mestnemu magistratu.
6. Prestopki teh odredb se bodo strogo kaznovali.
Izjeme od predpisov št. 2 za lovske pse za čas in kraj lova določi na posebno prošnjo mestni magistrat.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. avgusta 1919.
Pri svinčenem rudokopn v Mežici na Koroškem je razpisano mesto samostojnega ifiiTS PioSn.e s prepisi šolsliih in juliluHIcIlO. sluibenili spričeval ter z navedbo zahtevkov plače se naj vložijo najpozneje do 1. septembra 1 1.
Državno nad*, in upravnižtvo ▼ Mežtel.
tovarnar v Do mžalah st. 43, sprojemam v popravilo zimske klobučevinaste (fil-caste) klobuke za gospode in damo po najnižniih cenab.
Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah potrebuje
večjo množino tesar ev
Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejmejo samo samski delavci. Reflektmiti naj ae zglasijo pri Rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah.
Rudniško ravnateljstvo v Kočevju potrebuje
enega Železo-vrtnarja, ključavničarja in dva kurjača.
Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju,
Sprejme se dobro izvežban
pečariki pom&tnik
samostojen delavec za postavljanje peči in štedilnikov. Plača po dogovoru.
Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica.
St. 13.711.
Razglas.
Pivovarniški delavci, delavke in sodarji prirede
VELIKO GOZDNO VESELICO
na komarjevo nedeljo, dne 24. avgusta t. I. v hotplu. ,.Bellevue“ v Sj odnJi Šiški.
Na spozedu razne zabavne igre i. t. d. — Godba, ples in prosta zabava. Iz prijaznosti sodelujeta tamburaškl in pevski zbor ^Svoboda*. — Vstopnina za osebo 2 kroni, otroci prosti.	ODBOR.
m«?*«**
Ker se Je v mestu ugotovilo slučaj pasje stekline in je nevarnost da bi se ta ne le živalim, ampak tudi
Odvetnik
phil. et Sur. dr. Josip Hacin
Je otvoril pisarno
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8
(Rojlnova hlSa, nasproti hotela !truk«IJ).
registrovana zadruga z omeleno zavezo,
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
mm
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOjlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1'L milijonov krom Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
■ 5^
m&S-:
a od 15. maja do konca septembra.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Najmodernejše in nai priljubljenejše zdravilišče v Jugoslaviji.
avni žveplenokialogrenki vrelci. Nedosežno zdravilišče za bolezni želodca, črevesa, jeter in ledvic. Zdravilišče za bolezni presnavljanja (diabetes, debelost) in putike ). Moderno kopališče vsemi hydro-niehano-terapevtičnimi procedurami. Dljetetifen sanatorij za bolne na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah m za diabetikarje p
Naravni
(artimtis urica). _____________________..	   „v	  ,___________ r________________________________     „
vodstvom strokovnjaka Dr. I.avriča b: sole svetovnoznanega profesorja Dr. Noorden-a. Vsakovrstne mineralno, solnžne In plavalne kopelji.
Terensko kure za kronične pljučnih boleznih, kot bronhitis, pleinit ijsnili h&teiov in dependane, krasni izp