; Posamezne številke: Na« S Tiulni! Din —*50, ob no« deljah Din 1'—, « lzliaju vsat dan, razven 5 nedelje in prazaikov, ob 18. uri v. ■ da.umom naalednieeu djie ter stane J} mesečno no posti D 10*—, za ino- ■ zem.-dvo D 18 dostavljen uh dom • D ll1-, na izkaznice D 10*—• • Inserati po dogovoru« \ -Naroča s« .m upravi „TAKOKAtt, • MAiilliOli, Jurčičeva ulica štev, 4. Poštnina plačana v gotovlnfr. . «■»»« msiiiruVil.! Leto: lii. Maribor, sobota 27. maja 1922. Posamezno številko: Navadno Din —50, ob nedeljah Din 1*—. UREDNICI'»O se nahaja t Mariboru, Jurčičeva ul. st. 4, i. nadstropje. Teloiou internrb. št. 270. ' UPKAVA t>e uah;.ja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno. Tele-:oa £t. 24. S11S poštnoeekovni račun štev. 11.787* Na naročila brez denarja se no ozira. — Iiekopisi oe ne vračajo. Številka: 120. s&affigasmiE nas hoče uničiti. . V sredo so jo vršil po vgej dr3avl . , protialkoholni dan. V večjih mestih in« Beograd, 26. maja (Izv.) V kro- Dokler nima naša vlada nič pismene-industrijskih središčih so se vršila pre- Sih naše genovsko delegacijo se j^ovo- ga v.rokah, no moro ničesar ukreniti, bivanja. Najodličnejši .kulturni de- !Ti'’ da je v zadnji seji naše in italijan- Kakor hitro pa dobi pismeno potrdilo Iav«i so stopili pred ljudstvo, da ga 8^e delegacije zahteval min. Sehan- Lloyd-Georgoovega sklepa, flo dr. Nin- prouiem, pereč piroDicm. ; « »icmumu iuuki. u»i— v««uju k« uu.j« j awc no strinja s tem, o alkoholu in razni prod- ; Knin in aprovizaciji Zad*^ preko na- da bi bila Zadru dovoljena 15kilometr-ti prešli že v kri, zato je l šega. ozemlja. Na energično zahtevo ska zona za aprovizacijo. Po njegovem 1 • 1 v V , * -noorv 4 ~ T 1___1 n__________________ • i * 1-1^ K 1*1 I -I 1 . pa pismeno in ga je naša delegacija v komisiji, ki bo reševala vprašanje prosila, naj ga, formulira pismeno in luk. na to predloži naši in italijanski vladi. Zavezniška pogodba maSe antante se podpiše v Beogradu ob kraljevi poroki. DKU Pariz, 25.'maja. »Matin« 20-letno zavezniško pogodbo. Pri tej doznava iz Beograda, da se'sestanejo priliki bodo določili tudi smernice bona kraljevski poroki rumunski in če- dočo politiko malo antante napram skoslovaski. ministrski predsednik z Poljski in Grčiji na eni strani, Av-3 ug oslov ensk im ministrskim predsed- stri ji, Madžarski in Bolgariji na drugi niikom ter bodo ob tej priliki podpisali strani. —o- Ameriško posojilo. konzul Kohlruss. Ped Ljubljanski kon-Beograd, 26. maja (Izv.) Poga- znlat spada, celo področje pokrajinske janja glede amerišk. posojila, ki bi se liprave za Slovenijo, imela, nadaljevati dne 11. junija, so se ifiouče o velikem problemu‘našega ča-! zer> naj se doseženemu sporazumu o &6 odpotoval v Ilidže*in referiral o *a in našega naroda: o alkoholizmu, i Reki^ in Barošu priključi tudi rešitev njem predsedniku Pašiču. Po zadnjih ~a, to je problem, pereč problem. ] vprašanja o železniški progi Zadar— vesteh se baje Pašič no strinja s tem, Praznoverje s°dki so nam . ________, . ___ ______ ^arsikoinur neljubo, če se načne to v- j nfše delegacijo jo Lloyd George jsavr- mnenju bi bilo 5 kilometrov dovolj. Vračanje. A vsi razsodnejši ljudje že i nil t« italijansko zahtevo in ni bil niti PaŠi6 zahteva, da naj Italija takoj iz-Jividevajo, da so mora ne samo načeti, i dovolil, da bi so dalje razpravljalo o prazni- 3. cono in Sušak in noče nič ve temveč tudi — rešiti! . Vlada je dala; nji' Lloyd George pa ni izdal tega skle- deti o tem, da bi bila Reka zastopana ■ kamenje, javnost pa ima dolžit, da v tem'smislu nadaljuje de-°- Predvesm jo potreben pouk, ^trebna je organizacija, potreb-510 široko in temeljito preporod- 110 delo. Če se ne bo zganila vsa naša Javnost in se zavedla,kalco dalekosežna 111 važna jo borba proti uajvečjemu Praznoverju našega časa: veri v alko-,°1, nas bodo prisilili dogodki sami, a takrat, kadar bo — prepozno, Nočemo razpravljati na dolgo in široko: Ovajamo samo nekoliko številk, ki govore več kakor vse lepe besede. Koncem lanskega leta je izdal zdravstveni odsek, v Ljubljani uradne podatke o svotah, ki jih jo prebivalstvo Slovenije v letu 1920 potrošilo pri uživanju alkoholnih pijač. Po teh podatkih se je zavžilo: | vina 27,079.000 litrov, «L piva. 17,000.000 litrov, ‘ 'sadjevca 7,366.400 litrov, . sadnega žganja 420.000 litrov, ^ skupnem znesku K 1,405.100.000. Na ^no osebo odpade povprečno 49 litrov £Pojnih pijač na leto v vrednosti 1312 kron. Tu ni všteto žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, isto-*ako ne iz inozemstva uvoženo žganje ln vino. To žganje, ki ni označeno s i^evilkami, cene strokovnjaki na dva *isoč milijonov kron. Tako lahko raču-No, da jo v Sloveniji — ki šteje z dojenčki in novorojenčki vred komaj tel1 milijon duš — porabil vsak človek Povprečno 2000 K za alkohol. n Docent dr. Robida je dejal na sho-11 fca nravni preporod, da »toliko kot nas so nikjer ne pije.« Po statistiki ^ leto 1920 je bilo v Sloveniji 6026 ^OTtcesijoniranih gostilničarskih in farskih obrti, tako da pride na oseb ena gostilna in na 308 oseb eQa točilnica žganih opojnih pijač. Kdor so ve v svojih mislih-povzdigni v nekoliko višje sfere kakor je žaljena gostilna, kdor iskreno ljubi na-domovino in naše ljudstvo, mora — T^drhteti nad temi številkami. Mali narod, ki so jo po večstoletnem boju »trgal iz tujih krempljev, so sedaj ^n ugonablja! Zastruplja, svojo zdra- Velika eksplozija na Nižjem 'Avstrijskem. DKU Baden, 25. maja. Danes krog 15. ure popoldne je izbruhnil v Blumauu v obratnem nadzorstvu št. 5 ogenj, ki ga vsled pomanjkanja vode odgodila do 16. junija, da se more vla da med tem sporazumeti s klubi glede volilnega zakona. v ' •‘fVMi • "'t Pašič ostane še v Bosni. Beograd, 26. maja. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Paši6 je spo- ni bilo mogoče pogasiti. Vsled tega se ročil, da namerava še 10 dni ostati v je ogenj naglo razširil tudi na. druge Ilidžah. objekte ter na pralnico, v kateri se iz- Izjava poljskega ministra Skirmunta. f^^ ^lft^eliva Pralnica je zletela ' TrTT „ • o zrak- St6vll0 nia-tvih in ranjendi še UKU Pariz, 24. maja. Dunajski ni'ugotovljeno. Ker pa se je bati še korespondent »Tem.psa« je imel razgo- nadaljnih eksplozij, si' nikdo' ne upa vor s poljskim zunanjim ministrom gasiti ognja, ki razsaja in uničuje da-Skirmuintom, ^ tekom katerega 1 je. Škoda je ogromna. Poslopja v oko-je Skirmunt izjavil, da so vesti o na- lici so znatno poškodovana, mehu njegovega sestanka s poljskimi DKU Dunajsko Novo mest o, poslaniki v Budimpešti, - Bukarešti, 25. maja. Ob 21. uri. Po dosedanji ce-Pragi m Beogradu neresnične. On jo nitvi je 10 mrtvih in 60 ranjenih. 30 samo informiral poljske diplomate o ranjencev je v tukajšnji bolnici, 30 pa kugi: rodovitnost pada in umrljivost narašča. Kot zdravnik poudarjam; Narava ni slepa in kaznuje vsak prestopek proti nravnemu redu na kriv-eu samem in na njegovih žrtvah. Širi se pri nas kuga, Njene posledico so žalostne. Razpasla se je nečuvena razbrzdanost in surovost,« Zdaj se pa vprašajmo: Skoraj dve mi-lijardi izdamo v Sloveniji za opojno pijače. Kaj bi,lahko dosegli na narodnem, kulturnem, zdravstvenem, humanitarnem polju, če bi to ogromno svoto potrošili za stvari, ki bi oplemenitile naš narod in ga dvignile v vrsto odličnih, svetovnoznanih narodov1? Koliko novih šol bi lahko zgradili, kako globoko bi med ljudstvo razširili prosveto^ in znanje! Kar nam je danes utopija, bi lahko bilo pri popolnoma treznem narodu resnica. Samo odstotek te vsote iznaša 20 milijonov. Če organiziramo in razširimo treznostno gibanje, se nam-lrnorda posreči prihraniti vsaj 2 odstotka, t. j. 40 milijonov. Izračunaj si vsak sam, kaj pomeni ta vsota! In kaj sta 2 odstotka1? Zadnji čas je, da se vsak naš človek zamisli v te uničujoče številke. NikdjRr ni bila izrečena nad nami ostrejša kritika kakor je ta hladna, nepristranska statistika.. Nas vse obtožuje^ vsem nalaga dolžnosti. Kako drugače bi bilo pri nas vse javno življenje, če bi no bilo toliko dejanske in jnisel.no pijanosti. Otresimo se pred' sodkov in pojdimo na delo. Dr. Radoslav Pipuš: Prekmurske železnice genovski konferenci ter sprejel poročila poslanikov' o položaju v državi, v kateri so akreditirani. Dopisnik je dobil vtis, da hoče Poljska nastopati skupno z malo antanto, smatra pa, da so jih takoj prepeljali na Dunaj. DKU Bin man, 25. maja. Ob 21.30. Pasi se ni več bati nadaljnih eksplozij, si še vendar nihče no upa k pogorišču. Ogenj, ki je krog 20. uro izbruhnil v je za enkrat še boljše, da no prevzame oddelku za strelivno volno. po- *° kri, uničuje narodni značaj in st©nje! * Alkohol' degenerira telesno in du- , Revno. To je znanstveno dejstvo, ki se nobenih formalnih obveznosti. O Avstriji se je izjavil Skirmunt zelo simpatično ter omenil, da so odhošaji med Poljsko in Avstrijo v vsakem oziru dobri in bodo v bodočnosti Šo tesnejši. Churchill o sprejemu Nemčije v zvezo narodov. DKU London, 25. maja. Churchill j© izjavil v soodnji zbornici, da jo sprejem Nemčije v zvezo narodov v se se m mogel pogasiti. Tovarna obstoja iz štirih objektov, v katerih jo bil nitrodi-namon, nitroglyc®rin, dinamit, in e-krasit.. Objekt, v katerem je bil nitro-dinamon, jo zletel v zrak. V neposredni bližini tega. objekta jo delavska kolonija Neurisshof. Ostali trijo objekti so rešeni. Ranjence odvažajo s posebnim vlakom na Duhaj. he Z' - ' t-?- TS- ■T,,. v- j Prvi vrsti odvisen orl želje in postopn- *tati«t-',Z1 -j mi ~ aZl~i 30 nja Nemčije same. Britanska vlada bi storil anapako, & Iti o ai.v«i stlwl» ^rašoanju zločinstva, spolnih bolezni, ^^akonskih otrok. Tuberkuloza se jo fr Sloveniji tako aklimatizirala, da je Jlhko imenujemo: slovenska liolezen. ^irovost jo vedno bolj nesramna in ^dkrita. Le poglejmo malo okoli sebe, dajmo se slepiti s predsodki! De-pneracija slovanskega ljudstva je ža-.^tno dejstvo. ' O njej govore zdrav-2*k}, sodniki, _ vzgojitelji, duhovniki. li zavedanio v polni, meri grenke Junice, da slovenslpo pleme propadaj jpiravniik dr. Brecelj jo dejal: »Tudi ^ sem živel v lahkovernem prepri-Janju,_ da so moči jiašega na.roda ne-t,sahlji ve. Statistika mo je pa poučila, I predno so Nemčije. natančneje znani nameni Skirmunt v Krakovu. DKU Varšava, 25. maja. nji minister Skirmunt jo danes v Krakov. Zuna- dospel Borza. Zagreb, 26. maja. (Predbdrza po poročilu Zadružne banke v Zagrebu.) Berlin 95 do 96, Italija 14.60. Praga .543 do 545, Dunaj 2.86 do 2.87, Ne\vyork siki sejni (-narodna skupščina) je danes -’78 do 279, London 12.70, Pariz 25.80, odobril nemško-poljako pogodbo glede Gornje Šlezije. Poljska ratificira pogodbo glede , Šlezije. DKU Varšava, 25. maja. Polj Avstrijski konzulat v Ljubljani. DKU" Dunaj, 23. aprila. Dosedanje zastopstvo avstrijske republike v Ljubljani so je kohčnoveljavno spro- Budimpešta 34 do 80. Tendenca heiz-premenjeua. Curih, 26. maj n. (Predborza. Izvirno.) Pariz 64.90, Zagreb 1.87, London 23.31, Berlin 1.80, Praga.10.05, Milan 27.50, Nowyork 5.124H, Dunaj 0.05>2, žig. brone 0.05!^, Bukarešta menilo v konzulat. Za konzula je ime- 3.95, Budimpešta 64, Varšava 13 naš narod hira. Usodno so širita «novan dosedanji zastopnik, generalni Konec. ' M Proga Špilje-Radgona je vsaj za silo zadostovala tudi severnemu delu Slov. Goric, dokler ni razpadla Avstrija. Ko jo po razpadu Avstrije Mura postala državna meja, so Slov. gorice bilo odrezane od te železnice. Kakšno težave in sitnosti smo morali že prebiti, ker proga Špilje-Radgona nam ni bila na razpolaganje, to je šo v dobrem spominu vseh gospodarskih kro-1 gov v Mariboru, v Slov. goricah in na Murskem polju. V zadnjem času je za silo omogočen železniški promet med Mariborom in Murskim poljem po progi Špilje-Radgona. A ta promet zadostuje komaj za največjo silo. Dosedaj-ne skušnje nas že učijo, da moramo vsak čas biti pripravljeni na to, da ta promet »pet preneha. Čisto gotovo pa je, da bode ta promet takoj pretrgan-kakor hitro pride do najmanjšega političnega ali gospodarskega nespora-zumljenja med Jugoslavijo in Avstrijo. Da proga Špiljfe-Radgona za vojaško ter obrambne namene ne more priti v poštev, je samo ob sebi umevno; S progo, ki bi od Maribora irt Ptuja tekla po Pesniški in ščavniški dolini proti Murski Soboti, bi pa ne bilo popolnoma ustreženo samo vsem gospodarskim potrebam Prekmurja., ampak tudi gospodarskim potrebam celih rodov it ih Slov. goric. S to progo bi Prek-1 murje dobilo ob enem tudi najbližjo zvezo s svojim političnim središčem^ Proga bi odgovarjala tudi vsem vo--jaškim zahtevam, ker ni ogrožena od sovražnika, se da dobro braniti, a o-mogoča kar najhitrejšo razpošiljanje vojaštva na vse točke državne meje od Špilja do Krke v Prekmurje. Ta proga bi nudila najkrajšo zvezo Prekmurja z Mariborom, čez Ptuj in Pragersko nudila tudi najkrajšo 'zvezo Prekmurk ja z Ljubljano in Jadranskim morjema Čo bi se gradila ta proga, potem bi bil« Prekmurjo po tej progi z ostalo državo neposredno zvezano proti zapadi? po progi Murska Sobota-Lendava-Ča* kovce, pa tudi proti jugu. torej jiost idealna zveza te rodovitne deželi-po z ostalo država Kar je posebno pri današnjih težavnih finančnih razmerah pri vseh železniških gradnjah treba posebno uvaževati, to je vprašanje rentabilite-Ite. Že poprej sem omenil, da bi se proga Murska Sobota-Ljutomer-Ormož najbrao nikdar ne renti rala. Najbržo bi izkazovala, kakor nekdanje štajersko lokalne železnico vedno primanjkljaje. Takega primanjkljaja so pri progi Maribor in Ptuj proti Murski' Soboti ni bati. Ta proga bi no posredovala samo vsega živahnega prometa med bogatim Prekmurjem in z rodovitnimi Slov. goricami na oni strani ter med njunimi naravnimi tržišči Mariborom in Ptujem na drugi strani, ampak bi postala tudi proga svetovnega prometa. Ta proga bi omogočila direktno najkrajšo zvezo med Korošico, Mariborom, Mursko Soboto, Zala-egorzegonim Rabom, torej skratka med alpskimi deželami in malo donavsko ravnino. S to progo bi dobil Mari-ibor in vse slovenske dežele najkrajšo K vezo z Bratislavo in s Češkoslovaško državo. Ž njo bi dobili Maribor-Ptuj-Ljubljana tudi novo zvezo z Dunajem. Maribor in Ptuj tudi drugo direktno zvezo z Budimpešto. Ta proga bi znala torej v kratkem izdatno konkurirati S progo Pragersko-Budimpešta južne železnice. Dobila bi ogromen promet in ni dvoma, da bi se dobro obrestovala. Umestno bi bilo, da bi progo gradila država in da bi .država to storila čimprej. Zlasti pa bode se morala mariborska pokrajinska skupščina čim-preje in resno pečati z vprašanjem, kako so naj najkrajšim potom po . železnici zveže Prekmurje s sedežem pokrajinske oblasti. To ne bo samo zakonita dolžnost in pravica te skupščine, ampak skupščina bode morala to storiti tudi iz% lastnega interesa, da Čin tesneje zveže posamezne člene svojega ozemlja s središčem ter pospešuje gospodarski napredek posameznih delov svojega ozemlja in na ta način povzdigne tudi njih financijelno moč. Morda pa bi se našli tudi zasebniki, ki bi gradili to progo. Po mojem mnenju je obrestovan j o gotovo. V skrajnem slučaju naj bi država a.li pokrajina prevzela poroštvo za primerno obre-' stovanje gradbeno glavnico. Tukaj bi ibilo hvaležno delo za našo banke in druge denarne zavode. Pred vsem pa bi se na j začeli gospodarski krogi vseh krajov, katerim bi taka proga prinašala korist, sy tem vprašanjem pečati. Pred vsem naj izrazijo trgovske, kmetijske, obrtne in druge gospodarske korporacije pa tudi posamezniki in občine svoje mnenje. Jaz nisem strokovnjak v železniških zadevah. Ne domišljujem si torej, da mora moje mnenje edino pravilno biti. Moj namen je pred vsem sprožiti to misel v javnosti, da se javnost začne ž njo pečati in da.začne razpravljati o tem vprašanju. Hvaležen bodem torej go- I v a n Kejžar: Zgodovina SSovanske čitalnice v Mariboru. (Govor ob proslavi 60-lotnice.) (Dalje.) Slavnost so jc vršila v dvorani Kartzingove gostilne ter jo čitalnica povabila tudi Nemce in zaprosila mestno občino za prispevek, toda občina je prošnjo odbila. Slavnostni govor jo govoril dr. Sernec, vspored pat je obsegal izključno samo Slomškove pesmi, katerim jo za ta dan zložil napeve dr. Gustav Ipavic, ki so jo je tudi sam udeležil. Obisk jo bil sijajen, ter je prinesel 210 gold. čistega dobička za Slomškov spomenik. To leto, 2. aptfla so je uprizorilo v Mariboru prvo gledališko igro in sicer Vilharjevo šalo-\gro »Župan«. Omenim naj še, da so je leta 1865. otvorila Kazina in s tem začela na-' raščati napetost mod Slovenci in Nemci, ki je kmalu rodila za Slovence jako slabe sadove, dasiravno so v početku tudi Slovenci sodelovali pri kazinskem društvu. Leta 1866. je dobila čitalnica novega predsednika, prof. Josipa Šumana. Dr. Sernec jo bil namreč kljub vsem nemškim intrigam imenovan odvetnikom v Kozjem, blagajnik dr. Pavlič pa odvetnikom v Velikovcu. Znamenita je bila 5. letnica, pij, kateri so dr, spodit uredniku, če sprejme te vrstico v svoj cenjeni list; Ravno tako bodem tudi, ako objavi tudi razprave drugih oseb, ki bi se oglasile k temu vprašanju, bodisi tudi. da zastopajo te osebe nasprotno stališče, da torej pobijajo’ mojo stališče. Stvar je važna dovolj, da se v javnosti vsestransko pretrese, da so pojmi razbistrijo in razčistijo, da pa pride tudi do odločilnega koraka, kakor hitro jo stvar pojasnjena in za izvršitev zrela. Politične vesti. * Novo nemire na naši meji1 so povzročili zadnjo dni laški fašisti. Par-krat že so hoteli prekoračiti našo mejo, zlasti pri Kastvu, a so morali vedno s krvavimi.glavami nazaj. Sedaj baje pripravljajo odločen odpor proti izpraznitvi Sušaka in baroške luke. — Naša vlada* jo po poslaniku intervenirala pri rimski .vladi, ki je dala zatrdilo, da bo ukrenila proti fašistom naj-strožjo korake. * Zakaj Poljska ne pristopi le Mali antanti? Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt jo izjavil na vprašanje, zakaj Poljska ne pristopi k mali antanti: »Glavna zapreka, radi kojo Poljska ne more pristopiti mali antanti, je naš geografski položaj. Naši interesi no gravitirajo samo proti Donavi, ampak imamo interes tudi na Črnem in na Baltiškem morju. Še je ena zapreka: Poljska hoče voditi sa-mostalno politiko. Kakor veste, je Poljska v Genovi delala v popolnem sporazumu z malo antanto in bo to tudi v bodoče.« * Novo grško vlado ste sestavili narodna in reformistična stranka brez vonizelistov. Min. predsednik je Pro-tepapadodis, ki računa na 40—60 glasov večino v parlamentu. Dnevna kronika. — Radikalskl list v Gornji Radgoni? »Murska Straža« poroča: Posebna politična skupina bo začela začetkom meseca junija izdajati v Gornji Radgoni nov list »Samouprava«, organ narodno radikalne omladine za »Slovenijo«. To bi bil že tretji list, ki bo izhajal v Gornji Radgoni, malem obmejnem trgu. »M. Straža« tudi pristavlja, da bo začel v Gornji Radgoni izhajati še neki strokovni list.’ Listi tedaj naravnost dežujejo. Ali bo »Samouprava« živela dalj časa kakor blago-pokojno kočevsko glasilo slovenskih radikalcev — to je seveda v božjih rokah. Morda pa dobimo iz Gornje Radgone še novo stranko'? Lo kar naprej, dokler je še vetra kej! — Hribarjeva afera z TVindisch-graetzovo vilo na Bledu, ki jo vzbudila zadnji čas veliko upravičenega prahu v naši javnosti, je sedaj končana s tem, da jo vlada v Beogradu storila načel- Prelog in g. Berdajs in njegova žena, mati trgovca Vilka Berdajsa, nastopili v slovenskem itrrokazii »Črni Peter«, ki ga je spisal dr. Prelog in ki se jo pozneje še večkrat igral. Leta 1867. je dobila čitalnica zopet drugega predsednika v osebi dr. Matija Preloga, ki jo začel izdaj ta i »Slovenskega Gospodarja«, ki mu jo položila temelj tudi Slovenska čitalnica. Pri tem delu ga jo pridno podpiral prof. Majcinger. Slovenske čitalnice največja zasluga prvih let je bila, da so leta 1867. Slovenci v Mariborskem okraju pri volitvah zmagali, zmagali pa tudi drugod, kajti po mariborskem uzorcu, eo so ustanovile čitalnice tudi v Celju, Ptuju, Ljutomeru, Šoštanju itd., ki so vedno rade delovale v oni smeri, ki jo jo dajala mariborska čitalnica. To 'leto so jo čitalnica tudi prvič selila in sieer k Gambrinu. Leta 1866. .je objavil predsednik čitalnice dr. Prelog 25. junija v .»Slov. Gospodarju« poziv za sklicanje ljudskih taborov. Zo 7. julija se je zbral v čitalnici Bčlenski odbor za prirejanje taljorov tor izdelal program, za katerega smo se potem Slovenci borili skoraj 50 let, kakor znano, brez uspeha. Program jo obsegal sledečo zahteve: 1. Odsek slovenske namestijo za Štajersko. 2. Uradniki na Spod. Štajerskem morajo biti vešči slov. jezika. no sklepe, v smislu katerih jo podaritev vilo kot poročnega daru kralju nemogoča. Vilo na Bledu kupi kralj sam, ker hoče .imeti na Bledu svoj stan. Od Hribarja nabrani zneski za vilo pa so smejo uporabiti v sporazumu z .upra-. vo kraljevega dvora v kak narodni namen. Hribar mora krniti tudi one 3 milijone, ki jih. je vzel za nakup vile iz narodno-obrambnega fonda. — Republikanec dr. Novačan je v nedeljo 21. t. m. doživel na shodu, ki ga jo sklical k Sv. Štefanu na Šmarju, popol n poraz. Svetoštefančani so odločno odklonili Novačanovo politično godljo. To je že drug bridek polom! — Ukinjeno naredbe bfvše dežlne vlado za Slovenijo. Ukinjene so naredbe: 1. glede nadrobne prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah (od 10. dec. 1919) •, 2. o trgovini z živino (od 20. dec. 1919); 3. o trgovini z mlekom in jajci (od dno 20. decembra 1919); 4. o agentumih in komisijskih podjetjih, o menjalnicah in trgovanju z valutami (od 18. vgusta 1920). — Utopljenka. Pri elektrarni v Fali so dne 25. t. m. potegnili iz Dravo žensko osebo, staro do 30 let. Zenska je nepoznana. Bila jo samo v srajci, ter ima prsta,n na desni roki. Truplo jo v vodi ležalo k večjemu 10 dni in je prepeljano v mrtvašnico v Selnico ob Dravi. — Na Pragerskem je bivšo Trošter-jovo posestvo za kolodvorom kupil neki ljubljanski veletrgovec in namerava zgraditi veliko moderno klavnico za klanje živine za izvoz. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Turistov-ska sezona se je pričela. Pozno letos sipa Vesna cvet jo na naše planinske livade. Razgled jo krasen, pot iz postaje Fala dobra —■ novo markirana, ki dovede izletnika v 2 urah. na vrh. Obmejnih stražnikov se ni bati! Planinci, na plan! Središče. Tukaj so bili dno 21. t. m. zdražbani sledeči Ipvu Središče K 3400 Kočevar Franc, Kog K 1280 Pajtlar Matija, Jastrebci K 820 Zabavnik Jakob, Vitan 4440 Sever Mihael, Vo-dranci K 20.000 Ormoška grajščina, Šalovci K 10.000 Ormoška grajščina, Obrež K 5200 Kočevar Franc. — Ormož, Dne 23. t. m. so bili iz-dražbani sledeči slovi: Žerovinci: Avgust Vraz 2480 K. . Lahorici: Fergula Franc 2240 ,K. Sv. Tomaž: Zmazek Ferdinand 1400 K. Savci: Cajnkar Jan. 960 K. Bratonečioi: Majcen Ivan 840 K. Runoč: lovski klub 2480 K. Veličane: lovski 'klub 2640 K. Mihalovci:' lovski klub 1280 K. Brel)7'ovnik: Rajh Ludovik 1840 K. Sv. Miklavš: Golenico Anton 1220 K. Vičanci: Videnšek I. 1560 K. Litmork: Kuharič L. 5680 K. — V Domonšavci so dosedaj neznani tatovi vdrli 13. t. m. v evangeljsko' cerkev in so odnesli vso vrednosti. S plenom so najbrže pobegnili čez mejo na Madžarsko. 3. Lastna gospodarska družba za Štajersko. 4. Slovenski učni jezik na vinorejski šoli v Mariboru. 5. Slovenski učni jezik na ljudskih in srednjih šolah, nemščina kot predmet. 6. Jugoslov. vseučilišče v Zagrebu. 7. Združenje vseh slovenskih pokrajin v eno celoto. 8. Slovenščina v cerkvi in bogoslovju. Prvi tabor so jo vršil 9. avgusta v Ljutomeru. Udeležilo so ga jo nad 7000 ljudi, predsedoval jo dT. Razlag, kot govorniki so pa nastopili dr. Prolog, dr. Vošnjak in Božidar Rajič. Drugi tabor so -jo vršil 6. sept. v Žalcu ob udeležbi 15.C00 ljudi, tretjega 16. okt. v Šempasu na Goriškem se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Nadaljni tabori so so vršili še v Sevnici, v Birdih na Goriškem, na Kalen na Notranjskem, v Vižmarjih, v Ormožu, v Tolminu,' zadnji pa 19. 6. 1870. v Kapeli pri Radgoni. Popisal jo' te tabore dr. Vošnjak, knjige je pa založilo Slovensko politično društvo v Mariboru, ki se je leta 1869. ustanovilo. Lota 1868. je Čitalnica na predlog dr. Dominkuša sklonila izdajati nov list »Slovenski Narod«, lci jo izšel 2. aprila pod uredništvom Toršiča. Loto 1869. nam je, kakor žo omenjeno, prineslo politično slov. društvo | uu* SUierskMa- Ustanovni občni zbor/ — Plitvička jezera — izlet in sestanek. Slovensko planinsko društvo priredi za binkoštno prašnike sestanek in izlet k Plitvičkim jezerom, kjer se sni* de s člani Hrvatskega planinskega društva in člani. Društva plan in ara za Bosnu i • Herccgovinu. Udeleženci SPD imajo polovično vožnjo po državnih in južnih železnicah. Ta ugodnost velja od v.števši 2. do vštevši 8. junija t. 1. Odhod iz Ljubljane preko Karlovca, Ogulina dne 2. junija ob 17.53, zbirališče pol ure prej na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Udeleženci naj prijavijo, ako mogočo, v pisarni SPD, . Kralja Petra trg 2, da preskrbimo glede vozov, prenočišča, prehrane itd., tol dobijo tudi tu drugo tozadevno informacijo. Člani naših podružnic dobijo lahko vso podatke pri podružnih odborih. V pismenih prijavah naj vsak označi, ali reflektdra na voz iz Vrhovino, ali namerava iti ea 4 uro peš iz Ru-dopolja k Plitvičkim jezerom. V slučaju spremembo voznega reda uporabimo temu vlaku odgovarjajoči vlak PriUo.tlwič-A Maribor, 27. maja 1922. ' iTSBO K« ;S!ran 9. lina., zakupnik Jožef Kofler, Slovenska Bistrica, letna zakupnina 12.000 K. Bukovec, zakupnik Ant. Vrečko, Bukovec, letna zakupnina 600 K. — Dežno, zakupnik Andrej Mahorič, Makole, letna zakupnina 850 K. — Hošnica, zakupnik Franc Kaukler, Hošnica, letna zakupnina 3000 K. — Kalše, zakupnik Jožef Kac, Slov. Bistrica, letna zakupnina 3000 K. — Kovača vas, zakupnik Albert Stieger, Slov. Bistrica, letna zakupnina 1200 K. — Sp. Kova vas, zakupnik Franc Juhart, Slov. Bistrica, letna zakupnina 1900 K. — Oglenšak, zakupnik Franc Šuntnor, Oglenšak, letna zakupnina 960 K. — Oselj, zakupnik Franc Tomazin, Zg. Bistrica, letna zakupnina 4000 El — Frajliajm, zakupnik Martin Auer, Gabernik, letna zakupnina 1500 K. — Gabernik, zakupnik Martin Auer, Ga-bornik, letna zakupnina 1500 K. — Po-kf>še, zakupnik Karl Hrastnik, Spod. Polskava, letna zakupnina 3800 K. — ®P. Polskava, zakupnik Pavel Glanč Pik, Pragersko, letna zakupnina 10.000 — Zg. Polskava, zakupnik graščina Viljemi no Post, Zg. Polskava, letna zakupnina 1300 K. — Pretrež, zakup Pik Karl Kukovič, Slovenska Bistrica, letna zakupnina 700 K. — Šontovec, Zakupnik Henrik Matuš, Slovenska Bistrica, letna zakupnina 1400 K. Prh loga, zakupnik Anton Mlakar, Vrhloga, letna zakupnina 4500 K. — Verhole, zakupnik Janez Potisk, Ver-bole, letna zakupnina 410 K. — — Sprejem pripravnikov finančne kontrole. Generalna direkcija posrednih davkov potrebuje večjo število pripravnikov finančno kontrolo. Razen Začetne' plače letnih 1200 dinarjev prejemajo pripravniki finančno kontrolo obleko in obutev, stanovanje v kasarni, odnosno pavšalni nadomestek za stanovanje letnih 180 din., če bi se ne Tnogli piamestiti v vojašnici in osebne draginjske doklade (za sedaj najmanj 16 dinarjev dnevno) kak'or ostali uslužbenci, odnosno poduradniki. Služba je Prva tri leta začasna, a po. preteku te dobe so postavi začasni poduradnik za stalnega poduradnika finančno k on frole. Stalni poduradniki finančne kontrole imajo pravico do pokojnine. .Gni, kj izpolnijo predpisano pogojo in to dobro vedejo, morejo napredovati za Preglednike finančne kontrolo I. raz-toda (največja plača 2880 din.), odnosno tudi za uradnike finančne kontro-*®. V službo finančne kontrole so smejo sprejemati naši državljani, ki intajo tele pogoje: 1. so dobrega vedenja 2. so Zdravi in popolnoma sposobni za službo finančno kontrole; 3. so neoženjeni ali vdovci brez otrok; 4. niso mlajši n°go 18 let in starejši nego 35 let; 5. *o dovršili najmanj osnovno šolo.Pred- imajo kandidati, ki so že služili Pji finančni kontroli, pa niso bili odpuščeni na podlagi disciplinarne razsodbe, slabega vedenja ali nezanesljivosti, nadalje kandidati z višjo šolsko iz* ®brasbo, kakor tudi oni, ki so odslužili svoj vojaški rok in imeli nižje čine v Rojaki. Vsi ‘oni, ki imajo te pogoje in se belijo udeležiti konkurža, se pozivajo, da vložijo lastnoročno pisano prošnjo, ^kateri se mora obrazložiti potek življenja od izstopa iz šole, najkasneje do f5. junfja 1922 jn sicer: a) oni iz Srbije ln Orne gore: pri olftmžni finančni libra vi v Vel. Bečkereku; b) oni iz ob-bistev izven Srbije in Crnegore: pri- sojni delegaciji ministrstva financ 'Bjn-bljana, Sarajevo, Split, Zagreb) odnosno oblastni finančni direkciji v Novem Sadu., Prošnji se mora priložiti a) za vedenje: potrdilo pristojnega občinskega predstojništva. v katerem Pbu-a biti tudi potrjeno, da jo prosilec heoženjen ali vdovec brez otrok; b) za Zdravje in sposobnost potrdilo državnega zdravnika; c) za starost: krstni tlet ali kak drug dokaz; č) za šolo: ^Pričevalo ali potrdilo o tem in d) vo-3eško izkaznico, če jo prosilec odslužil ^H>j vojaški rok. CeHske novice. Zn upravitelja v IX. čin. razredu javni, bolnici v Celju jo imenovan Ivan Prckoršek. v. Naše ljudsko vseučilišče jo pod voš-j^rhvVod8tvoim vlad. svetnika, g. Liloka mučalo minuli pondeljek svojo prvo vršil od 17. do 2(5. junija. Podrobno informacije o tem semnju je mogoče vpogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Povišanje cen surovega železa v Nemčiji. Zveza tovarnarjev železa jo z ozirom na podraženje premoga, koksa, transportnih stroškov in železno rudi sklenila po dolgotrajni razpravi povišati cene za 40 do 50%. Nove cene veljajo do 31. maja, verjetno pa je, da so bo ta rok podaljšal. g Prva zasebna banica v Rusiji. — Ruski listi poročajo, da jo sovjetska vlada po nacionalizaciji starih bank potrdila pra^la prvo zasebne banke v Rusiji. Banka so nazivlje Južno severna b;ynka ter ima svoj sedež v Rostovu na Donu. Delniška glavnica v znesku 2 milijona zlatih rubljev je razdeljena na 40.000 delnic po 50 zlatili rubljev. Polovico delnic je kupila so- vjetska vlada, ki je tudi v upravi za« stopana po svojem članu. g Prodaja bivše avstro-ogrske vojni ladje »Kumbor« (ex Kronprinz Rudolf). Odelenje vojne mornarice v Zemunu razpisuje na dan 3. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v svoj i pisarni v Zemunu javno licitacijo bivše avstro-ogrsko vojno ladje »Kumbor« (ex Kronprinz Rudolf) nahajajoče se v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni o* glas z natančnejšimi podatki je v pi* sarni trgovske in obrtniške zbornice v: Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. r Tragična igra otrok. Iz Carigrada javljajo, da so se v nekem delu mesta igrali otroci vojake ter vpri* zorili vojno, v kateri so se razdelili,n* »Grke« ter na »Kemaliste«. Tepli so se na ta način, da so se obmetavali s kamenjem. Ko so »Kemalisti« po števil-, nih »dobrih strelih« v glave svojin »nasprotnikov« pognali to v beg, 6