Is listov —1 Velika akcija za pobijaaje nepismenosti. V minLstrstvu prosvete je bila te dni tridnevna konferenca za pobijanje nepismenosti. Na konferenci je bilo sklenjeno, da v dveh letih ne sme biti v Jugoslaviji nobenega človeka več, ki bi ne znal pisati in čitati. V ta namen se morajo pri vseh osnovnih šolah osnovati tečaji za analfabete, ki jih bodo obiskovali nepismeni moški in ženske v starosti od 14 do 25 let. V krajih, kjer ni šole, bo vodil analfabetske tečaje pismen kmet, zadružnik, duhovnik ali predstavnik kakšnega kulturnega društva. Država bo zagotovila velike kredite za uspeh te akcije. Po- vaseh, kjer se bo izkazala potreba, bodo osnovani zimski tečaji za kmečke mladeniče, kjer se bo vršil pouk preko radia. S pomočjo teh zimskih tečajev bo skušalo ministrstvo prosvete dvigniti intelektualni nivo širokih ljudskih slojev. Zagotovljena so tudi že sredstva za nabavo radioaparatov. — »Jutro«, 6. IX. —1 »Nova pravda« od 5. septembra prinaša v uvodniku pod naslovom »Neodložljiva vprašanja« tudi sledečc: V naši bogati agrarni državi ne bi bilo treba, da bi piiinanjkovalo živil in prav tako so neupravičene visoke cene. Uvede se naj samo potreben rcd na živilskem trgu in v kali zatre vsako špekulacijo. Nujno je tudi potrebno, da se organizirajo javne aprovizacije, ki bodo nastopale kot regulator cen svobodnega tržišča. Brez rajoniranja potrošnje in javnih aprovizacij ne pojdc. Čimprej sc to izvedc, tem boljšc bo. —1 Zahteva po enakih pravicah učiteljev in učiteljic. V Beogradu sc je ustanovil delov- ni odbor učiteljic z nalogo, izposlovati za učiteljice enake pravice, kakor jih imajo učitelji, kcr so tudi dolžnosti obojih enake. Odbor je razposlal vsem učiteljicam razglas, naj podpro njegovo prizadevanje. Načelnik za ljudske šole v prosvetnem ministrstvu Lojanica je spirejel odposlanstvo učiteljic, ki mu je pojasnilo položaj učiteljic in navedlo primere njihovega zapostavljenja. Načelnik je obljubil, da bo na cdločujočem mestu izčrpno tolmačil želje učitcljic. — »Domovina« 12. sept. —1 »Trgovski list« od 4. septembra prinaša v svojem uvodniku »Doma prezrti predlogi« tudi naslcdnje ugotovitve: To dosledno preziranje in omalovaževanje tudi v najboljšem namenu izrečenih predlo.gov je moralo ohladiti dobro voljo ljudi in zato se v našem javnem življenju tudi zasebna iniciativa vedno manj opaža. Zato tudi živimo vcdno bolj tjavdan, zato pada čut odgovornosti, zato delamo manj in zato se manjša naša požrtvovalnost. Namesto da bi drug drugcmu krepili nacionalno moralo in si s sodelovanjem lajšali delo, da bi v vsakem pogledu napredovali, si delamo še naprej drug drugemu ovire in še naprej vlečemo vsak na svojo stran. V srečnih mirnih časih je to še šlo, sedaj pa je že čas, da krcncmo na drugo pot in da tudi urcdimo doma svoje življcnje kakor treba, da ne bodo ostali najboljši predlogi prezrti in neupoštevani. —1 Kri našega naroda. Zagrebški »Jutranji list« objavlja pod gornjim naslovom uvodni članek, ki ostro biča pijančcvanje po hrvatskih selih, zaradi česar se preliva zlasti ob nedcljah dragocena narodna kri in zapravlja zdravje in premoženje naroda. Žrtve teh »junaštev« polnijo 'bolnice, kolikor ne pridejo že takoj v mrtvašnice. In kako je pri nas?! Kar priznajmo si našo slovensko sramoto in nič se ne ponašajmo s svojo prasveto in svojo lažno kulturo, dokler ne zatremo te sramote, ki navdaja človeka z grozo in strahom. — »Nova doba«, 23. VIII. —1 Delo krščanskega učiteljstva je naslov uvodnega članka v »Slovencu« od 11. sept., v katerem opredeljuje pisec stališče ob štiridesetletnici »Slamškove družbe«. —1 Ob 401etnici »Slomškove družbe«. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« od 10. sept. članek, v katerem ugotavlja tudi sledeče: Vzdržali so 40 let! Ali samo vzdržali? Ne, tudi zmagali smo. Nič več nas liberalni tovariši ne hodijo preštevat in opazovat, kadar gremo na svoja zborovanja, kot so to delali ob začetku. Nič več nas ne napadajo po svojem stanovskem in liberalnem časopisju. Izumrli so tudi tisti stanovski tovariši, ki so nam odrekali državni kruh! Zmaga pa še ni popolna. Ob prehodu v peto desetletje se zavedamo, da so sovražniki krščanske vzgoje še aktivni, toda skriti in zato tem bolj nevarni. Premeteno urejujejo svoja glasila, da niti naši ljudje ne zapazijo, kam jih hočejo zapeljati; svoja društva ustanavljajo in vanje sprejemajo tudi naše Ijudi, celo v odbore jih volijo, samo da nam mešajo pojme in se morejo sklicevati nanje v primeru potrebe In kaj nas čaka? —1 Šolo oddajo v najem je naslov članka v »Jutru« od 18. sept., v katerem čitamo med drugim tudi te ugotovitve: Pred nekaj leti je poučevala na šoli nekaj mescev učiteljica novinka sama, dasi je šola štirirazredna in je otrok za pet razredov. Kaj so delali z njo oproščenci, ko so se vrnili v šolo, ve povedati ona. To pripovedovanje je grenko, grenkejše od marsičesa, kar vzdrami včasih oblast, da prisluhne in »pomaga«. Kakšni so bili učni uspehi, če učenci niso hoteli niti vstati, ko je vstopila v razred učiteljica, stoji na dlani. Šolski upravitelj, ki je prišel v to zmedo, je razmere na šoli uredil in že so se jele kazati posledice krepkega vodstva na šolskih uspe- hih. Zdaj pa je upravitelj premeščen nekam v Haloze. Pravijo, da po lastni prošnji. PTemeščen je bil tudi tretji učitelj, tako da je ostala na štirirazrednici žena bivšega upravitelja sama. Ko drugod po naši deželi primanjkuje šolam razredov, ko odpirajo vzporednice in grade nove šole, kjer mladi učitelji preizkušajo svoje moči, se farani Sv. Bolfenka bavijo z mislijo, kako in komu bi oddali v najem šolo. Ni jim namreč potrebna. — Ne da bi ne bilo otrok — bog ne daj, nasprotno, prirastek na otrokih je leto za letom večji. Tudi potreba po učenju je kričeča, le učiteljev ni. Tu in tam namreč šolska oblast pozabi, da je šola tudi pri Sv. Bollenku v Slovenskih goricah. —1 Maturanti srednjih šol na učiteljiščih. V zvezi s čl. 2. uredbe ministrskega sveta št. 11.01 od 20. avgusta 1940., po katerem se v peti razred učiteljske šole lahko vpisujejo tudi učenci in učenke, ki so napravili višji tečajni izpit, je prosvetni minister izdal odlok IV. št. 99.83 od 30. avgusta letos, da se v šolskem letu 1940./41. otvori novi peti razred učiteljske šole za učence z višjim tečajnim izpitom v srednji šoli. Novi peti razred bo otvorjen v učiteljskih šolah v Beogradu in sicer moški oddelek 40, ženski oddelek 40 učencev, v Kragujevcu 40 učencev, v Novem Sadu 40 učencev, v Jagodini 40 učencev, v Pirotu 40 učencev, v Banjaluki 40 učencev, v Sarajevu 40 učencev, v Užicah 40 učencev, v Šabcu 40 učencev, v Ljubljani 40 učencev, v Mariboru 40 učencev, na Cetinju 40 učencev, skupaj 560 učencev. Pouk v teh razredih bo potekel po posebnem programu, ki bo naknadno predpisan. (»Jutro«, 1. sept.) —1 »Slovenec« od 27. avg. razpravlja v svojem članku o potrebi gozdne šole. Predvideva v banovini dve taki šoli in sicer za bivšo mariborsko in za ljubljansko oblast. To šolo naj bi pohajali otroci z začetnimi organskimi napakami, kakor: obolenje pljučnih žlez, srčna hiba, nagnjenje k tuberkulozi, slaba telesna konstitucija, šibkost živčnega sistema in slabokrvnost. Izključeni pa bi bili iz gozdne šole otroci z infekcijskimi boleznimi in oni, ki so aktivno tubekulozni.