^eRue pri Ctwai ^em 19 A 6 557179 *>.Д ioo3 л i \\)г .Г JjrićavaL iecQ ie V 400 Qst&väfeq* fi)iil 6iMiorfemK k^oSih &/prgnK>f ifuEfr%ciie-Jn rokopise ш izcfefo.it Ccidc ? ifOTifeo fe(fe in i@ opr-ern* ђеЛ' s p^snifewim podpisom. ♦ SLovfen6K.a petera i Davno je že od takrat, ko sem zaslišal pi^ vo domačo besedo iz materinih ust« Prav v takšni dob^), kot je današnja, sem se učil, da bom skozi dolga leta nosil v sebi to sladko slovenska govoricoo Nihče tako kakor ona ne more potolažiti lačnega srca, niti pšenično zrno, ki raste na plodnih tleh, ne moie nasititi sle in hrepenenja po čisti materjiski besedi«. Rasel sem z njo0 Kolikokrat mi je bila v tolažbo, ko sem krog sebe slišal druge govo'-rice, ki so padale kot udarci železa na srce; v tihi samoti fantovskih večerov, ko sem bil sam s seboj in daleč od doma, sem pobožno zapel domačo pesem, ki sen jo rul Bog ve kje na olovenskem«, čutil in vedel sem, da mi obraz eari v tihi zamaknjenosti, da se je ves pelin izgubil, a v duši se razlika blažena opojnost pomladi«, Ko sem se po dolgih letih vračal in je vlak prešel Sotlo, se mi je zazdelo, da sem se prebudil iz strašnega spanca© Sure al me je vonj ajde in smrekovih gozdov«, Vsi tuji in zoprni obrazi so izginili, a mesto '■'.jih o o si3 mi za smehljal e bele cer— irvice na holmih z oheh strani iomaöe Save© To ni bila vec Sava, ki leno leze skozi hrvaSke in sremske ravnine; z gora prihaja in dere, vesela in dobra je kot so ljudje ob njej© Tudi danes poslušam šumenje vode» Globoko pod menoj se peni južno morje in boža stene ter jih raz' eda in ruši* Ko je vse prepolno vonjav slovenske zemlje bi hotel sebe zlagati, da poslušam slap Savice, bobnenje Save in Krke; otožno - sladko se zazibljem v to prečudno opojnost domačih voda* Pesem, pesem, sama pesem mi lije v dušo, v njej pozabim, da sem odtrgan od doma, da mi že rani sneg beli glavo* Otrok sem s to pesmijo, tisti dobri otrok, ki je nabiral cvetlice in jih nosil v kapelico Matere božje* Pa mi oči zablode, oči polne hrepenenja in sladkosti, v dalj *»«•* Povsod le brezmejna morska ravan, morje, samo morje* Toplo je, a meni je hladno v srcu, ko gledam te strašne valove in sanjam o domovini© Kolikokrat me obup vrže ob tla in iščem o-poro za svojo žalost in osamelost. Na uho mi bije, bije tuj govor in drobi srce* Pa pride v gos te mila pesem, ki sem jo čul pred mno gimi leti in sam pel, prepevali smo jo doma» bratje in sestre* "Za goram» grmi,se bliska"» Tedaj samo želim, da bi bil sam e to pesmijo in z njo na ustih umrl« Kdo vesce danes doma pojo s. ovsnske pesnru morda so tudi one morale utihniti kot üvonov“, cerkva na gričih, v vaseh in mestihQ Kaj hi dal* da ne bi, da jih §e pojo kot nekdaj © -A vem, strašna tišina vlada povsod, nihče ne gleda več veselo, vsi hodijo s povešeno glavoo Zamrla je pesem slovenska0 Daj Bog, da v srcih ne bi! Želim, da bi te pesmi, ki sem jih pisal daleč od doma, mnogim, ki jih bodo čitali, vrnile smehljaj in radost v srce, da pozabijo bolečine, da bi jim dale poguma in vereQ Meni so za tolažbe ’n ohrabr^njej: naj bi še drugim bileo / r pritava L к te6x £>em ^šcl’ sem s petjem prvill piš9,«fi gncžd!, ; Ш p^tine131 mra&u Ш yu\ težjo pot, j ‘; ^. Јл nosit v srcu sem -gore Jubezni i ves öttbi svet sem no tebe У2«5«;;ч- oj, dsleS je do tebe, o Gospod, ; it molitev mi ne daje vež pokoja, c , , p pregreSna so postala usta moja V-v j in jezik poln hinavstva, blodnih zmot, :;.35SS*i&vS Ne jezi se, ker sem v obupu klonil in duSo dal za Judežev denar, pocestnim Žalostno mladost za dar, a tebi le prezir poklonil» ' Kot žejna ovca blodim brez družine, pregnan od doma, toplega ognjižža, da te v trpljenju najdem in priznam. Okusil strežne sem sveta globine, pomož mi svojo daj,, da se skesam, naj bom kot sveca tvojega svetižža. obup alil si mi v čašo vso milost opojno, || p обет si odprl neznane svetove, iS / pokazal studence kristalne in noVe, I* . w-, da pil bi resnico, poni2no,, spokojno. A kaj je resnica, kaj smisel Življenja, kje pot je, ki v vednost brezkrajno odpelje, pod kamen sem padel, ki davi me, melje, da vse mi je laž in kozarec trpljenja. Propadel sem, mrtev, a kri Se Živi, ne i93em usmiljenja, v svet ne verujem, prodal sem srce za kopico laži. Napolni me z vero in nado, resnico, ■ verige da vlomim in besom klubujem, očisti plevel za cistejSc pSenico! vabiS me i večno veSni in dobrotni Bog, zakaj si vsadil mi v srce prezir, |L- ‘ -r da sem kot žalosten in plah pastir, ki tožno trobi v zadnji, smrtni rog "ako sem beden, zlomljen in ubog, v mlakuže gnal me je teman nemir, izsrkal lažni sem življenja vir, še gnoj drži se bosih, suhih nog. A vendar nežno govoriš z menoj, ko vraSam k tebi se zgubljeni sin, obiraš s cela mi prebridki znoj. In stalno vabiš, kliSes me z daljin da šel kot belo jagnje bi s teboj, na svetlo pot, brez mrakn in temin. v V M U V UZ£T Г>^Т KP1Z sem vse> ^0,1, cem im©lj 4|.wJ^;-izdal sem stara izročila, j| .-‘' raztrgal sveta oblaSila, ** sem od ded-a jih prejel. Cernu ves krik, nemir srca, upor neplodnega človeka, saj vendar sem usahla reka, le kup trohnečega mesa. , In zdaj te prosim kot beraS, o sprejmi me med svoje sluge, da 6istim prag svetlih palac. Saj blag si, milost vsem deliš, odvedi v večnosti me struge, užgi na delo mi svoj kriz! prebrcimi Se ospod, Gespodj udari nas kaznuj, odvzemi vso strupeno podlo kri, razraSi templje bede in laži in grešna usta z molkom nam zasuj. Dobrotni, iS8etto te, Suj nas, Suj, vem, z grehom pregradili smo poti, brez maske k tebi radi bi priSli, miljonom vrni mir, spokoj daruj. Le ti resnica si in pot. Življenje, vse drugć pad, pekel, prepad, vihar in strup, ki daje nam ga zlati car. ITe Suješ krik nedelžnih, njih ihtenje ustani in daj jagnje v spravni dar, predrami ee, ti bolno pokolenjet Sveti večer m j aj naj vam ге&еш na Svpi;x veSer, "bratje izgnani, ko duBa je togna, i žalosti polna in plaha, ubogna? holno objel jo je grenki nemir. V sanjah zdaj gledamo Kristusov hlev, zibelko revno in sveto ognjiäöe, ranjeno srce tam milosti i§ce, Bog se rodil je, cuj angelski spev. Kvišku zdaj glave, rodil se je Bog, vzdignimo sroa, premagajmo žalost, brat moj izgnani, saj nisi ubog. Sveti Ve8er je in v duši je mir, blažena noS je in v srcu je radost, pojmo v ljubezni kot pel je pastir! гз - i' ' , г . v opoju pol.-jufel/jaL 6om .. Г ' , v\ vscfej Dog\sir sein рГсшгеп ognjusč^. , - - - -. );''W kodrocßr cđ rcjntic sc, sončnih pf - -' ^ "-'.V::- 't •i č- ••;* L; - .•■•■• •'čč. - T •• i: -'' ' * '7':' ■ i i r: ' '■ .: > ■■• o-'-j-yyu 4(;t; V. .. ;..: , _. - - : • ‘v,.'-" .t'.v/r• v;k., t "' '•" -- - ...Čvi;;č-4-^K- o.'l • ( ч \ i LctcaL šem ti фг !} sem ti, o dobra zemlja moja, :j|šp^*|da tvoja sem posluSna, krotka ovca, -ttif^J^spoznala v meni nisi p-ustolovca, rjjgežgj^ki kakor trot Sivel je sredi roja. ■> V bolesti tvoji sem noSi zapravljal, z naslado pljuval na skele3e rane, objemal v 'strasti blodni c e pijane, nedozorel se v krvi, blatu valjal. Ko sem poslednjiS gledal te z daljave, spoznal sem v grozi ves svoj pad, z^ocir, brezmejno podlost, trpkost bolečin. Zdaj s hrepenenjem бакат klic vstajenja, da vrnil bbm na rodne se planjave, izpil očaran kelih cSišdenja. potomci KarpotfeKTh pL^men I onosni kot borci nekdanjih aren, f PÜf ostali smo zadnji na straži ognji§8a 1 p in orjemo s srci brezkrajna bojii8a, .;.vi5ö»e.-^,:v me^ nami je gmrt in krvava jesen. \ Potomci nekdanjih Karpatskih plemen, s krvjo zadobili smo sled mu8iliŠ9a, s kostmi posejali neznana grobišča in branili svet pred navalom hijen. 0 narod moj mali, 6uj svojo povest: Stoletja si služil zapadu kot brana, • da tujec zavladal ti sredi je mest. Razbiöan živel si pod knuto tirana, zasužnjil kot svojo te last je, posest, pijan sladostrastja je kričal: Hosana! t ж. 4 moj ncirob ♦ aj t>om 6ebelam sladka, večno sočna paša in kamen, ki cez njega voda se kotali, pot blodnim in ubogim k milostni obali in žejnim ustam prekipevajoša šaša. Zgubljenim slajši kakor je beseda naša in vsem, ki so od žalosti v dlani jokali mehkejši kot odmev domaöe je piščali, nesrečnim dedom svojim tiha sveta maša, A vam nevrednim, ki svoj narod ste morili, iz vaših hrbtov spletem neusmiljen biS, saj kri nedolžnih in teptanih ste prelili. 0 ni vec daleo dan, ko boste se plazili, kot k zapuščenim dušam plazi se hudič, a narod moj tedaj bo trši kot birič. zbogom, z6090m ;ин| .. ' • . . yrepustil sem vam svoj tazx-uöen dom, konice теба jemljem zdaj drobtine, ko+ netopir obletam podrtine *«&.v*3§žžiu pijem mrtvih nad in smrti vonj. Pozabil sem na pesem, vrisk in smeh^ grobar pokrov na krsto že zabija, z ledeno roko mi telo razbija, besed ni dobrih veS in ne uteh. Nalivam kri na siromašno dlan, gorim v obupu in bojim se smrti, no bo ve6 vstal v sijaju, soncu dan. In tebe, dom, objel ne bom nikoli, prestopil z nogo Sez tvoj prag podrti, oj zbogom» zbogom ’n tramovi goli. f ■■ ',:^т^^;жмт M, Л ‘ • *4ч ■/•.: • I ГА .У —< Г‘ • ^v- ; / - CevY-ž'«MW ^ L Ki • ^Иг ., 4WV'S ■fr*-'.'-'',' Јџ,, '#. 0 в •<о^ ■. ;>': •; '■ .is . , .. vv- - • ■' лЖ-. - ‘;Шјћ »• /» ;» ;r : * ! •• . 'S ргек trt ta тп potto^ne od- nebom bomo vsi umrli, 'I Л' mi bedni sužnji in otroci vojne, I*'“— o kje si Bog, da vidiS rane gnojne, i? kot stekle pse so v žico nas zaprli. Zlagali so nas in nam krila strli in vrgli v metež na poljane bojne, odi blode prek Trsta in Postojne, da vsaj v prividu svoje bi uzrli. Le malo kdo s smehljajem te pozdravi in vsako lice borba je zorala, kot med seboj bi bili boj krvavi. Neznana roka bo moj .grob kopala, zagrebli bodo v tuji me planjavi, le ti bož mati za menoj jokala. * . ■ • л' .■'. ■: .:М:Жф:У^ФФ$. iik-Гф^Ф^-: - ii' J’: < :ГГ- -C' . • "• -' * J,4 .J’' . ^ « • V S-'^' • •" - >:• \- ■ • -'лt>f- . .• * * ‘* 1 • .*» ■*Л ±£$Г. '■ .> '%• - : ••> V^V;. :.r.;-: —•-- ■ ,,-Л,..,^, l^ä^Wv ‘ ?pw^':x, Ф*--МЖ?' ■ ':. . v ..... ■ ••:••>’iw/:'.,•,..-,’4^- х ".. v '•••'■ • ’ --\ CCž& V:"1", Ä ne nvuči^o )ih telic in nemiri. Hitim zt' . Г ' : ...r/ ■ 1 V'7 !" ■ ' . 'V " ■ . ■ , ■ . mamica сака ovsod je le mrak in strahotna tema in veter prepeva prek mrtvih vrtov, joj, mrak in tema je v globini srca, smrt vstaja iz mladih in svežih grobov, Nekdo je po polju cvetlice nastlal, rdeče kot kaplje mladostne krvi, ha drznemu vrancu junak privihral in padel je sredi viharne noži* Д. mamica caka, da sin se ji vrne iz daljnih in srcu neznanih zemlja, mrtvaška tišina, snežinke srebrne prinašajo tihe pozdrave neba. I Kbo Kriv Jfe |l^^!,,S^brezcenje smo dali tiranom mladost, ЏШШУвб1то v tujini in prosimo kruha, ^ ^^preholna je duša in nedra so suha, ,д;- l^kdo kriv je , da "blaznost je danes naš gost? Kdo kriv je, ker nosimo samo trpkost in grenka je tujSeva milostna juha in sobica hladna, da vlažna je rjuha, da zrušil pred nami se trhel je most? Oholo zavrgli зто milost neba, povzdignili sebe za višek resnice in glave sklonili pred sijem zlata. Kovali smo тебе, topove, oštrice, slabotnim da vzamemo vero v Boga, v zanosu kazali krvave desnice» 1 I S-.: • ШТ i--;. -i ,• i; • } Ш f * 1i-• i. ,i ^. 1. -------- I /: ■; srenKct.p&b&ftt ■ -------- ттшмтшш š;'': V ^Dü isfcM’sei SSil ^neveri is^Af wni t>ožM)sfeo tooöno, 'V. i. . j/ &Ш1 rcSZ^^tNf IV4 CCfifeciB • - ■ - • ■- i»''♦ '•*"»*. / - ■ - -: ..v.- - . ; -nj —. - ••- ■' J..’t ktlu. шаттаШ asb m Äisasiss ш - rb'-l » • f ■T't ••‘'N-' * zbctf vračam te bom, zavil se v Srni plasS, ( il'zpil grenkobo in obup do dna, % ^asnl izvire svojega srca, ^.^vt^-lskal vonjavo le domaćih kaše. Prisluhnil petju vaških bom zvonov in vriskom zemlje, ki je žejna vode, pomlad bom spremljal na svetle pohode, zapregel v plug par močnih bom volov. Slepil me dolgo Je brezdušni svet, globoki vir njegovih skritih strug, da pil sem grenki strup kot pil bi med. Zdaj vračam se, da vzamem dedov plug in kot pastir zapiskam na piščal, $.a 8rpam novo mo6 iz rodnih tal. prečesto Sem SanjaL j sem neSiste krvi, mi sanje, popevke in smeh.} klici v pomladnih nočeh, pepel sem, ki se raggubi. ‘krotil nemi pcaj mar so fljuhezenski ko vem. da Preblazno razdajal sem svoje moSi, v zahvalo prejel sem le kletev in greh in trnje, kamenje zapuščenih leh, viharni obup, ki le v smrti zori. Preoesto sem sanjals bom обе družini, otrokom razdajal pogačo in sir, veselo pripeval za plugom Živini. A bile so sanje, mladostni nemir, zdaj vem, da je v srca in duše globini ostal do Življenja le grenek prezir. 6orrL te bom I se svoje dni sem jedel crni kruh, le 2о1б in pelin je bila pijaSa, za trdo, težko delo grenka plaCa, delil mi milostno jo je skopuh — življenje bridko, veSni oderuh, steptalo me, napravilo bera8a, obup mi za ljubezen vdano vraSa, postilje v postelj trnje mesto rjuh. I Boril se bom, naj pada vroSa kri, na mehka, z znojem prepojena tla, naj le jeSi srce bolno, drhti. Saj nisem mrtev list in ia testa, le smeli, moSni borec Še živi, ki najde pot do večnega Boga. bctnefe pontjfaä гпт акај si podelil pretežko mi breme, da zadnji ostal sem domaSe krvi, a smrti zapisan sem, ki me duši, da v blodne in kalne valove me žene. Komu naj oddam, kar sem z rojstvom dobil, ko v pesku izgublja mladostna se reka, v globine zemlje se viharno odteka, ko davno bolan sem ves trhel in gnil. Omamil si s sijem me luši vešernih, z nasmehom in pesmijo mladih deklet, s smehljajem usode v možganih nemirnih. A danes ponujaš globine mi brezen in temne prepade, razbišani svet, za bolno mladost, izgubT^en^ ljubezen. ГТ" • . ’ ! . . • ' ■ I;?'-..'Л-.;. х:.',;" v- " .МР' . . •• ' > : • n’v'l»- у. • ;£:; , ,л -^a^f / ^ilf i. i::" . > "S&dWF. Ä# ■ тшФжт / #. i-ч . v---;' ■' v:'..''; . . - ;:;: 'Л' %.;■ ,,■ г‘. : Д-'^ , •• < • '. х. ■ »> .. ,*• ■*' ■ -* ^ * г -• . > vj wv -"V„"^f' тф. Шк Л. ? Sgte. * fesen I i ‘Л v; esen je, jesen, zdihujoča jesen, vse tiho umira in listje §umi, vimira mladost in "bolestno je6ij kot morje, ko val mu se vrača od sten Jesen je, jesen, zdihujoča jesen, joj, daleč od doma srce zadrhti in plaho zapro se nemirne o6i, ko smrt te objame v oklep svoj jeklen. llar res ni veS nade za bolno srce? Izprosi mladost, da pomlad bi prišla, potrkala rahlo na speBe polje. Г A listje šumi in se v burji igra, zaman nad pepelom si grejem roke, jesen je povsod ter besni in divja. ■ neKfe prostost ffe S f 1 i azpet med dva svetova sem kot pti6 ujet, Željaji svobode, ki jo komaj slutim, borim se za grižljaj s trinogom krutim, nekje prostost je, Sirni, zaželjeni svet. KriSim, divjam, nihče me veS ne Suje, le glas izgublja se v temini jeSe in vrača se kot belec se rezgeSe, udarja, muSi in v obraz me pljuje. Le pljuj me, smej se, vse močneje zveži, ne branim se, udari, v niS me zruši, srce si vzel mi, pa ga reži, reži. Morda Želiš, da bi razsekal žile, prodal ti sanje, ki jih nosim v d\3i, trinog, proklete tvoje mračne sile! a ti moLciš xhce ne sluti, da sem strašno padel pod težo davno izvimrlih nad, jesen je tu, a jaz sem gnili sad, mladost, mladost, zakaj sem te pokradel? Brez cvetja, mladih vej zapušSam svet, osamljen, plah potujem v nepoznano in zlomljen ves, z neozdravljivo rano, zaničevan kot v svetlem zlatu smet. če si, o Bog, razkleni te verige, spremeni pelin v smeh, kristalno vino, da z njim izperem žalost, Bolečino. A ti molčiš, ko svet me s kamnom hrani, 'kot da si zbrisal me iz svoje knjige, na ognju peSeŠ moj obraz zgarani. nemoč aaruSil v sebi svete sem oltarje, stojim na pragu blaznega nemira, o vse, prav vse se lomi in podira, srce razrito je kot pusto barje» Nikogar ni, da bi mi stisnil roko, za žalostni pogled smehljaj mi vrnil in toplo dušo pred menoj razgrnil, da kot nekdaj poromal bi visoko. Bolesti nož vse globlje dušo seka, pepel in dim sta moj obraz prekrila, povlekla me na dno je strašna reka. V vrtincih zlobe muSim se, umiram, nemoš ponosno prapor je razvila, s poslednjimi drhtaji se upiram. obpuići mi dpusti, mati, ker minuto sem preklel, ko v boleSinah si me porodila in voćni zakon Sene izpolnila, r'l ko v sebe nisem veo, ne milosti verjel Od vsega mi ostal je le obup, pepel in smrt je zadnjo nado umorila, nocoj me iškarjotsti poljubila, krvavi rabelj je vešala že razpel. S smehljajem zanjko mi krog vrata veže v naletu hoče glavo, tilnik streti in težki konec moj s pelinom streže. krvnik odurni, nočem še umreti, izpusti me iz svoje smrtne тге£е> življenju hoSem drobec sreče vzeti. trh £>&rn, zapuščen W M pozabo vrgel sem kozarec sanj, % /zdrobil z rokami krhko, vlažno glino, odšel po lažno згебо mlad v tujino, zdaj tih sem, zapuščen kot trhli panj. Ni veš pri meni materine dlani, da bi napravila 6ez бе1о кг!2ч, vprašala blago me, Semu trpiš, mar res zdravila ni veš tvoji rani? Nie veš, le v prsih vse mošneje kljuje, da dan je strašna noš in noš vihar, srce strupeno je in vse bolj tuje. V pepel in prah so padli vsi preroki, "beračem dal sem neusmiljen dar, ko nudil sem jim svoji praani roki. nTČvreb&n ^em vem, da sem ničvreden, hlapec tuji sli, številka mrtva te in te barake, zaman otepam se moreče tlake, sluziti moram tujcu lačnemu slasti. Ko bil bi vsaj berač, da prosil bi ljudi, močan in mlad, odšel bi med težake, odkril bi pot, ki vodi med oblake, spet bil bi krepek mož, poln vere in časti. A več razdelil sem kot sem s krvjo prejel in rodno mleko zlival v tuje žile, smehljaj jim dal, ko nisem drugega imel. Sedaj sem sam in roke so klonile, zeleni plod, ki pred poletjem je zvenel, odmev srca, ki sle so ga zdrobile. i Л. r ! cfe mrtvi бгест o kdaj z nevero Ђот gradil življenje / Pred- svetom skrival svoje boležine, J prosjačil za smehljaje mesečine in drugim nudil svojih Žil kipenje? Se Žetve cas na moje duri trka, a s Sem priSakal bom njen tih prihod ko vrgel sem v čeljusti se groeot in sla mi zadnjo moS izpija, srka. Ile jočem veS nad starimi idoli, bogovom se ne molim, vse sovražim, zavrgel njihov sem ponos oholi. Udarce čakam tigrov razdivjanih, ki vrgli so me v vrste poteptanih, ob mrtvi sreSi se borim in stražim. M \ NfiRODNfi IN UNIUERZITETNfi KNJI2NICh 00000099996 ' ■ Sfi f , ■' ■Ч . :Ј. ' , ■ ч ■ vv v: . " ■: Ч.: ч. Г'......■ ' " J ■ ■ - • ' ; . I P - ■ - :c ■ ■ •:/ \ ' .. 4 ■ •. : >• - < v ■ • ‘ ■< 4 . i ■v. - 4 " V- S J- 4 l' • • ' л < - 'J ’■ v ■ ■ /r 1 ' ^ - :> : ■ Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Б57 i/