Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin detla Libenta (Ul. Coinmcrciale) 5/1. Tel. 28.770 /.a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trsi, li/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI UST Posamezna štev. 50 lir N A R O č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 630 TRST, ČETRTEK 19. JANUARJA 1967, GORICA LET. XVI. Stvarnost naših Slovenci že davno nismo več kmečki narod, kot ni več to skoro noben drug evropski narod, razen na skrajnem jugu :n jugovzhodu Evrope. Vendar pa velik del slovenskega ljudstva še vedno prebiva v vaseh, morda celo še večina. To pomeni, da mnogi sicer še stanujejo v svoji vasi, na delo pa sc vozijo v mesto, kjer opravljajo poklice, ki nimajo nič več skupnega s kmetijstvom. Vse to ustvarja v zvezi s slovensko vasjo posebne probleme, ki so sociološko še malo raziskani, četudi je zadnje čase izšlo v Sloveniji že več študij o tem. še manj pa so znani in raziskani novi sociološki problemi, ki zadevajo naše vasi na Tržaškem. Ti problemi namreč niso povsod enaki, četudi imajo marsikaj skupnega. Razlikujejo se od dežele do dežele in od ene mestne okolice do druge. Odvisni so med drugim od tega, ali leže vasi v okolici velikih industrijskih središč ali pa manjših mest, ki ne morejo absorbirati vse delovne sile z vasi in je ta prisiljena romati kam dalje s trebuhom za kruhom in morda celo v tujino in čez morje. Odvisni pa so tudi od tega, če se znajdejo ljudje z vasi tudi pri delu v mestu v lastnem nacionalnem in duhovnem ozračju, ali pa prestopijo na svoji vsakodnevni vožnji z vasi v mesto v tem pogledu izredno važno mejo, onstran katere se znajdejo v čisto drugačnem, tujem in njihovemu izvoru in miselnosti (ter morali, ki so se je navzeli v svojem domačem okolju) celo sovražnem okolju. KAJ SE SKRIVA ZA VIDEZOM NAŠIH VASI? To zadnje v polni meri velja za naše vasi na Tržaškem in Goriškem ter seveda tudi v Beneški Sloveniji, le da spada ta k tistim področjem, kjer si morajo ljudje iskati zaslužka mnogo dalje in celo v inozemstvu. Kadar govorimo o naši manjšini, imamo predvsem v mislih naše ljudi, ki žive strnjeno v naših vaseh, torej še na našem slovenskem etničnem ozemlju. Na straneh naših listov se pogosto pojavljajo imena teh vasi, poroča se o raznih življenjskih jubilejih, o občinskih vprašanjih, o političnih zadevah in o raznih prireditvah. Toda kaj se v resnici skriva za tem bolj ali manj konvencionalnim pročeljem, ki hoče prikazovati vse stvari tako, kakor so bile vedno in kakor da sc življenje v naših vaseh le počasi spreminja? Govorimo in pišemo o pevskih zborih kakor 1. 1867, le da obhajajo ti zbori zdaj že visoke jubileje. Toda so ljudje, ki nastopajo v teh zborih, res prav taki in prav tako gledajo na življenje in njegove probleme kakor njihovi dedje? Gotovo, da ne. To so (Nadaljevanje na 3. strani) V sredo zjutraj so se v Trstu zaključila pogajanja med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo za sestavo takih večin v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, ki bi bile sposobne izvoliti njuna dva izvršna organa, to je pokrajinski in občinski upravni odbor. Razumljivo je, da je bila predmet dolgotrajnih razgovorov predvsem sestava skupnega politično-upravnega programa, čeprav je zahtevala dolgo razpravo tudi porazdelitev raznih občinskih referatov med koalicijskimi strankami. Po sporazumu, ki so ga v sredo sprejela odposlanstva posameznih strank, bi novi pokrajinski odbor morali sestavljati zastopniki Kršč. demokracije, Združene socialistične stranke in Slovenske skupnosti. Pokrajinski predsednik bi moral biti demokristjan Savona, svetovalec Slov. skupnosti bi pa moral prevzeti odborništvo za kmetijstvo, lov in ribolov ter turizem. Tržaški občinski odbor bi morali sestavljati predstavniki Kršč. demokracije in Združene socialistične stranke, medtem ko bi zastopnika Slov. skupnosti in republikancev podpirala odbor »od zunaj«, četudi bi oba tvorila sestavni del večine. Za novega župana bi moral biti izvoljen demokristjan Spac-cini, v odboru pa bi ostal slovenski socialist Hreščak. Z izvolitvijo Saše Rudolfa za odbornika bi tudi v vodstvo tržaške pokrajine — kot pred poldrugim letom na tržaški občini — prišel pripadnik slovenske manjšine. Toda bolj kot sestava odborov in porazdelitev odborniških mest se nam zdi važen sporazum o skupnem politično-upravnem programu, ki bi ga morala odbora med svojim mandatom izvesti in za izvedbo katerega so se obvezale tudi vse stranke koalicije. Slovenska skupnost se je zavzemala, kot je naravno, da bi tvorile predmet pogajanj in političnih razgovorov predvsem vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino, čeprav je zavzemala stališča tudi glede splošne vsedržavne ali specifično tržaške problematike, kot sta na primer sredinsko-leva politika in gospodarska bodočnost Trsta. Predstavniki Slovenske skupnosti so že preliminarno zahtevali, naj stranke koalicije proučijo določena vprašanja slovenskega šolstva, kot na primer razpis natečaja za učitelje osnovnih šol, določitev organikov na slovenskih enotnih srednjih šolah in razpis natečaja za štiri tehnične asistente na slovenskem znanstvenem liceju ter imenovanje dveh novih uradnikov v tajništvu trgovske akademije Vsa ta vprašanja je proučila posebna komisija, ki je tudi nakazala, kateri ukrepi so potrebni, da se zahteve Slovenske skupnosti čimprej ugodno rešijo. Nadaljnja zahteva Slovenske skupnosti je pravična ureditev vprašanja industrializacije mesta, ki je spričo brutalnega razlaščevanja slovenske zemlje, zlasti na področju dolinske občine, dejansko doslej potekala v škodo slovenskega prebivalstva. Tudi za ta problem, ki je dejansko zelo zapleten, je posebna komisija sprejela ustrezen sklep. Ta sicer zasluži obširno razlago, ki je pa na tem mestu ne moremo podati. Važno se nam zdi le podčrtati, da je Slovenska skupnost ugotovila pri ostalih partnerjih politično voljo, da se bodo zavzemali za korenito spremembo dosedanjih krivičnih postopkov. Slovensko odposlanstvo je preliminarno postavilo še nekaj drugih zahtev, ki so bile v bistvu vse sprejete, razen ene, in sicer tiste, ki zadeva vprašanje predsedništva turistične ustanove v Sesljanu, kar pa bo še predmet posebnih razgovorov. Vrsta problemov, ki se tičejo slovenskega prebivalstva, je dobila ustrezno rešitev v upravnih programih pokrajine in tržaške občine. Gre tu za vprašanje slovenskih uslužbencev pri občinskih izpostavah, za primerno ureditev slovenskih občinskih vrtcev, za objavljanje uradnih razglasov tudi v slovenščini, za poimenovanje ulic in trgov tudi po slovenskih osebnostih, za vprašanje dvojezičnih napisov in za druge probleme, katerih rešitev spada v pristojnost pokrajine ali občine. Važno vprašanje, o katerem je bilo mnogo govora, je nadalje načelni sklep strank leve sredine in Slov. skupnosti, da naj tržaška občina, pokrajina in dežela pravnq ustanovijo Slovensko stalno gledališče in prevzamejo seveda tudi vso finančno skrb za njegovo redno delovanje. To vprašanje bodo stranke še natančneje proučile, vendar so se že sedaj obvezale, da ga bodo čimprej rešile, na vsak način pred gledališko sezono 1967-68. Strogo politični del sporazuma pa potrjuje v celoti dogovor, ki so ga glede politike do Slovencev januarja 1965 sklenile Slov. skupnost, Kršč demokracija in socialistična stranka. Besedilo takratnega dogovora tvori tudi sestavni del novega sporazuma. Pravkar doseženi sporazum moramo zato pozitivno oceniti, s čimer seveda ni nikakor rečeno, da so vsa naša vprašanja rešena in pravično uerjena. Res je, da smo šele pri začetkih in da bo treba še novih bojev, novih prizadevanj, če hočemo, da bo razvoj krenil na boljšo in bolj pravično pot. Slovenska skupnost je vsekakor ponovno dokazala, da je njena prisotnost v zamejskem političnem življenju neobhodno potrebna, ker bi drugače slovenski problemi sploh ne prišli med tako važnimi razgovori v razpravo, ali pa bi o njih kvečjemu govorili zelo na splošno, megleno in okrnjeno. D. L. Vladna kriza je bila odvrnjena RADIO TRST A • NEDELJA, 22. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste...; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V puščavi in goščavi«. Roman, napisal Henrik Sienkiewicz, prevedel France Vodnik, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Tretji del; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.30 »Evstahi jeva cev«. Komedija v enem dejanju in šestih slikah, napisal Vitaliano Brancati, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.15 Obisk v diskoteki, pripravil Janko Ban; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Tone Kuntner«, popravil Marko Kravos; 20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Uohcet buo u hiši«; 22.45 Antologija jazza. • PONEDELJEK, 23. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednjo šolo); 12.10 Brali smo za vas; 13.30 Priljubljene melodije; 17.25 Radio za šole (oddaja za srednjo šolo); 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 19.10 Sveta brata Ciril in Metod; Prof. Martin Jevnikar: »Delo svetih bratov in najstarejši spomeniki slovenskega pismenstva«; 21.00 Sodobne črtice in novele: Igor Tuta: »Ite Missa esit«, delo nagrajeno na literarnem natečaju Slovenskega Planinskega društva v Trstu. » TOREK, 24. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Uohcet buo u hiši«; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Glasba za vaš transistor: 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Giovanni Paisiello: »Zaljubljena Nina« komedija v dveh dejanjih; 22.45 črni cvet, jazzovska revija. • SREDA, 25. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo staonio osnovnih šol); 12.10 Pomenek s poslušavkami: 17.25 Radio za šole( oddaja za prvo stomiio osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.10 Higiena in zdravie, prinravil dr. Rafko Dolhar; 19.25 Zbori, gostje v Trstu. Zbor »Glasbene Matice« iz Clevelanda, vodi Valentina Fillinger; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.15) Socialne vede, - ČETRTEK. 26. januarja, ob: 11.50 Glasbila in barve: 12.00 7.a smeh im dobro vol io. Besedilo Danila Lovrečiča: 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Glasba za vaš transistor; 19.00 Pisani balončki. Ra-di 1 s ki tednik za najmlajše; 20.35 »Dorinina triolo-gija«. Igra v treh dejanjih, napisal Gerolamo Rovet-ta, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.40 Slovenski solisti. Pianist Leon Engelman. • PETEK, 27. januarja, ob: 11.40 Radio za šole — oddaia za drugo stopnjo osnovnih šol; 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.25 Radio za šole — oddaja za drugo stonnjo osnovnih šol; 18.00 Ne vse. toda o.vsem; 18 30 O glasbi govorijo skladatelji: 19.10 Moi prosti čas; 20 35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe. » SOBOTA. 28. januarja ob: 11.50 Orkestri lakhe glasbe: 12.10 Tržaške ulice in trei. nrinravil dr. Tei/e Tul: 13 30 Sedenj nlošč: 15.00 Glasbena oddaia za mladino, (pripravil Dušan Jakomin; 16 00 v»1an. Orldaia za avtomobiliste; 16.20 Pregled italijanske dramatike. Tosim Tavčar in Jože Peterlin (12. oddaja); 17.20 Skala in ladia — komentar o dcrodkih no koncilu in v jubilejnem letu; 18.30 PetrorT>r:VtiVa ia-^a; 10 10 Družinski obzonvik: »Vloga gledališča in drugih javnih prireditev v okviru zamenjave misli v družbi«; 20.35 Teden v Italiji; ?f>45 Mrvški vokalni kvintet Niko Štritof: 21.00 7a smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča; ?1.30 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 22. januarja, nedelja: Viktor, Vincencij 23. januarja, ponedeljek: Rajko, Rajmund 24. januarja, torek: Felicijan, Miroslava 25. januarja, sreda: Pavel, Trpmir 26. januarja, četrtek: Pavla, Polikarp 27. januarja, petek: Janez, Sava 28. januarja, sobota: Peter, Tilen Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni uredniik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Enotna italijanska socialistična stranka se je odpovedala zahtevi po novi »verifiki« odnosov med strankami vladne koalicije in njihovega vladnega programa in tako se zdi, da je zaenkrat odvrnjena nevarnost vladne krize. Večina socialistov v osrednjem odboru stranke je odobrila ta sklep. Proti je bila le leva, Lombardijeva struna, ki bi rada, da bi stranka izstopila iz vlade in prešla v opozicijo. Socialistično vodstvo je z večino glasov sprejelo tudi pozitivno oceno vladnega dela pri premagovanju gospodarskih težav in pri akcijah pomoči v zvezi s povodnjami v novembru. Zahtevajo pa uresničenje petletnega načrta, državne otroške vrtce, reformo univerz in urbanistični zakon. Medtem ko kaže, da je odvrnjena vladna kriza, o kateri se je zadnji čas mnogo govorilo, pa se nadaljujejo na vseh koncih in krajih stavke in banditstvo bujno uspeva. Oboje je zadobilo značaj kronične socialne bolezni današnje italijanske družbe. Trenutno — ko to pišemo — sta med drugim v teku stavki nameščencev ACEGAT-a v Trstu in uslužbencev mlečne centrale v Turinu (za nedoločen čas), ki preskrbuje vse mesto z mlekom; stavkajo pa tudi nameščenci zavodov socialnega zavarovanja. Nekatere stavke so nedvomno upravičene, druge pa imajo značaj izsiljevanja in zlorabljanja pravice do stavke. Najavljena stavka železničarjev bo verjetno upravičena, ker so železničarji res sorazmerno slabo plačani glede na druge kategorije delavstva, njihovo delo pa je odgovornejše. Isto bi lahko rekli o nekaterih drugih stavkah. Toda na splošno se lahko reče, da si sledijo predvsem stavke bogatih sindikatov, ki obvladujejo razne važne sektorje javnega življenja in lahko s tem pritiskajo na vlado in delodajavce (največkrat država in občinske uprave), medtem ko si »revni« sindikati takih pogostih stavk ne morejo privoščiti in predvsem ne tisti, ki ne morejo ohromiti kakega sektorja javnega prometa ali kakega drugega važnega področja javnega življenja. Za njihove stavke se nik-do bogvekaj ne zmeni, ker niso »nevarne« in nimajo nevarnih političnih posledic. Vse to spravlja sindikate ali bolje rečeno posamezne plasti delavstva v zelo različen položaj v njihovem mezdnem boju, V Zahodni Nemčiji se začenjajo kazati pojavi precej hude gospodarske krize. Veča se število brezposelnih, ki jih je že 578.000, to je približno 2,6% vse delovne sile, po podatkih osrednjega urada za zaposlevanje v Nurnbergu. Med brezposelnimi je največ moških (455.000), medtem ko število brezposelnih žensk mnogo počasneje narašča (zdaj jih je 123.000). Če pa bi upoštevali še 300.000 tujih delavcev, ki so bili tudi odpuščeni, ali pa jim je bilo svetovano, naj se ne vrnejo z božičnih počitnic v Nemčijo, ker jim grozi odpust, bi bilo brezposelnih še toliko več. Najtežji je položaj na severnem Bavarskem, kjer je 5,4% brezposelnih. To bi lahko imelo tudi politične posledice, kot se boje, kajti tam ima neonacistična stranka največ pristašev. Kot znano, je bila ravno sociologom pa daje razmišljati o vlogi sindikatov v naši današnji družbi, ki je lahko zelo pozitivna, lahko pa tudi zelo negativna, če gre za izsiljevanje »bogatih« sindikatov na škodo vseh. Nepretrgana veriga stavk in ta egoizem, ki se začenja polaščati sindikalnega gibanja in vnaša nered vanj ter povzroča stalno negotovost v prometu in javnih službah (saj so vse te stavkovne akcije naperjene v prvi vrsti proti državi kot največjemu delodajav-cu, ki je najbolj »ranljiv« in mehak), poleg tega pa vedno hujši zločini, ki se dogajajo na vseh straneh, in pa pojavi korupcije — vse to je začelo izjedati italijansko demokracijo. Ni dvoma, da demokracija kot taka nikakor ni kriva za te stvari, vendar pa se mnogokrat le zdi upravičena kritika, da bi morala demokratična država več storiti, da bi reševala te in druge probleme sproti, ne pa da dopušča, da se vedno bolj širijo. PREDLOG ZA ZDRUŽITEV ITALIJANSKE DESNICE Tajn'k Italijanske demokratične stranke monarhistične enotnosti poslanec Covelli je pozval liberalno in misovsko stranko, naj se združita. V tem smislu je poslal pismi tajniku liberalcev Malagodiju in tajniku missovcev Micheliniju. Po CovelTijevem mnenju bi se morala desnica združiti, ker danes razdrobljena politično zelo malo pomeni (skupno ima za seboj okrog 15% volivcev v Italiji). To pa je po mnenju socio^ logov minimum, ki ga doseže desnica v norma’nih razmerah v evropskih državah. Ni verjetno, da bi liberalci na ta Covelli-jev predlog pristali. AMERIČANI HOČEJO KRATKO PREMIRJE Ameriško vojaško letalstvo v Vietnamu je začelo snet bombardirati Hanoj. Kar zadeva premine za vietnamsko novo leto v začetku februarja, so Američani in Južnokorejci sklenili, da se ga bodo držali štiri dni, medtem ko so gverilci proglasili za novo leto sedemdnevno premirje (o njegovem trajanju bo -•eveda dejansko odločil tisti, ki ga bo prvi pretrgal). Američani namreč menijo, da bi gverilci radi izkoristili tako dolgo premirje za to, da bi se nekoliko oddahnili. huda brezposelnost tista, ki je pripomogla svoj čas Hitlerju, da je našel toliko pristašev v Nemčiji. Ljudje so bili namreč obupani zaradi dolge brezposelnosti in revščine, Hitler pa jim je obetal takojšen konec brezposelnosti. To obljubo je tudi izpolnil, le da na žalost tako, da je večino brezposelnih zaposlil v — vojni industriji in pri gradnji strateških cest. Nemški minister za gospodarstvo Schiller je izjavil v neki televizijski oddaji, da je pričakovati, da se bo število brezposelnih v prihodnjih mesecih še povečalo. V nemškem časopisju je veliko razpravljanja o tem, kaj je povzročilo gospodarske težave, in mnenja so različna. Zdi se pač, da je končano obdobje hlastne povojne obnove in da si mora najti nemško gospodarstvo novo ravnovesje. tfospodarslze težave v JKemciji Stvarnost naših vasi (Nadaljevanje s 1. strani) čisto drugačni ljudje in reševati morajo čisto drugačne probleme, pa tudi živeti morajo v čisto drugačnem življenjskem vzdušju. Toda kljub vsemu pisanju je med nami malo ljudi — skoraj bi rekli, da jih ni — ki bi res poznali današnjo stvarnost naše vasi. Kak nedeljski obisk tu pa tam v kaki kraški gostilni ali v kaki vasi v okolici Gorice še nikakor ne zadostuje, da bi človek dejal, da pozna našo vas in probleme njenih ljudi, tudi če se z gostilničarjem tikamo. EKSTREMIZEM V NAŠIH VASEH ne italijanske levičarske skupine? So res tako prepričani komunisti, da jim je rdeča zastava imaginarne bodoče italijanske komunistične revolucije ali evolucije v tej smeri več luij ft Rajbelj: KAJ BO Z RUDNIKOM? Vprašanje rajbeljskega rudnika še vedno ni popolnoma jasno. Da se jasneje izrazimo, ne gre za obstoj svinčenega rudnika samega, pač pa za industrijske naprave, žgalnice in topilnice svinčene in einkove rude. Že večkrat sc je postavila zahteva, da bi morala ta rudarska podjetja ostati v deželi in zaposliti domačo delovno silo. Govorilo se je namreč, da bodo zgradili naprave za to sekundarno rudno dejavnost nekje v Sardiniji,. Rajbeljska ruda naj bi se v predelavo vozila tja dol. Nato so prišla zagotovila od vlade in od dežele, da se kaj takega, kar bi težko udarilo po našem deželnem gosopdarstvu, ne bo izvršilo. Zagotovila pa ne nudijo prav trdne podlage. Vzrok za ta dvom dajejo poročila rudniške družbe »ANMI«, ki ima svoje rudniško področje na Sardiniji. Družba ima načrt, ki naj bi do leta 1969 zelo razširil njeno dejavnost, zlasti kar se tiče predelovanja rudnin, med temi v prvi vrsti cinka in svinca. V ta namen bo družba investirala 67 milijard lir. Rude pa seveda na otoku nima dovolj. Zato namerava, po poročilu poluradnega ekonomsko-finančnega dopisnega urada raz- Občinstvo je v nedeljo z navdušenim Ples priredi SK Jadran Akademiki imajo popust! bp'iatai/ijv bloumSeim u deielmm buatu HanmfoUu dolina širiti svoj razvojni načrt tudi »na kontinenta. Pod temi splošnimi besedami se skriva najbrže že stari načrt, da bi se rajbeljska ruda prevažala v sardinske topilnice, naša dežela bi pa zopet prišla ob eno naj večjih gospodarskih podjetij. Črni vrh: PODZEMELJSKI SVET Pokrajina Beneške Slovenije ni znana le po zgornjih prirodnih lepotah, marveč tudi po čudovitih podzemskih jamah. Znane so že po svetu Završke jame, ki se po bajnih kopnikih morejo kosati tudi s Postojnsko jamo. Jamarji nadaljujejo s preiskovanji še mnogih drugih podzemskih votlin. Dosti takih se jih skriva še v trikotniku med Ornim vrhom - Prosnidom in Ivanacem. 2e leta 1959 so tu odkrili videmski jamarji brezd-na in votline Škratovo in Halopovo jamo. Pred dobrim tednom se je spustila v podzemlje tega okoliša nova odprava, ki je ugotovila obstoj še drugih zanimivih jam. Preiskovanja pa niso samo znanstvenega pomena; še važnejša so za razvoj turizma. V zvezi s turizmom nameravajo prav širokopotezno urediti za obisk tudi starodavno Landarsko jamo. Načrti so že pripravljeni. Manjkajo pa še denarni fondi. OBČINSKI SKLEPI I Na petkovi občinski seji so mestni odborniki sprejeli tudi nekaj sklepov, ki se tičejo okoliških vasi. Svetovavcem, ki se bodo zbrali jutri k seji, bodo predložili načrt za napeljavo vodovoda v Štmaver in na Oslavje k nekaterim hišam, ki so še danes brez vode. Obenem naj bi se okrepila, dvigalna črpalka v Pevmi in postavila še ena pomožna. Na seji so sprejeli tudi načrte za grad-' njo novih igrišč na Rojcah, v okraju Svete' Ane in pri pevmskem mostu. Te naprave nodo stale okrog 75 milijonov lir; nekaj bo menda prispevala dežela. Sejo je vodil podžupan, ker se mudi župan Martina v Rimu, da bi dosegel popravke k zakonskemu osnutku za prosti užit-ninski pas. Predvideno je, da bi se ta podaljšal le do konca tega leta. Po splošnem odporu goriške javnosti in trgovskih krogov, se postavlja zahteva, naj velja podaljšanje vsaj do konca leta 1975. Edino v tem slučaju bi mogli industrialci in trgovci vlagati svoje kapitale v nova podjetja. Prosti pas je postal za Gorico življenjske važnosti. Prva zagotovila iz Rima so v tem pogledu ugodna. SPREMEMBE NA OBČINI Občinski odbornik za gospodarske zadeve Lanfranco Zuccali je podal pred nekaj dnevi ostavko zaradi bolezni. Ohranil bo pa seveda še vedno svoj sedež kot občinski svetovavec enotne socialistične skupine v mestnem svetu. Odborniško mesto za gospodarstvo je sprejel Sergio Rovis, drogerist na Travniku, ki je bil prej načelnik socialnodemokratske skupine. DEŽELNA KMETIJSKA USTANOVA Kakor smemo upravičeno pričakovati, bo goriško mesto vendarle nekaj dobilo od dežele. V Gorici bo skoraj gotovo postavljen sedež Deželne ustanove za kmetijstvo. Po dosedanjih načrtih bo razpolagala ta ustanova s primernimi zneski za pobudo kmetijstva in živinoreje v vseh treh pokrajinah dežele. Od delovanja te ustanove bo v marsičem odvisen dvig gospodarstva posebno v soški pokrajini. Potrebni bodo ustrezni kmetijski tečaji, posebne stalne kmetijske posvetovalnice. Ker je v vseh treh deželnih pokrajinah precejšnje število slovenskih kmečkih gospodarjev, je deželna uprava dolžna poskrbeti za nastavitev ustreznega števila slovenskih uradnikov in osebja. BREZ DIMA Od ponedeljka dalje bo po vseh goriških kinematografih in podobnih dvoranah čist zrak. Goriški prefekt je namreč izdal poseben odlok o prepovedi kajenja v javnih dvoranah na podlagi priporočila zdravstvene komisije. Za kršilce so predvidene stroge kazni. Izjemoma bo dovoljeno kaditi le v tistih dvoranah, ki imajo prezračevalne naprave. Prepoved je izzvala med občinstvom deljena mnenja. Polovica obiskovavcev bi še vedno rada uživala nikotin in film obenem. GLEDALIŠKO GOSTOVANJE V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je nudilo Slovensko gledališče iz Trsta izreden užitek goriškim Slovencem. Nastopilo je v Katoliškem domu z igro o slovenskem božiču »Ta sveti dan — veseli dan«. Prvi večer je bila dvorana na pol prazna. V nedeljo popoldne je pa zmanjkalo vstopnic. Navzočih je bilo tudi več gostov iz Slovenije in iz Koroške. Igro je priredil dr. Bruno Hartman po besedilu koroškega bu-kovnika Andreja Schuster-Drabosnjaka, rojenega leta 1768. Okvir k igri podaja boži-čevanje v koroškem kmečkem domu, s prazn;čnimi običaji, s prihodom kolednic in kolednikov in s skupno igro o božičnem misteriju. V igri se prepletajo božična nabožna obredja z ljudskimi nastopi pastirjev, birta, vandrovca. Vse pa ljubko vokvir-jeno kolednic - angelcev, ki stopajo med petjem kolednic po stopnicah kot z nebes na zemljo. Scenski mojster je izredno domiselno šil vprašanje odra, ki je imel v vseh prizorih isto sliko. Vendar je v gledavcu vzbujal vtis, da se s prizori neprestano menja tudi pozorišče. Morda je nekoliko motila slika s Herodežem na voznem kolesniku. Režiser Gombač je pokazal nove prijeme. Na razmeroma majhnem odru je bilo vse večdimenzionalno ;azgibano in vendar zaokroženo povezano. Vsi igravci so učinkvito podali vsak svojo vlogo po temeljnem načelu, da igre ne igrajo, ampak da vzbujajo v gledavcu občutje, kako so naši predniki doživljali in čustvovali ob globoki mistiki poglavitnih praznikov v letu. Poslušavci so res podoživljali »ta sveti dan«. Zasluga pa gre umetniškemu prizadevanju vodstva in vsega o-sebja Slovenskega gledališča v Trstu. MRZLICA Kljub mrzlemu, a vendar dokaj suhemu vremenu, je tudi Gorico obiskala vsakoletna epidemija mrzlice. Podobna je onim iz prejšnjih let, samo imena ji še niso dali pravega. Bolnika trese 3 ali 4 dni in doseže tudi precej visoke stopinje. Potem se pa bolnik čuti še nekaj časa utrujenega z močnim glavobolom. V Gorici je obležalo zaradi te bolezni okrog polovice ljudskošolskih otrok. Na srednjih šolah je odstotek precej manjši. V industrijskih podjetjih so zaznamovali od 15 do 30 odstotkov obolenj. Zdravniki priporočajo ob prvih znakih bolezni takoj v posteljo in tople čaje. Ronki: GORIŠKO LETALIŠČE Nekdanje vojaško, potem civilno letališče se je z goriških Velikih Roj dokončno umaknilo drugam. Kot zadnji ostanek je stala le še vremenska opazovalnica, katero so pa zadnje tedne tudi odnesli. Nekdanje mogočne stavbe počasi razpadajo. Vse letalske naprave se sedaj nahajajo v Ronkah, kjer se letališče dobro razvija. Lansko leto je pristalo in odletelo z ronskega letališča nekaj več kot 11.000 potnikov, medtem ko jih je bilo leta 1964 komaj 5900. Do poletja bodo letališče še razširili in dodali nova tekališča, sposobna tudi za naj-I večja medcelinska letala. LetaliŠšče, ki je ' doslej vezalo v glavnem Rim in Milano z našo deželo, naj bi se vključilo v mednarodno letalsko omrežje. Po novih načrtih naj bi služilo tudi povezavi z vzhodno in severno Evropo, že zaradi ugodne zemljepisne lege naše dežele. Sovodnje: PREBIVAVSTVO — PODPORE V lanskem letu se je pomnožilo število občanov za 5 oseb. Za toliko namreč presegajo rojstva število umrlih. Rojenih je bilo 27 otrok, umrlo je pa 22 občanov, povečini starih nad 70 let. Najmlajši med umrlimi je bil 43-letni Ladi Uršič iz Sovodenj ; najstarejša pa 84-letna Kristina Černič. Poročilo se je 26 parov. Dosti domačih fantov je pa poiskalo neveste v Jugoslaviji. Doma se je poročilo 15 parov. Pri pregledu prebivavstva 30. junija lan-t skega leta se je ugotovilo, da je imela ta l popolnoma slovenska občina 1785 prebivav-cev; med temi 910 žensk. Občinska uprava bo tudi letos lahko pomagala potrebnim dijakom. Prejela je od deželne uprave milijon in 200.000 lir prispevka. En četrt milijona bo porabila za prevoz otrok z Vrha v sovodenjski otroški vrtec, ostalo pa bo šlo za podpore in pre-^ voze dijakov v goriške srednje šole. PLANINSKI PLES Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v soboto, 4. februarja, 10. planinski ples. Pustna zabava bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu od 21. do 5. ure zjutraj. Igrali bodo Veseli planšarji iz Ljubljane. Na razpolgao bodo prigrizki in pristno domače vino. Vstop bo možen samo z vabili, ki so na razpolago v ulici Ascoli 1 pri od-V>rniku Košuti ul. Mameli 8. RAZSTAVA V kromborskem gradu so odprli v ponedeljek, 16. januarja, zanimivo razstavo Kamnite ljudske plastike na Krasu. Razstavo prireja Goriški muzej s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja Razstavljeni predmeti prikazujejo izredno zanimive primerke naše ljudske plastike. Razstavo naj si ogleda vsakdo, ki mu je še pri srcu naša starožitnost. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Dva ciril-metodijska zbornika V Pragi izhaja revija »SLOVANSKY PREHLED«, ki ima šest številk letno in jo izdaja češka Akademija znanosti in umetnosti v zvezi z raznimi organizacijami vzhodno-evropskih socialističnih držav. Ureja jo uredniški odbor, katerega predsednik je Vaclav Kral, odgovorni urednik pa Jožef Hrozi-ončik. Zadnja številka prinaša med drugim članek o Ivanu Cankarju za 90. obletnico njegovega rojstva. Napisal ga je Viktor Kudelka. Članek obsega dve strani in pol gostega tiska, ilustrira pa ga Cankarjev avtoportret narisan s svinčnikom. Revija se največ ukvarja s kulturno-zgodovin-skimi vprašanji, predvsem s tistimi iz bližnje preteklosti, od prve svetovne vojne naprej. Od časa do časa pa poseže tudi dalje nazaj v preteklost in prinese kako razpravo iz zgodovine narodov, ki pripadajo slovanskemu jezikovnemu območju, pri čemer se drži takšnega pojma slovanstva, kot ga danes pojmujejo v Sovjetski zvezi, torej takega, ki ni omejen zgolj na jezikovno sorodnost, ampak ima tudi političen prizvok. Kljub temu pa je najiti v njej tudi nekatere prav zanimive članke in razprave. Tako prinaša zadnja številka poročilo o dveh važnih ciril-metodijskih zbornikih. Prvega je izdala založba Bohlau-Verlang v Kolnu in Gradcu pod naslovom »Cyrillo-Methodiana« in s podnaslovom »Prispevki k zgodnji zgodovini krščanstva pri Slovanih 863-963«. Zbornik ima 505 strani in 34 ilustracij. Drugega pa je izdala filozofska fakulteta v Brnu pod naslovom »Magna Moravia« in je izšel za tisočstoletnico prihoda svetih bratov Cirila :n Metoda na Moravsko. Ta zbornik šteje 639 strani iin je tudi ilustriran. Revija »SLOVANSKY PREHLED« prinaša kritično poročilo o obeh zbornikih, ki ga je napisal neki Bulin. Avtor recenzije polemizira z zbornikom »Cyrillo:h na Angleški banki v Londonu. Tolikšno bogastvo je, da bi ga imeli vsi Boneti na svetu dovolj. Toda niti enega ni med njimi, ki bi mogel z listinami lo-kazati, da je pravni potomec morda slovenskega kneza. O tem je bilo pred leti že dosti pisanega v Novem listu, kar je povzel iz slovenskega športa tem poražen. Kajti kaj pomaga nekaj košev več, če pa je izšel slovenski šport iz tekme kot moralni premaganec. Znano nam je bilo, da sc dogajajo v južnih mestih Jugoslavije neredi in grobosti na igriščih, taiko da je za moštva iz Slovenije in sploh za »tuja« moštva (iz drugih krajev) pogosto nevarno zmagati, tako da se rajši odrečejo zmagi, da odnesejo celo kožo z igrišč, kot npr. ravno »Olimpija« lani iz Zadra, ko je igrala odločilno tekmo za državno košarkarsko prvenstvo. In slovenski tisk je tako ravnanje obsojal. Nismo pa vedeli, da se je tako nešportno obnašanje polastilo tudi slovenskega občinstva. To je znak primitivnosti in surovosti. Razumljivo jc, da občinstvo predvsem drži z domačim moštvom, a biti mora objektivno in nagraditi tudi lepe nastope gostujočih moštev. Tudi oni se potmdijo, da občinstvu nekaj nudijo. In gledalci bi morali biti hvaležni za to. Športni nasprotnik še ni »sovražnik«, nasprotno: ravno šport nam daje lepo priložnost, da premagujemo primitivnost v sebi in gojimo v svojem značaju boljše lastnosti, med katere spadata objektivnost in sposobnost, dati tudi »nasprotniku« priznanje, kadar si ga zasluži. Izsiljena ali celo prigoljufana zmaga (tudi s prebučnim ali grozečim navijanjem občinstva) ni nič vredna in pomeni moralen poraz. Zato smo bili žalostni, ko smo brali tiste izjave holandskih igralcev o tekmi. S kakimi vtisi so odhajali iz slovenske prestolnice? Gotovo nc z lepimi. Podobni pojavi nešportnega obnašanja so se pojavili tudi že med najini občinstvom, mor. na nekaterih nogometnih tekmah letošnjih športnih iger »Bora«. Take pojave je treba v kali zadušiti in storiti vse, da bo postalo naše občinstvo vzgojeno in — športno, kakor sc za šport in za naš narod, ki sc prišteva med visoko kulturne narode, spodobi. —0— ODPUST DELAVCEV Nemška avtomobilska družba »Opel« je odpustila v zadnjih treh tednih 5700 delavcev in nameščencev, med njimi več sto tujcev. Odpuščeni so iz njenih tovarn v Riis-selsheimu in Bochumu. To je posledica gospodarskega upada v Nemčiji, o katerem piše nemški tisk, da je bolj posledica »pomanjkanja zaupanja« v gospodarstvo kot pa posledica resn:čne gospodarske krize. z Madagaskarja tudi neki italijanski dnevnik in za njim še drugi. Nekateri Boneti so se obrnili celo na odvetnike, se povezovali v »dediške družbe«, ki so pošiljale kar svoje odposlance poizvedovat k Angleški banki o zakladu. Tam pa ničesar ne odgovore razen postavnim dedičem. Zdaj so zadevo na novo začeli neki italijanski potomci bajnega Bonetija, ki žive v Ncvv Yorku. Zvedeli so, da je pisal o velikanskih milijardah tudi beneški list »Gaz-zetta privilegiata« leta 1829. Takrat je bi-]a Benečija še pod Avstrijo. Kdor pogleda v tisto številko — menda jo kot edino hranijo v beneški državni knjižnici — bo bral, da je eno stoletje poprej res umrl neki Klavdij Bonet, Francoz po rodu in mož ma-dagaskarske kraljice. Zapustil je res tudi 75 milijonov frankov, ki ležpjo v Angleški banki. Doslej se pa ni mogel še nihče izkazati za postavnega dediča in bo morda prej dedščina zapadla, ko bo kak naš Bo-neta mogel dokazati, da je potomec kralja z Madagaskarja, prej fantiča z Lok. PREJELI SMO GORIŠKO CVETLIČARSTVO Znan goriški cvetličar nam pošilja zanimive misli o gojenju krizantem: »V novembru, piše, sem bral v vašem listu, da je v Rimu vsako leto razstava krizantem. Letos so spet odkrili in nagradili neko novo vrsto, in sicer z Japonske. Rad bi zvedel za njeno ime. (Bomo skušali dognali - op. ur.). Meni se jc posrečilo dobiti neko novo vrsto iz Toskane; ime ji je »sv. Katarina«. V premeru doseže 25 do 35 cm. Krasi jo svctlovijolčasta barva. Ne zahteva prav velike nege in je odporna proti oidiju in peronospori. V Gorici sploh ne poznajo te vrste [krizantem. Tudi njen cvet nima običajne oblike nežne kepe, marveč podobo širokega krožnika. Skušal bom to vrsto razširiti, zlasti ker ne da toliko dela in skrbi kot druge. Dobro mi je še v spominu nekaj časa nazaj, ko je bila razstava krizantem, tri leta zaporedoma v Gorici. Prvo in drugo leto jc prejel prvo nagrado pokojni Franc Melink iz Podgore. Gojil je samo bele in rumene sadike vrste Turner, ki mu jih je bil preskrbel cvetličar Pettarin. Pripomnim pa še nekaj. Dosti več bi se moglo storiti pri gojenju teh cvetlicč če bi vsi, ki se z njimi ukvarjajo, imeli več smisla za skupnost. Bolj bi uspevalo gojenje in tudi izkupiček bi bil boljši. Naj omenim, kar sc jc zgodilo pred nekaj leti. Takrat jc bila slaba letina za sadike; povpraševanje po njih je bilo veliko. Nekomu sc jc pa posrečilo, da jih jc imel precej na razpolago. Pa sta prišli dve osebi vprašat za sadike. Dotični vrtnar jima jc rekel, da je že vse posadil, kar je potreboval, in naj si vzameta, kar želita. Vzeli sta, a vse ostale sadike pomandrali; da bi gotovo kdo drugi nc prišel do liste vrste. Slabo je, če si drug drugemu ne pomagajo. Isto velja tudi za cene. Vsak po svoje! V času prodaje prinesejo blago tudi z onkraj meje, in sicer za vsako ceno. Saj ne rečem, da nc smejo, toda naj se kup skupno določi, da nc bomo ne mi nc oni rušili tega in zastonj delali. Cvetličarstvo, zlasti krizanteme, so v vsej goriški okolici lahko močno razširi z umno obdelavo in pa tudi z neko vzajemnostjo. Ne pozabimo tudi, da je bila ta gospodarska panoga nekoč skoro izključno v domačih rokah. Tako bi lahko ostalo tudi za naprej.« Cvetličar Števerjan: KAKO SMO OBHAJALI PRAZNIKE Malo kasno je sicer, a je vendar prav, če se spomnimo, da smo letos v miru in zadovoljno preživeli božične praznike. Božičnemu razpoloženju primemo je bila cerkev okrašena in razsvetljena. Obžarjen je bil tudi zvonik. Daleč naokoli so pa opazovali visoko razpete žarnice, ki so naredile vtis velikanske razsvetljene piramide vrh Števerjana. Razsvetljave je bilo torej dosti. Zato se je pa kakemu gostu tembolj čudno zdelo, da manjka razsvetljava na glavnem križišču. Treba bo odpraviti tudi to pomanjkljivost, da bodo nehale pritožbe, če bi pa kak pobalin zlonamerno razbijal žarnice, ga je treba z vso strogostjo kaznovati. Opažamo že namreč nekaj časa, da se potikajo po cestah in okrog hiš neki paglavci s pihavniki v rokah. V zabavo, ki pa kaže več krutosti kot nedolžnega veselja, streljajo droHne ptičke, ko si iščejo hrane ob hišah. Kmalu jih bodo vse prepodili. Takim malopridnežem bi morala občina zapretiti, da jih bo strogo kaznovala. Pa še na nekaj se spomnimo. Okrog Novega leta je navada, da prihajajo v hiše različne knjižne zbirke, katere bi si morala nabaviti vsaka naša zavedna družina. Opaža pa se, da mnogoteri segajo po tujih knjigah in revijah, kakorda jim je težko utrpeti nekaj stotakov za zdravo domače branje. w lažniv PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Kv.J\)/fcC Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ ( M & S « M 53 c «! n p K •13 § *§ S § «* rt E v rt N C rt T3 '-rt .5 rt S N X) 3 3 : s •N K/) « 8-S c X. 3 S T3 C - 1/1 O' §*2-|05S Jw»S £ gS ^ S I l-s:«° g " N ^.2 c rt £ .22 O 2 . V* u. »N rt 5 P & « "* n d’u :a *-s "'tFgl a X ^ — O SŠ ° 6® 3. -sli r- *i2 §.£ > ga!*fil S 33 ^ 3 « - S rt .3 -rt S “H s -- S * - -«, - ^ « e 3 3 8 z -a a R>3 .S