* Sveti Listi, Berila in E V A N G E L 11 za nedelje in prašnike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. (Tiskani brez premene kakor 1. 1881.) Veljajo zvezani v platnenem lierbtn 4G nov. kr. Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1883. Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne sinejo d raž e prodajati se, kot je na pervem listu postavljeno. %, oimn- M IN’ Pervi del. ličila, im Evarngelil za nedelje celega leta in vse dni svetega posta. Pervo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov V 13. poglavji od 11. do 14. verste. Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo. Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požreš¬ nosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nehvaležnosti; ampak oblecite Gospoda Kristusa. E v angeli svetega Lukeža 21, 25—33. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Znamenja bodo na solncu, in luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morjd in valdv. In ljudje bodo kopernčli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves 1 * 4 svet priti; zakaj nebeške modi se bodo gibale. In tedaj bodo vidili Simi človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in Častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in vse drevesa; kadar že berst poganjajo, veste, da je leto blizo. Tako tudi vi, kadar bote vidili, da se to godi, vedite, da je blizo božje kra¬ ljestvo. Resnično vam povem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. Neb6 in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešie. Drugo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 15, 4—13. Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje pisano, da po poterpežljivosti in poveseljenji pisem upanje imamo. Bog poterpežljivosti in poveseljenja pa vam daj, da boste med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z enim sercem, in z enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast. Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze zavoljo resnice božje, da bi poterdil obljube očakov, in pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor je pisano: „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil, in tvojemu imenu pel K In zopet reče: „ Veselite se, neverniki, z njegovim ljudstvom!" In zopet: „Hvalite Gospoda vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva! In zopet reče Izaija: „Bo korenina Jesetova, in kteri bo vstal čez nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali . 11 s Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanji, da obogatite v upanji in moči sve¬ tega Buba. Evangeli svetega Matevža 11, 2 —10. Tisti čas je Janez, ko je slišal v ječi Kri¬ stusove dela, dva svojih učencev poslal, in mu je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugega čakamo ?• In Jezus je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vsta¬ jajo, in ubogim se evangeli oznanuje. In bla¬ gor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal. Kadar sta pa odšla, je Jezus začel množi¬ cam govoriti od Janeza: Koga ste šli v pu¬ ščavo gledat? tersta, kterega veter maje? Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oble¬ čenega ? Glejte! kteri se v mehko oblačijo, so v kraljčvih hišah. Ali koga ste šli gledat? preroka ? Prav, vam povem, več kakor pre¬ roka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: Glej! jaz pošljem svojega angela pred tvojim oblič¬ jem, kteri bo pred tebdj tvoj pot pripravljal. Tretjo nedeljo v adventu. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 4, 4—7. Bratje! veselite se vselej v Gospodu: še rečem; Veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizu. Nič naj vas ne skerbi; ampak v vsaki 6 reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahvaljenjem vaše prošnje znane bodo pred Bogom. In mir Božji, kteri ves um preseže, varuj vaše serca in vašo pamet v Kristusu Jezusu. Evangeli svetega Janeza 1, 19—28. Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhov¬ nov in levitov poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo si ti? In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jaz nisem Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj ? Si ti Elija ? In je rekel : Nisem. So mu tedaj rekli: Kdo si pa, da jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj pra¬ viš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpijo¬ čega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok. In kteri so bili poslani, so bili zmed Farizejev. In so ga vpra¬ šali, in mu rekli: Zakaj tedaj kerščuješ, ako nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je odgovoril, rekoč: Jaz kerščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne po¬ znate. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil pred menoj, kteremu jaz nisem vreden jerme¬ nov od čevljev odvezati. To se je godilo v Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez kerščeval. Četerto nedeljo v adventu. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 4, 1—5. Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬ livce skrivnost Božjih. Tukaj med delivci pa se išče, 7 da je kdo zvest najden. Meni pa je celd malo mar, da sem po vas ali po drugem človeku sojen: pa tudi sam se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v tem nisem opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri bo razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere razodel, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel. Evangeli svetega Lukeža 3, 1—6. Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa 'četertni oblastnik v Galilej, Filip njegov brat pa četertni oblastnik v Itureji in Tra- honiški deželi, in Lizanija Četertni oblastnik v Abileni, pod velikima duhovnoma Anom in Kajfom, je Gospdd govoril Janezu, Zahari- jevemu sinu v puščavi. In je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst po¬ kore v odpuščenje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpi¬ jočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze; vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se poniža; in kar je krivega, b<5di ravno, in kar ostrega, gladke pota. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje. Predbožični dan. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna (lo Rimljanov l, 1 — 6 . Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj, odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog pred obljubil po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (ki mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda), kteri je bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem, iz vstajenja od mertvih, Jezusa Kristusa Gospoda našega, po kterem smo prejeli milost in aposteljstvo, da vse narode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere spravimo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangeli svetega Matevža 1, 18—21. Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu zaročena, se je, preden sta vkup prišla, znašla noseča od svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa to mislil, glej! se mu je angel Gospodov v spanji prikazal, rek6č: Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije svoje žene! zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. Sveti božični praznik. (Pri maši o polnoči.) Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 2, 11—15. Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja našega vsem ljudem, kteri nas uči, da se odpovejmo hudobii in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bo¬ gaboječe živimo na tem svetu, čakajoč zveličanskega upanja in častitljivega prihoda velicega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki je dal sebe za nas, da bi 9 nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre dela. To govori in opominjaj, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeža 2 , 1—14. Tisti čas je povelje prišlo od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. (To po¬ pisovanje je bilo pervo pod Cirinom, oblast¬ nikom v Širii.) In vsi so šli, da so se popi¬ sali, vsak v svoje mesto. Sel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, da bi porodila. In je porodila svojega pervorojenega Sina, in ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tisti strani čuli, in na ponočnih stražah bili pri svoji čedi. In glej! angel Gospodov je stal pri njih, in svetloba božja jih je ob- svetila, in so se silno bali. In angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanjam vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospdd, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno. In zdajci jih je bilo pri angelu množica nebeške vojske, kteri so Bogd hvalili in rekli: čast Bogu na viso¬ kosti, in mir na zemlji ljudem svete volje. 10 Sveti božični praznik. (Pri zorni maši.) Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 3, 4—7. Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našem; da bomo z njegovo milostjo opravičeni deležniki po upanji večnega življenja, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeža 2, 15—20. Tisti čas so pastirji med sebdj rekli: Poj¬ dimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal. In so hite prišli, in našli Marijo in Jožefa, in dete v jasli položeno. Ko so pa vidili, so spoznali, kar jim je bilo rečeno od tega de¬ teta. In vsi, kifceri so slišali, so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬ nila vse te besede, in premišljevala v svojem sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo provedano. Sveti božični praznik. (Pri veliki maši.) Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrgjev 1, 1—12. Velikokrat in po mnogih potili je nekdaj Bog go¬ voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je 11 govoril po Sinu, kterega je postavil deležnika vseh reči; po kterem je stvaril tudi svet; kteri, ko je svetloba časti, in podoba bitja njegovega, in vse z besedo svoje moči nosi, je očiščenje od grehov opravil, in sedi na desnici veličastva na visokosti in je toliko boljši od angelov, kolikor višje ime je mimo njih dobil. Zakaj kteremu zmed angelov je kedaj rekel: Ti si moj Sin, danes sem te rodil ? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in on bo meni Sin ? In zopet, kadar vpelje Pervorojenega na svet, reče : In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj do vekomaj ; palica pravice je palica tvojega kraljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš: zavoljo tega je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazal, ko tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti pa ostaneš : in kakor oblačilo se bosta postarala, in kakor ogrinjalo jih boš premenil, in bosta premenjena; ti pa si zmiraj ravno tisti in tvoje leta ne bodo minule. Evangeli svetega Janeza 1, 1—14. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapo- padla. Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da bi pričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakega 12 človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je bil, in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. V svojo lastlno je prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, jim je dal oblast božjim otrokom biti, njim, kteri veru¬ jejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Bogd rojeni. In Beseda je mes6 postala, in je med nami prebivala, (in smo vidili njeno čast, ka¬ kor čast edinorojenega od Očeta), polna milo¬ sti in resnice. V praznik s. Štefana, pervega muče¬ nika. Berilo iz djanja apostolskega 6, 8—10 in 7, 54—59. Tiste dni je Štefan, , poln milosti in moči, delal velike čudeže in znamenja med ljudmi. Vstalo pa jih je nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertincev, in Cirencev in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Cilicije in Azjje, prepirat se s Štefanom; in niso mogli obstati pred modrostjo in duhom, kteri je govoril. — Kadar so pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper njega. Ker je bil pa poln svetega Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil Božje veličastvo, in Jezusa stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte, vidim nebesa odperte, in Sinu človekovega stati na desnici Božji. Tedaj so zavpili z velikim glasom, in za¬ tisnili svoje ušesa, in vsi kmali nanj planili. In so ga pahnili iz mesta, in s kamenjem pobijali; in priče so položile svoje oblačila k nogam mladenča, kteremu je bilo ime Savel. In so kamenjali Štefana, kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil 13 in na ves glas vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega greha. In ko je to izrekel, je zaspal v Gospodu. Evangeli svetega Matevža 23, 34—39. Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fa¬ rizejem: Glejte! jaz vam pošiljam preroke in modre in pismarje, in zmed njih bote nektere umorili, in križali, in nektere bičevali v svo¬ jih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, da pride nad vas vsa pravična kri, ktera je prelita na zemlji, od kervi pravičnega Abeljna do kervi Zaharija, sinu Barahijevega, kterega ste umorili med tempeljnom in oltarjem. Res¬ nično vam povem, vse to bo prišlo nad ta rod. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke, in kamenjaš njih, kteri so k tebi poslani; koliko¬ krat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje piščeta pod perute, in nisi hotel! Glejte! vaša hiša vam bo pusta pu¬ ščena. Zakaj povem vam, ne bote me vidili odslej, dokler ne porečete: Ceščen bodi, kteri pride v imenu Gospčdovem! V dan svetega Janeza aposteljna in evangelista. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—7. Kdor se Koga boji, bo dobro storil, in kdor se pravičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo naproti prišla, ko častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in se bo v pjem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo ohranila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri nje¬ govih sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla njegove 14 usta, in Gospod ga bo napolnil z duhom modrosti, in razumnosti, in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom. Z veseljem in dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v del dal večno ime Gospod naš Bog. Evangeli svetega Janeza 21, 19—24. Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za rnendj. Peter se je pa obernil, in je vidil tiste¬ ga učenca, kterega je Jezus ljubil, kteri je pri večerji tudi na njegovih persih slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te bo izdai? Ko je tedaj Peter tega vidil, je rekel Jezusu: Gospdd, kaj pa td? Jezus mu reče: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to ? Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedaj to go- voijenje med brati, da tisti učenec ne umerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? To je tisti učenec, kteri pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično njegovo pričevanje. V dan nedolžnih otročičev. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo- steljna 14, 1—5. Tiste dni. sem vidil, in glej, Jagnje je stalo na gon Sionu, in ž njim njih sto štiri in štirideset tavžent, kteri so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano na svojih čelih, in sem slišal glas z neba, kakor šum veliko voda, in kakor glas velicega groma; in glas, kterega sem slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje citre citrajo. In so peli nekako novo pesem pred sedežem, in pred čveterimi živalmi in pred staršimi, in nihče ni mogel peti pesmi razun unih, sto štiri in štirideset 15 tavžent, kteri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kteri se niso z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih se ni našla laž; zakaj brez madeža so pred stolom Božjim. Evangeli svetega Matevža 2 , 13—18. Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater, in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in se je uganil v Egipt. In je bil ondi do Herodove smerti; da se je dopolnilo, kar je Gospbd govoril po pre¬ roku, ki pravi: Iz Egipta sem poklical svojega Sina. Ko je tedaj Herod vidil, da je po modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajinah po dve leti in manj starih, po času, ki ga je bil od modrih izprašal. Takrat se je dopoinilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala uto- lažiti, ker jih ni več. V nedeljo pred novim letom. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov 4, 1—7. Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne loči od sužnjega, dasiravno je gospodar vsega, ampak je pod 16 varbi in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji pod pervim ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v vaše serca, kteri vpije: Aha, Oče! Zavoljo tega zdaj ni več suženj, ampak sin; ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu. Evangeli svetega Lukeža 2 , 33—40. Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati, čudila temu, kar se je od njega govo¬ rilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel Marii, njegovi materi: Glej! ta je postavljen v padec, in v vstajenje mnogih v Izraelu; in v znamenje, zoper ktero se bo govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se misli razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz Aserjevega roda; ta je bila zel6 v letih, in je po svojem devištvu ži¬ vela s svojim možem sedem let. In ta vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna, in je s postom in molitvami noč in dan Bogu služila. In ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospdda častila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali Izrealovega od¬ rešenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospddovi, so se vernili v Galilejo v svoje mesto Nazaret. Dete pa je rastlo, in močno prihajalo, polno modrosti, in Božja milost je bila v njem. . 17 V dan svetega Silvestra papeža. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 4, 1—8. Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri¬ stusom, kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu in svojem kraljestvu: oznanirj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno, ali nepriložno, preprčuj, prosi, svari z vsem poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah učenike izbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali. Ti pa čuj, vse preterpi, opravi delo evangelista, spolnuj svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč sem že darovan, in čas moje razveze je blizo. Dobro vojskovanje sem vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je pri¬ hranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod. Evangeli svetega Lukeža 12, 35—40. Tisti čas je rekel Jezus svojini učencem: Vaše ledje naj bo opasano, in svetila goreče v vaših rokah: in vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojega gospoda, kdaj se bo vernil od ženitnine, da mu, kadar pride in poterka, zdajci odprd! Blagor tistim hlapcem, ktere gospdd, kadar pride, čuti najde! Resnično vam povem, da se bo opasal, in jih bo k mizi posadil, in bo pristopil ter jim stregel. In ako pride ob drugi straži in ako ob tretji straži pride, in jih tako najde, blagor tistim hlapcem. To pa vedite, da, ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pusti! Slov. Evangel. 2 18 svoje hiše podkopati. Tudi vi bodite priprav¬ ljeni , ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel, Berilo in evangeli osmega dneva po Kristusovem rojstvu sta tista, kakor božični praznik pri zorni maši, str. 10. V novega leta dan ali v praznik obrezovanja Jezusa Krista Gospoda našega. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 2 , 11—15. Preljubi! prikazala se itd. (kakor sveti božični praznik, pri maši o polnoči, stran 8). Evangeli svetega Lukeža 2 , 21. Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ktero je bilo imenovano po angelu, pre¬ den je bil spočet v maternem telesu. V nedeljo pred razglasenjem Gospo¬ dovim; Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 1—7. Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v nedeljo pred novim latom, stran 15). 10 Evangeli svetega Matevža 2, 19—23. Tisti čas, kadar je bil Herold umeri, glej! se je angel Grospddov Jožefu v spanji prika¬ zal v Egiptu, rekde: Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na izraelsko zemljo; zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji stregli. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater, in je prišel na izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto Heroda, svojega očeta, se je bal tje iti: in v spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. In je prišel in prebival v mestu, kteremu je ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, da bode Nazarečan imenovan. V praznik častitega razglašenj a Gospo¬ dovega ali v svetih kraljev god. Berilo iz Izaija proroka 60, I—6. Vstani Jeruzalem! bodi razsvetljen: ker prišla je tvoja luč, in čast Gospodova nad teboj vzhaja. Zakaj glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi vidila. Narodi bodo v tvoji luči hodili, in kralji v svet¬ lobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe, in poglej, vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji si¬ novi bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji) strani izrejene. Takrat boš vidil in boš poln veselja; tvoje serce se bo čudilo in razširilo, kadar se preoberne množica primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride. Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernile, hitre kamele iz Madjana in Efe; vsi bodo iz Sabe prišli, ter zlata in kadila prinesli, in hvalo Gospodovo oznanovali. V) * 20 Evangeli svetega Matevža 2, 1—12. Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so> prišli modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kje je kralj Judov, ki je rojen! Zakaj vidilr smo njegovo zvezdo na Jutro vem, in smo ga prišli molit. Herod kralj pa, ko je to slišal, se je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In ;e sklical vse včlike duhovne in pismarje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Ju¬ dejskem; zakaj tako je pisano po preroku: In ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj manjši med vojvodi Judovimi: zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. Tedaj je Herod modre skrivej poklical, in jih je skerbno izpraševal za čas, v kterem se jim je zvezda prikazala. In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in skerbno poprašujte po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so šli: in glej! zvezda, ktero so vidili na Ju- trovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugledali, so se silno obveselili. In so šli v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo, ter so (prednj) padli in ga molili (tukej se po¬ klekne) ; in so odperli svoje zaklade, in mu darovali zlatži, kadila in mire. In ko so v spanji odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so se po drugem potu vernili v svojo deželo. 21 Pervo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, 1—5. Bratje! prosim vas pri usmiljenji Božjem, da svoje Velesa daste v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo -vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak ponovite se s ponovljenjem svojega uma , da -spoznate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsem, kteri so med vami: Nik&r bolj modrovati, kakor se spo¬ dobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno -tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeža 2, 42—52. Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so šli njegovi starši v Jeruzalem po navadi praz¬ nika. In ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli, je ostal mladenič Jezus v Jeruzalemu, in nje¬ govi starši tega niso vedili. Menili so pa, da je pri družini, in so šli dan ho la, in so ga iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, su se vernih v Jeruzalem, in so ga iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan v tempeijnu našli sedeti v sredi učenikov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in njegova mati ran je rekla: Sin, zakaj si nama tako storil ? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo 22 iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedila, da moram biti v tem, kar je moje¬ ga Očeta? In ona nista uraela besede, ktero jima je govoril. In je ž njima šel in prišel v Na¬ zaret, in jima je !>il pokoren. In njegova mati je ohranila vse te reči v svojem sercu. In Jezus je rastel v modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh. Drugo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, 6—16. Bratje! po milosti, ktera nam ja dana, imamo razne- darove: ali perokovanje , po meri vere ; ali službo, v služenji; ali kdor uči, v učenji; kdor opominja, v opo¬ minjanji ; kdor podeljuje, v priprostosti; kdor je čez druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v veselji. Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo, deržite. se dobrega. Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite. S poštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne bodite leni v oskerbovanji ; bodite goreči v duhu ; služite Gospodu; v upanji bodite veseli, v nadlogi poterpežljivi, v molitvi stanovitni ; v potrebah svetim podeljujte; tuje radi sprejemajte. Dobro jim vošite, kteri vas preganjajo;, blagoslovite, in nikar ne kolnite. Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; nikar si visokih reči ne domišljujte, ampak k nizkim se ponižajte. Evangeli svetega Janeza 2 , 1—11. Tisti čas je bila zenitnina v Kani Galilejski, in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko 23 je vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Nje¬ gova mati reče služabnikom: Kar koli vam poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamnatih verčev postavljenih po šegi Judovskega očišče¬ vanja, kteri so deržali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite verče z vodo. In so jih napolnili do verha. In Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starašinu. In so nesli. Ko je pa starašina v vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedil, od kod je, (služabniki pa, kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče sta¬ rašina ženina, in mu reče: Vsak človek dd dobro vino pervič in kadar se napijejo, tadaj slabšega ; ti pa si dobro vino do zdaj prihra¬ nil. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali. Tretjo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz lista s. Pavla apostelina do Rimljanov 12 , 16 — 21 . Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne vračujte hudega za hudo ; prizadevajte si za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je mogoče, .kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte pro¬ stor (Božji) jezi. Zakaj pisano je : Meni gre maščevanje, jaz bom povernil, reče Gospod. Temuč ako je tvoj so¬ vražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti. Zakaj če to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil. Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim. 24 Evangeli svetega Matevža 8, 1—13. Tisti eas, kadar je Jezus z gore šel, je veliko množic za njim šlo. In glej! gobov je prišel, in ga molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti. In Jezus je stegnil roko, in se ga je dotaknil, rek6č: Hočem, bodi očišen. In kar čist je bil od svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej, da nikomur ne poveš: temuč pojdi, in skazi se duhovnu, in opravi dar, kterega je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje. Kadar je pa v Kafarnavm šel, je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je rekel : Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga bom ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Go¬ spod ! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo, in imdrn vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi in pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in je rekel tem, kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel. Po¬ vem vam pa, da jih bo veliko od vzhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abra¬ hamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kraljestvu ; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgddi! In hlapec je bil ozdravljen tisti uro. 25 Četerto nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 13, 8—10. Bratje ! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega, da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo dopolnil. Zakaj to : Ne prešestvaj, ne ubijaj, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga zapoved, je v tek besedah zapopadena: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela hudega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen. Evangeli svetega Matevža 8, 23—27. Tisti čas je stopil Jezus v čolnič, in nje¬ govi učenci so sli za njim. In glej ! velik vi- Mr je vstal na morji, tako da so valovi čol¬ nič pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci so k njemu pristopili, in so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, poginjamo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, raalovčrni ? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in morju, iu bila je velika tihdta. Ljudje pa so se čudili, rekoč: Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje? Peto nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov 3, 12—17. Bratje ! oblecite , kakor izvoljeni Božji , sveti in ljubi, preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, po¬ hlevnost, poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in od¬ puščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pritožbo; 20 kakor je Gospod vam odpusti], tudi vi! Pred vsem tem pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti, in mir Kri¬ stusov naj gospoduje v vaših sercih, k kteremu ste tudi poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kri¬ stusova naj prebiva obilno med vami, z vso modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmimi pojte Bogu veseli v svojih sercih. Vse, kar koli delate z besedo ali v djanji, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Evangeli svetega Matevža 13, 24—30. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno člo¬ veku, kteri je dobro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel nje¬ gov sovražnik, in je prisejal ljulikč med pše¬ nico, in je preč šel. Ko je pa zelenje zrastlo, in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka prika¬ zala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo¬ darja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi do¬ brega semena usejal na svojo njivo ? Od kod ima tedaj ljubko ? In jim reče: Sovražen člo¬ vek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Ho¬ češ ii, da gremo, in jo poberemo ? In reče: Nikar, da kje ljuliko pobiraje ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjcem: Poberite pervič ljuliko, in jo povežite v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico. 27 Šesto nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesa- loničanov 1, 2—10. Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in pomnimo djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po- terpežljivosti v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim ; ko vemo, ljubi bratje, da je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil le v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu, in v veliki obilnosti, kakor veste, kakšni smo bili med vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi postali, ker ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z ve¬ seljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsem ver¬ nim v Macedonii in v Ahaji. Zakaj od vas se je razgla¬ sila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po Ahaji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami od nas oznanujejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako ste se od malikov k Bogu obemili, služiti živemu in pravemu Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes (kterega -Je od mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel pri¬ hodnje jeze. Evangeli svetega Matevža 13, 31—35. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno gor¬ čičnemu zernu, ktero je človek vzel, in na svojo njivo usejal. To je sicer naj manjše zmed vseh semen ; kadar pa zraste, je veče, kakor vse zelišča, in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah. 28 ' Drugo priliko jira je govoril: Nebeško kra¬ ljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množi¬ cam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril, da se je dopolnilo, kar je go¬ vorjeno po preroku, ki pravi: Odperl bom v prilikah svoje usta. in bom izreka! skrito od začetka sveta. Pervo predpepelnično nedeljo. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 9, 24—27; in 10, 1—5. Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko, vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Takč tecite, da jo dosežete ! Vsak pa, kteri se na preganjanje skuša, se vsega zderži, in oni sicer, da strohljivo krono prejmejo, mi pa nestrokljivo- Jaz tedaj tako tečem, ne kakor ne¬ premišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru mahal; ampak terem svoje telo, in v sužnost devam, da, ko druge učim, sam ne bom zi verzen. Nočem namreč, bratje, da bi ne vedili, da so naši očetje vsi pod obla¬ kom bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesu kerščeni v oblaku in v morji, in so vsi eno duhovno jed jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili (pili so pa iz du¬ hovne skale, ktera je za njimi bodila; skala pa je bila Kristus); ali njih več ni bilo Bogu prijetnih. Evangeli svetega Matevža 20, 1—16. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬ liko govoril : Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel najemat delavcev v svoj vinograd. Kadar je pa delavcev najel po denarji na dan, jih je poslal v svoj vinograd. In ob tretji uri je ven šel, in vidil druge na tergu brez dela stati, ter jim je rekel : Pojdite tudi vi v moj vino¬ grad, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli. Spet je ven šel ob šesti in deveti uri, in je ravno tak6 storil. Okoli enajstih pa je ven šel, in našel druge postajati, in jim reče: Kaj stojite tukaj brez dela ves dan ? Mu re¬ ko: Ker nas ni nihče najel. Jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd. Kadar se je pa večer storil, reče gospodar vinograda svojemu hiš¬ niku : Pokliči delavce, in daj jim plačilo in začni od poslednjih do pervih. Prišli so tedaj, kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli, so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekdč: Le-ti poslednji so le eno uro delali, in si jih nam enake storil, ki smo težo dneva in vro¬ čino prenašali. On pa je odgovoril in rekel enemu zmed njih : Prijatel ! ne delam ti kri- vice: ali se nisi za denar z menoj pogodil? ^ zemi, kar je tvojega, in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali ud ni pripuščeno storiti, kar hočem? Je li tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober ? Tak6 bodo poslednji pervi, in pervi poslednji; za¬ kaj veliko jih je poklicanih, malo pa iz¬ voljenih. 30 Drugo predpepelnično nedeljo. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 11, 19—33; in 12 - , 1—9. Bratje! radi prenašate nespametne, ker ste sami pametni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori, ako vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo povišuje, ako vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečeni, kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo kaj upa, (po nespameti govorim), si tudi jaz upam. Hebreji so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; zarod Abra¬ hamov so, jaz tudi; služabniki Kristusovi so, (kakor manj pameteu rečem), jaz še več; sem bil v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, veliko¬ krat v smertnih nevarnostih. Od Judov sem jih petkrat po štirideset, eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamenjan, trikrat se je z menoj barka raz¬ bila , noč in dan sem bil v* globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih na samoti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med lažnji- vimi brati; v trudu in terpežu, v mnogem čuvanji, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Zravno tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje opravke in skerb za vse cerkve. Kdo oslabi in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo ? Ako bi se hotel hvaliti, se bom hvalil svoje slabosti. Bog in Oče Gospčda našega Jezusa Kristusa, kteri je hvaljen vekomaj, ve, da ne lažem. Namestnik kralja Areta v Damasku je Da- maško mesto z varhi obdal, da bi me vjel; ali skozi okno sem bil v košu po zidu spuščen, in tako sem ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prikazen in razodenj Gospodovih. Vem človeka v Kristusu, kteri je bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne 31 vem, Bog ve) zamaknjeni v tretje nebo. In vem tacega človeka , da je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve), zamaknjen v raj, in je slišal skrivne be¬ sede , kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih sla¬ bosti. Zakaj, ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil ne¬ spameten , ker bi resnico govoril; zderžujem se pa, da kdo več od mene ne misli, kar na meni vidi, ali kar sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velicega razodenja ne prevzamem, mi je dano želo mojega mesa, služabnik satanov, da me bije. Za tega voljo sem trikrat Gospoda prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je rekel: Dovolj ti je moja milost, ker moč se v slabosti popolnoma skaže. Rad se bom tedaj hvalil svojih slabosti, da pre¬ biva v meni moč Kristusova. Evangeli svetega Lukeža 8, 4—15. Tisti čas, ko se je silno velika množica sešla in so iz mest k Jezusu hiteli, je v pri¬ liki rekel: Sejavec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota, in je kilo 'pohojeno, in ptice spod neba so ga pozobale. In drugo je padlo na skalo; in ka¬ dar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. In drugo je padlo med ternje, in ter¬ ni e, ki je ž njim vred rastlo, ga je zadušilo. In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rast¬ lo, in storilo stoteren sad. Kadar je to rekel, je zavpil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on jim je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa 7 prilikah, da gledajoči ne vidijo, in posluša¬ joči ne umejo. Prilika pa je to: Seme je božja 32 beseda. Ivteri so pa poleg pota, so tisti, kteri poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo iz njih serca, da ne bodo verujoči zveličani. Kteri so pa na skali, so tisti, kteri, kadar sli¬ šijo, z veseljem besedo sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob času skušnjave odstopijo. Ktero je pa med ternje padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo, in so od skerbi in bogastva in sladnosti življenja zadušeni, in ne obrodč sadu. Ktero je pa v dobri zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo in jo v dobrem in naj boljšem sercu ohranijo, in sad o brode v poterpljenji. Tretjo predpepelnično nedeljo. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 13, 1—13. Bratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril, jubezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skriv¬ nosti, in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, takč da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem. In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, ve¬ seli se pa resnice: vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokovanja minule, in jeziki jenjali, in učenost prešla. Zakaj le nekoliko spoznamo, in le nekoliko i rerokujemo. Kadar bo pa prišlo, kar je popoluoma, bo jenjalo, kar je nekolikega. Ko sem bil otrok, sem govoril po otročje, umel po otročje, 33 mislil po otročje; kar sem pa mož, sem opustil, kar je bilo otročjega. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v megli: takrat pa bomo vidili z obličja v obličje. Zdaj spoznam le nekoliko; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil sam spoznan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; naj veči pa med temi je ljubezen. Evangeli svetega Lukeža 18, 31—43. Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel, in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruza¬ lem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Simi človekovega po prerokih. Izdan bo namreč ne¬ vernikom, in bo zasramovan, in bičan in zaplje- van; in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili; in tretji dan bo (od mertvih) vstal. In oni tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno. Prigodilo se je pa, ko se je Jerihuntu približal, j e neki slepec sedel poleg pota, in je vbdgajme prosil. In ko je slišal množico mimo iti, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da Jezus iz Nazareta mimo gre. In je vpil rekoč: Jezus, sin Davidov! usmili se me. In spredej greddči so ga svarili, da naj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me! Jezus Pa je obststl, in ga je rekel k sebi pripeljati. In kadar se je približal, ga je vprašal, rekdč: Kaj hočeš, da ti storim ? On pa je rekel: Go¬ spod, da vidim. In Jezus mu je rekel: Spre¬ glej, tvoja vera ti je pomagala. In zdajci je spregledal, ter je za njim šel in Boga častil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo flajalo. Slov. ‘Bvangel. 3 34 Pepelnično sredo. Berilo iz Joela preroka 2 , 12 —19. To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega svojega serca, s postom, z jokom, in žalovanjem. In pre- tergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv, poterpežljiv in velikega usmiljenja, in zvišan nad hudobo. Kdo ve, če se ne bo obernil in prizanesel, in spet dal blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in pitni dar Go- podu svojemu Bogu? Trobite s trobento na Sionu, na¬ povejte post, pokličite, zbor, zberite ljudstvo, očiščujte zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče; naj gre ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje postelje. Med vratmi in oltarjem naj plakajo duhovni, služabniki Gospo¬ dovi, in rečejo: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da bi nad njimi neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi reklo: Kje je njih Bog? Tedaj se bo Gospčd za svojo deželo vnel in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je odgo¬ voril , ter rekel svojemu ludstvu: Glejte, jaz vam bom poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni ž njim; in vas ne bom več dajal nevernikom v sramoto, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Matevža 6, 16—21. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar se postite, se ne delajte žalostnih, kakor hinavci; gerdijo namreč svoje obraze, da bi ljudje vidili, da se postijo. Resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš, pomaži svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne bodo ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj Oče, kteri je na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. Ne spravljajte 35 si zakladov na zemlji, kjer jih rijk in m 61 j k o ned, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne končd ne rija ne molj in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. V četertek po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 38, 1—6. Tisti čas je Ezekija za smert zbolel, in pride k njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To govori Gospod: Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne več živel! — In Ezekija oberne svoj obraz v steno, in moli k Gospodu, ter reče: Prosim, Gospod! spomni se vsaj, kako sem hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim sercem, in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In Ezekija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril rekoč: Pojdi, in reci Ezekiju: To govori Gospdd, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in vidil tvoje solze; glej, pridal bom tvojemu žipljenju petnajst let, in otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga bom varoval, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Matevža 8, 5—13. Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnavm šel, je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mer- tvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgo¬ vori in reče: Gospdd! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem člo¬ vek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake 3 * 36 pod seb6j, in rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in pride: in svojemu služabniku : St6ri to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnajno temo; ondi bo jok in škri¬ panje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgčdi! In hla¬ pec je bil ozdravljen tisto uro. V petek po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 58, 1—9. To reče Gospod Bog: Vpij, ne jenjaj; kakor tro¬ benta povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojemu ljudstvu njegove hudobije, in hiši Jakopovi njene grehe. Od dne do dne me iščejo, in hočejo znati moje pota; kakor ljudstvo, ktero dela pravico, in zapoved svojega Boga ni zapustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se hočejo Bogu približati. Zakaj smo se postili, in nisi pogledal; ponižali svoje duše, in ti ni bilo mar? Glejte! v dan svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate vse svoje dolžnike. Glejte! v pravdah in prepirih se postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se kakor do zdaj, da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mar to post, kterega sem si izvolil, da človek čez dan svoj život tare, da svojo glavo obeša, na ostrem in v pepelu leži? Boš li to imenoval post, in Gospodu prijeten dan? Ali ni bolj to post, kterega sem si izvolil: B,eši krivično zvezane; razveži bremena, ktere teže; izpusti poterte, in raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi 37 uboge in ubežne v svojo hišo; kadar nagega vidiš, ga pokrij, in ne zaničig svojega mesa. Tedaj bo, kakor zarja, tvoja luč zasvetila, in kmali bo prišlo tvoje zdravje; tvoja pravica pojde pred teboj, in Gospodova čast te bo obdala. Takrat boš klical, in Gospod bo uslišal ; vpil boš, in poreče: Vidiš, tukaj sem; ker sem usmiljen, Gospod tvoj Bog. Ev angeli svetega Matevža 5, 43—48, in 6 , 1 — 6 . Tisti -ca« je rekel Jezus svojim učencem: Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bliž¬ njega, in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike: dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudob¬ ne, in daje deževati na pravične in krivične. Zakdj, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, ka- košno plačilo hote imeli? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? Bodite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma. Glejte, da svo¬ jih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svo¬ jem Očetu, kteri je v nebesih. Kadar tedaj vbo- gajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hi¬ navci delajo po shodnicah in po tergih, da bi jih ljudje hvalili. Resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne vč tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; da bo tvoja miloščina na skrivnem, in 38 tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo pover- nil. In kadar molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stojč in molijo, da bi jih ljudje vidili. Resnično, po¬ vem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. V soboto po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 58, 9—14. To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe, in jenjaš iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je kri¬ vično; ako izliješ pred lačnim svoje serce, in stiskanega nasitiš; ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo kakor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo tvojo dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal, ter boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studenec, kteremu vode ne zmanjka. In po tebi bo sozidano, kar je veliko let pusto ležalo; boš podloge rodovini in rodo¬ vini uterdil, in boš imenovan zagrajavec verzel in pre- menec stez v prebivališča. Ako odverneš od sobote svojo nogo, da ne izpolniš svoje volje moj sveti dan, imenuješ soboto zaželen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo posvečuješ, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje volje, da bi (hudo) govoril: potlej se boš v Gospodu veselil, te bom povišal čez vse visokosti na zemlji, in ti dal vživati del Jakopa, očeta tvojega , zakaj Gospodove usta so govorile. 39 Evangeli svetega Marka 6, 47—56. Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil čoln na sredi morja, in Jezus sam na su¬ hem. In je vidil svoje učence truditi se z ve¬ slanjem, (bil je namreč veter nasproti). In okoli četerte straže noči je prišel k njim gredoč po morji, in je hotel mimo njih iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morji, so menili, da je pri¬ kazen, in so zavpili. Zakdj vsi so ga vidili, in so se prestrašili. In berž jih je ogovoril in jim je rekel: Zaupajte! jaz sem; nikdr se ne bojte. In stopil je v čoln k njim, in veter je nehal. In še bolj so stermeli. Niso namreč umeli od kruhov; zakdj njih serce je bilo oslepljeno. In so se prepeljali, in so prišli na Genezareško, in so v kraj vstavili. In, ko so iz čolna stopili, so ga precej spoznali. In so obtekali vso tisto stran, in so začeli bolne na posteljah dona- šati, kjer so slišali, da je on. In kamor koli je šel, v vasi in v terge ali v mesta, so bol¬ nike na ulice pokladali, in so ga prosili, da naj se vsaj roba njegovega oblačila dotaknejo; in kolikor se jih ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni. Pepelnično ali pervo nedeljo v postu. Berilo iz 2 . lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 6, 1—10. Bratje! opominjamo vas, da milosti od Bogtt nepri- doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal. Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja! 40 Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne zaničuje; ampak v vseh rečeh se skazimo Božje slu¬ žabnike v velikem poterpljenji, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, v puntih, v trudih, v čuvanji, v postih, v čitosti, v znanji, v prizanašanji, v prijaznosti, v svetem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi resnice, v moči Božji, z orožjem pravice na desni in na levi, pri časti in nečasti, pri nepoštenji in dobrem imenu, kakor zapeljivci, pa vender resnični, kakor neznani, pa vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor stepeni, pa vender ne umoijeni, kakor žalostni, vender pa vselej veseli, kakor ubogi, pa vender jih veliko obogatimo, kakor da bi nič ne imeli, in vender vse posedemo. Evangeli svetega Matevža i, 1—11. Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo peljan, da bi bil od hudiča skušan. In ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil po tem lačen. In skušnjavec je k njemu stopil in rekel: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo ti kameni kruh. On je pa odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust božjih. Tedaj ga vzame hudič sebdj v sveto mesto in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče: Ako si Sin Božji, spiisti se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel: Spet je pisano : Ne skušaj Gospčda svojega Boga. Spet ga hudič vzame seboj na silno visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva svetd in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš. 4.1 Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! za¬ kaj pisano je: Gospdda svojega Boga moli, in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič popustil; in glej! angeli so pristopili in mu stregli. V pondeljek po I. nedelji v postu. Berilo iz Ecehiela preroka 34, 11—16. To reče Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poiskal svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo čedo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac: tako bom obiskal svoje ovce, in jih rešil od vseh strani, kamor so se razgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom zmed ljudstev, in iz dežel jih zbral in jih pripeljal v njih deželo, in jih pasel na izraelskih gorah pri potokih in na vseh selih dežele. Na naj boljših pašah jih bom pasel, na visocih gorah izraelskih bodo njih spašniki. Tam bodo počivale po zelenih tratah, in po tolstih pašah se bodo pasle v izraelskih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce, in jaz jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno bom poiskal , zbegano zavernil, ranjeno obvezal, slabo pokrepčal, debelo in močno varoval , in jih pasel po pravici, reče Gospčd vsegamogočni. # Evangeli svetega Matevža 25, 31—46. ■» Tist čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce °d kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago- darjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero 42 vam je pripravljeno od začetka sveti! Zakaj la¬ čen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolin sem bil, in ste me obiskali; v 'ječi sem bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični od¬ govorili, rekčč: Gospod! kdaj smo te vidili lač¬ nega, in smo te nasitili ? ali žejnega, in smo te nopojili? Kdaj smo te pa vidili tujega, in smo te pod streho vzeli ? ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bo odgo¬ voril in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili kteremu teh mojih naj manjših bra¬ tov, ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Poberite se pred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; žejen sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod streho vzeli; nag sem bil, pa me niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekčč: Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli ? Takrat jim bo odgovoril, rekčč: Resnično vam povem, kar niste storili kteremu teh naj manjših, tudi meni niste storili. In ti pojdejo v večno terpljenje ; pravični pa v večno življenje. 43 V torek po I. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 55, 1—6. Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: ličite Gospčda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler je blizo. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe, in naj se verne k Gospodu, in se ga bo usmilil, in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota, reče Gospčd ; ampak kolikor je nebo višji od zemlje, toliko višji so moje pota od vaših pot, in moje misli od vaših misli. In kakor pada dež in sneg od neba, in se več gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu : tako bo moja beseda, ktera pride iz mojih ust; ne bo se vernila prazna k meni, ampak bo storila, kar koli hočem, in bo teknila v to, za kar jo pošljem, reče Gospčd vse- gamogočni. Evangeli svetega Matevža 21, 10—17. Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem šel, je bilo vse mesto po koncu, rek6č: Kdo je ta ? Množice pa so rekle : Ta je Jezus prerok iz Nazareta na Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj Božji, in je izgnal vse, kteri so v tem¬ peljnu prodajali in kupovali, in je zvernil mize menjavcem, in stole tistim, kteri so golobe prodajali. In jim je rekel : Pisano je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa s te jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬ pili so k njemu v tempeljnu slepi in kraljevi, in jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in pismarji vidili Čudeže, ktere je delal, in otroke, kteri so v tempeljnu vpili, rekdč: Hozana sinu 44 Davidovemu! so se razjezili, in so mu rekli: Ali slišiš, kaj ti pravijo ? Jezus pa jim reče: Kaj pa da ; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajočih si si hvalo napravil? In jih je po¬ pustil, in je šel iz mesta v Betanijo, in je tam ostal. V sredo po I. nedelji ali kvaterno sredo v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3—8. Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti l tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In kadar tje pride in sede pod brin, si želi umreti, in reče: i Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši, kakor moji očetje. In se vleže in zaspi v senci brina. In glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani in jej ! In se je ozerl, in glej, pri njegovi glavi je pod pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj jč in pije, in spet zaspi. In angel Gospodov se spet verne, in se ga dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te jedi hodi štirideset dni in štirideset noči do Horeba, Božje gore. Evaugeli svetega Matevža 12, 38—50. Tisti čas so eni zmeri pismoukov in farizejev Jezusu odgovorili rekdč: Učenik! znamenje bi * radi od tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel: Hudoben in prešesten rod znamenja išče! Pa znamenje se mu ne bo dalo, razun znamenja Jona preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬ skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in 45 ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna- novanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla od pokrajin zemlje poslušat Salomonove mo¬ drosti ; in glej ! več kakor Salomon je tukaj. Kadar je pa nečisti duh izšel iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: Verni! se bom v svojo hišo, iz ktere sem šel. In kadar pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo. Tega; gre, in si pri¬ vzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on, in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja tega človeka je hujši, kakor perva. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še množicam govoril, glej! so njegova mati in njegovi bratje zunej stali, in so želeli ž njim govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoji bratje stojč zunej, in te iščejo. On pa je tistemu, kteri mu je bil to povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje ? In je svojo roko stegnil na svoje učence, rekoč: Glejte — moja mati in moji bratje. Zakaj kdorkoli stori voljo mojega Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat, m sestra, in mati. V četertek po I. nedelji v postu. Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1—9. Tiste dni mi je govoril Gospod, rekčč : Zakaj imate med seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor, rekoč : Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino v zobeh ? Kakor resnično jaz živim, reče Gospčd Bog, 46 več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem. Glej, vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi sinova duša moja; duša, ktera greši, tista bo umerla. Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je na gorah, in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Israe- love; ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi o mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku nazaj da, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu podeljuje, in nagega oblači; na obrest ne posojuje, in več ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo dela med človekom in človekom; po mojih zapo¬ vedih hodi, in moje povelja ohrani, da dela po resnici: ; on je pravičen, in bo gotovo živel, reče Gospod vsega- mogočni. Evangeli svetega Matevža 15, 21—28. Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v kraje Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena je prišla iz tistih krajev, in je vpila za njim, rek6Č: Usmili se me, Gospod, sin Davidov! moja hči veliko terpi od hudiča. On pa ji ni besede odgovoril. In njegovi učenci so pristo¬ pili , in ga prosili, rekdČ: Odpravi jo, ker za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel: Nisem posldn, kakor le k zgubljenim ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je mo¬ lila, rekdč : Gospdd! pomagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokom, in ga psom metati. Ona pa je rekla Kaj pa da, Gospdd! saj psički jedd tudi drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov. | Tedaj je Jezus odgovoril, in je rekel: O žena! velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči je bila ozdravljena od tiste ure. 47 V petek po I. nedelji ali kvaterni petek v postu. Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20—28. To reče Gospčd Bog: Duša, ktera je grešila, tista bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne¬ bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad Hjim, in krivica krivičnega bo nad jim. Ako pa pravični pokoro stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse moje zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo živel, in ne bo umeri, hfobene njegovih hudobij, ktere je storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospčd Bog, in ne veliko bolj, da se spreoberne od svojih hudih del in živi! Če pa pravični odstopi od svoje pravice in dela hudobijo po vseh gnjusobah, ktere je hudobni vajen delati, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ktere je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe, ktere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je storil, zavoljo teh bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospddova pot! Poslušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in niso li vaše pota hudobne ? Zakaj, kadar se verne pravični od svoje pravice, in stori hudobijo, bo umeri v tem; v kri" vici, ktero je delal, bo umeri. In kadar se verne hudobni od svoje hudobije, ktero je delal, ter dela prav in pravično, bo svojo dušo pri življenji ohranil. Ker je namreč premislil, in zapustil vse svoje hude dela, ktere je delal, bo gotovo živel, in ne bo umeri, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Janeza 5, 1—15. Tisti Čas je bil Judovski praznik, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda 48 imenuje, in je imela pet lop. V teh je ležala velika množica bolnih, slepih, kruljevih, suho- udnih, kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanji vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kteri je bil osem in trideset let boldn. Kadar je Jezus tega vidil ležati, in je vedi],, da je že veliko časa tak, mu reče: Hočeš li ozdravljen bili? Bolnik mu je odgovoril: Go- sp6d! nimam človeka, da bi me, kadar se voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi! In tisti človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bilo so¬ bota. Judje so tedaj ozdravljenemu rekli: Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim je odgovoril: Kteri meje ozdravii, mi je rekelr Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedaj so ga vprašali: Kdo je tisti človek, kteri je rekel r Zadeni svojo posteljo in hodi ? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni vedil, kdo je. Zakaj Je¬ zus se je bil umaknil množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus v tempeljnu našel, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar več ne grčši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti človek je šel, in je Judom povedal, da je Jezus, kteri ga je ozdravi). 49 V soboto po I. nedelji ali kvaterno soboto v postu. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni- čanov 5, 14—23. Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte maloserčne, pomagajte slabim, bodite poterpežljivi z vsemi. Glejte, da ne bo kdo komu hudega za hudo vračeval; ampak vselej se deržite tega, kar je dobro, eden do dru¬ gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite. V vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Božja v Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha ne ugasujte; preroko¬ vanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro, deržite. Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru pa naj vas posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa. Evangeli svetega Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in Jakopa in Janeza njegovega brata, in jih pelje same na visoko goro. In se je spremenil pred njimi; in njegov obraz seje svetil, kakor solnce, njegove oblačila pa so bile bele, ko sneg. In glej! prikazala sta se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu: Gospdd! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko je še govoril, glej! jih je svetel obMk obsenčil; in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj ljubi Šin, nad kterim imam dopadajenje; njega poslušajte!“ In kadar so učenci slišali, so na Sloy. Evangel, 4: 50 svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Kadar so pa svoje oči vzdignili, niso nikogar vidili, kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pi’avite te prikazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane. Drugo ali kvaterno nedeljo v postu. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni- čanov i, 1—7. Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu, da, kakor ste od nas prejeli, kako vam gre živeti, in Bogii dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bogateji. Sej veste, kakšne zapovedi sem vam dal v Gospodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posve¬ čenje, da se zderžite kurbanja, da izmed vas vsak ve' svoje telo obraniti v svetosti in časti, ne po gnanji pože¬ lenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo: in da kdo predeleč ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne goljufa; ker Gospčd je maščevavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak svetosti, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jezus seboj itd. (kakor včeraj str. 49). 51 V pondeljek po 2 . nedelji v postu. Berilo iz Daniela preroka 9, 17—19. Tiste dni je molil Daniel k Gospodu, rekčč: Go¬ spod, naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno roko iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do današ¬ njega dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj serd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh, kteri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev svojega hlapca in njegove prošnje; in poglej milostivo na svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo samega tebe, moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in poglej na naše razdjanje , in mesto , nad kterim se kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje pred tvojim obličjem. Usliši, Gospčd! bodi milostiv, Go¬ spod ! poglej in stori ! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog! sej se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom tvojim, Gospod naš Bog. Evangeli svetega Janeza 8, 21—29. Tisti čas je rekel Jezus Judoskim mno¬ žicam : Jaz grem, in me bote iskali, in bote v svojem g - rehu umerli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli: Ali bo morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti? In jim je rekel: Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Torej sem vam rekel, da bote umerli v svojih grehih ; zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, bote umerli 4 * 52 v svojem greliu. Tedaj so mu rekli: Kdo si ti ? Jezus jim je rekel ? Začetek, kteri tudi z vami govorim. Veliko imam od vas govoriti in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen; in kar sem jaz od njega slišal, to govorim na svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je Bog njegov Oče. Jezus jim je tedaj rekel: Kadar bote Sinu človekovega povišali, takrat bote spoznali, da sem jaz, in da sam od sebe nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil, to govorim. In kteri me je poslal, je z menoj, in me ni samega pustil; zakaj jaz vselej to delam, kar je njemu dopadljivo. V torek po 2. nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 8—16. Tiste dni je govoril Gospod Elija Tezbičanu, rekoč: Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam; zakaj tam sem ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane, in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬ gleda vdovo, ktera derva pobira; in jo pokliče, in ji reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem. In kadar gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Prinesi mi tudi grižljaj kruha v svoji roki! Ona odgovori: Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi, in malo olja v verču. Glej, ravno pobiram dvoje polen, da grem, in kaj naredim sebi in svojemu sinu, da jeva, preden umer- jeva. In Elija ji reče: Nikar se ne boj, ampak idi, in naredi, kakor si rekla; vendar naj poprej speci meni iz te močice hlebček pod pepelom, in mi ga prinesi, sebi pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To pa govori Gospčd, Bog Izraelov: „Moka v posodi ne bo pošla, in olja v verču ne bo zmanjkalo, do dne, ko bo Gospod 53 ■dež poslal na zemljo.“ Ona gre, in stori po besedi Eli¬ jevi ; in je jedel on in ona in njena ustnicami, njih serce je pa deleč od mene. Pa zastonj me častč, ker uče uke in zapovedi človeške. In je množice k sebi poklical, in jim 69 rekel: Poslušajte in urnejte: Kar gre v usta, ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi človeka. V četertek po 3. nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 7, 1—7. Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med "vratini Gospodove hiše, in oznanuj tam to besedo, in reci: Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite skozi te vrata Gospoda molit! To reče Gospod vojsknih trum, Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pota in svoje dela, in bom prebival z vami na tem mestu. Ne zanašajte se na lažnjive besede, in ne rečite: Tempelj Gospodov, tem¬ pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate svoje pota, in svoje dela; če storite pravico med možem in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne sto¬ rite krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate na tem mestu, in za tujimi bogovi ne bodite sami sebi v škodo: bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero sem dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Lnkeža 4, 38—41. Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodnice, in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo merzlico; in so ga za njo pro¬ sili. In je stopil k nji, in zapovedal merzlici, in jo je popustila. In zdajci je vstala, in jim stregla. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali. On pa je na slehernega Toke položil, in ga je ozdravil. Sli so pa tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin TO Božji! in jim je zažugal, in jih ni pustil govoriti, ker so vedili, da je on Kristus. Ka¬ dar se je pa dan storil, se je podal, in je šel v pust kraj, in množice so ga iskale, in so prišle do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim me¬ stom moram oznanovati Božje kraljestvo, ker sem zato posten. In je oznanoval v shodnicah po Galileji. V petek po 3. nedelji v postu. Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2■—13. Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode, j da pijemo 1 — In Mojzes in Aron sta množico odpravila, in šla v šotor zaveze, in se na zemljo vergla, in sta k Gospodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega j ljudstva , in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se napijejo , in nehajo mermrati. In prikazalo se je veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo vode dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila vsa mno¬ žica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico, ktera je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. In je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte puntarji in neverni! Ali vam bova mogla iz skale vode dobiti? In je vzdignil Mojzes roko, in s palico dvakrat udaril na skalo, in je privrelo veliko vode iz nje, tako pa se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila poveličala pred Izraelovimi otroci , ne bota peljala teh ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda prerez kanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali, in je bil poveličan med njimi. 71 Evangeli svetega Janeza 4, 5—43. Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko me¬ sto, ktero se imenuje Sihar, blizo pristave, ktero je bil dal Jakop Jožefu svojemu sinu. Bil je pa tam Jakopov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, je tak6 sedel pri studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije vode zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti. (Za¬ kaj njegovi učenci so bili v mesto odšli, da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Samarijani). Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta, kteri ti pravi: Daj mi piti; bi bila ti njega naorebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode. Žena mu reče: Sej nimaš s čim zajeti, in stu¬ denec je globok ; od kod imaš tedaj živo vo¬ do? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije te vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, ktero nau bom jaz dal, ne bo žejen vekomaj: ampak voda, ktero mu bom jaz da), bo v njem stu¬ denec vode izvirajoče v večno življenje. Zena mu reče: Gospbd! daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom hodila semkaj zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega moža, in pridi semkaj. Zena je odgovorila in rekla: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: 72 Nimam moža; zakaj pet možev si imela, in kterega v zdaj imaš, ni tvoj mož; ti si prav rekla. Zena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili; vi pa pravite, da v Jeruzalemu je mesto, kjer se mora moliti. Jezus ji reče: Zena! verjemi mi, da pride ura, ko ne bote ne na tej gori, ne v Jerusalemu molili Očeta. Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveli¬ čanje je iz Judov. Pride pa nra, in je že zdai, ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti. Zena mu reče: Vem, da Mesija pride, (kteri se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride, nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem, ki govorim s teboj. In med tem so prišli nje¬ govi učenci, in so se čudili, da je z ženo go¬ voril. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj vpra¬ šaš, ali kaj z njo govoriš? Popustila je tedaj žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče tistim ljudem : Pojdite in poglejte človeka, kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila; ali je on Kristus? Šli so tedaj iz mesta in prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekdč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imiim jed jesti, ktere vi ne veste. Učenci so te¬ daj rekli med sebdj: Mu je li kdo jesti pri¬ nesel? Jezus jim reče: Moja jed je, da sto¬ rim voljo tega, kteri me je poslal, in da do¬ polnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je še štiri mesce, in žetev pride? Glejte! vam povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje, da se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje, in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, Česar niste obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko Samarijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene, ktera je pričevala: Vse mi je povedal, kar koli sem storila. Ko so tedaj Samarijani k njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njih ostal. In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je vanj verovalo zavoljo njegovega govorjenja. In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo za¬ voljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, da je on resnično Zveličar svetd. V soboto po 3. nedelji v postu. Berilo iz Daniela preroka 13, 1—62. Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu, in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili pravični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vert blizo svoje hiše; in Judje so se pri njem shajali, zato ko je bil zmed vseh naj častitljivši. In sta bila sodnika postavljena dva stara zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnih je go¬ voril Gospod: Šla je hudobija iz Babilona od starih sod¬ nikov, od kterih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima vsi, kteri so tožbe imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli poldneva, je šla Suzana na vert svojega moža, in se je sprehajala. In starca sta jo vidila vsak dan va-nj iti, in sprehajati se; in vnelo se je njima poželenje do 74 nje. In sta prevernila svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne vidila neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb. Prigodi se pa, kadar pazita priložen dan, pride Suzana, kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vert, in se hoče kopati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razun dveh starcev, ktera sta skrita, in jo strežeta. Reče tedaj deklama: Prinesite mi olja, in lepo dišečega mazila, in vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta: Glej vrata na vert so zaklenjene, in nihče nas ne vidi, in imkva poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli, in se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi, in da si za to dekli od sebe poslala. Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od vseh strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam. Vender bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor grešiti vpiičo Gospoda. In Suzana je zavpila na ves glas. Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je stekel k vratam na vert, in jih je odperl. Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kričanje z verta, so planili skozi zadnje vrata va-nj, da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca povedala, je bilo hlapcev zlo sram, ker se ni nikoli kaj tacega slišalo od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo pri Joakimu njenem možu zbralo, prideta tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Su¬ zano, Helkijevo kčer, Joakimovo ženo! In pošljejo ja- derno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo v Gospoda. In rečeta starca: Kadar sva se sama na vertu prehajala, je ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata na vert, in od sebe poslala obe dekli. In je prišel k njej mladenič, kteri je bil skrit, in je ležal ž njo. Mi dva pa sva bila v nekem kotu na vertu, in ko sva 75 vidila pregreho, sva tekla k njema, in ji vidila v nečistem djanji. In njega sicer nisva mogla uderžati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in utekel. Njo pa sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in nama ni hotla povedati. Tega. sva priči. Verjela jima je množica, kakor starašinoma, in sodnikoma ljudstva, in so jo k smerti obsodili. Suzana pa zavpije na ves glas in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, preden se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala zoper mene; in glej, umerjem, ako ravno nisem nič storila tega, kar sta una hudobno spletla zoper mene. In Gospod je uslišal njen glas. In ko jo peljejo k smerti, obudi Gospod sve¬ tega Duha v mladenču, kteremu je ime Daniel; in za¬ vpije na ves glas: Nedolžen sem jaz nad njeno kervjo. In oberne se vse ljudstvo vanj in reče: Kaj je to, kar si govoril? Stoje v sredi njih reče: Nespametni otroci Izrae¬ lovi! kako ste, da si niite izprašali in spoznali, kaj je res, obsodili Izraelovo hčer? Vernite se na sodišče, zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj jaderuo vernilo, in Daniel jim reče: Odločite ji deleč narazen, in ji bom izpraševal. Ko sta bila tedaj ločena eden od druzega, pokliče nju enega, in mu reče: Zastarani v hu¬ dobij ! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si poprej delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in kri¬ vične izpuščal, ako ravno Gospod govori: Nedolžnega in pravičnega ne mori. Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej, pod kterim drevesom si ji vidil pogovarjati se med se¬ boj? On odgovori: Tod mastikom. Daniel pa reče: Prav v svoje pogubljenje si se zlagal; zakaj glej, angel Go¬ spodov, kteri je od Boga povelje prejel, te bo raztergal na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega pripeljati, ter mu reče: Zarod Kanauov, ne pa Judov! lepota te je omamila, in poželetje je spačilo tvoje serce. Tako sta delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz srahu privolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hu¬ dobij. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesom si ji dobil pogovarjati se med seboj? Od odgovori: Pod slivo. Daniel pa mu reče: Prav si se zlagal tudi ti sam v 76 svoje pogubljenje: zakaj čaka te angel Gospodov z me¬ čem, da te preseka po sredi, in vaji umori. Tedaj za¬ vpije vsa množica na ves glas, in hvalijo Boga, ki jih ohrani, kteri vanj zaupajo In se vzdignejo zoper oba starca (zakaj Daniel jih je bil prepričal iz nju ust, da sta krivo pričala) in jima store kakor sta ona hudobno delala zoper svojega bližnjega, ter ji umore'. In oteta je bila nedolžna kri tisti dan. Evangeli svetega Janeza 8, 1—11. Tisti čas je šel Jezus .na oljsko goro. In zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je prišlo k njemu; in jih je sede učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji ženo, ki So jo bili v presestvu dobili; in so jo v sredo postavili, in so mu rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v presestvu najdena. V po¬ stavi pa nam je Mojzes zapovedal take kamenjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli, ker so ga skušali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus pa se je pripogni), in je s perstom pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je sklonil in jim je rekel: Kteri zmed vas je brez greha, naj pervi verze kamen vanjo. In se je spet pripognil, in pisal na tla. Kadar so pa to slišali, so eden za drugim ven šli, naj pervič starši; in je ostal Jezus sam in žena, ki je v sredi stala. Jezus pa se je sklonil, in ji rekel: Zena! kje so tisti, kteri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil: pojdi in nikar več ne greši. v Ceterto nedeljo v postu. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 22—31. Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina; enega od sužnje, in enega od proste. Pa kteri je bil od sužnje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri v sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je v Arabii, in se derži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služi s svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se nepo- rodna, ktera ne rodiš; zaukaj in zavpij, ktera nisi na po¬ rodu ; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko ta, ktera ima moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube. Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen, preganjal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi zdaj. Ali kaj govori pismo ? Izženi sužnjo in njenega sina ; zakaj sin sužnje ne bo naslednik s sinom proste. Tedaj, bratje! nismo otroci sužnje, ampak proste, s ktero pro¬ stostjo nas je Kristus proste storil. Evangeli svetega Janeza 6, 1—15. Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje, ktero je Tiberijsko. In šla je za njim velika mndžica, ker so vidili čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sčdel s svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč, Judovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignil, in je vidil, da je silno velika množica prišla k njemu, je 78 rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli ? To je pa rekel, ker ga je skušal: zakaj on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil. Mu reče eden njegovih učencev. Andrej, Simona Petra brat: Mladenič je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov, in dve riti; ali kaj je to med tolikanj ? Jezus pa je rekel: Recite lju¬ dem sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So tedaj sčdli, okoli pet tavžent mož števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe; in je zahvalil, ter jih razdelil mčd sedeče; ravno tako tudi rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa nasiteni, reče svojim učencem: Poberite kosce, kteri so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj po¬ brali, in napolnili dvanast košev s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidili čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli: On je resnično prerok, kteri ima na svet priti. Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti, in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je spet on sam zbežal na goro. V pondeljek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 3, 16—28. Tiste dni ste prišle dve posvetne ženi k kralju Sa¬ lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim : moj Gospod! Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši, in sem porodila pri njej v hramu. Tretji dan po mojem porodu 79 pa je tudi ona porodila; in vse vkupej bile, in razun naju ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši. V noči pa je sin te žene umeri, v spanji namreč ga je zadušila. In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega sina od mene, tvoje služabnice spijoče, in ga položi k sebi; svojega sina pa, kteri je bil mertev, k meni po¬ loži. In ko sem sjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu sinu, najdem da je mertev; ko ga pa pri belem dnevu bolj na tanko pogledam, vidim, da ni moj, kterega sem rodila. Druga žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš; ampak tvoj sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je una rekla : Ložeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri. In tako ste se prepirali pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta Pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umeri; in una odgovori: Ni tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Prinesite mi meč! In ko so meč prinesli kralju, reče: Razsekajte otroka živega na dvoje, in dajte polovico tej, polovico pa uni. Zena pa, ktere sin je bil živ (njej namreč se je njen sin v serce smilil), reče kralju: Prosim Gospod 1 dajte mi otroka živega, in nikar ga ne umorite ! Nasproti pa una reče: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se, Kralj odgovori in reče: Dajte pervi otroka živega in ni- k&r ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves Izrael je slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali kralja, kor so vidili, da je modrost Božja v njem storiti Pravico. Evangeli svetega Janeza 2, 13—25. Tisti čas je bila blizo velika noč, in Je¬ zus je šel gori v Jeruzalem. In jih je našel y tempeljnu, kteri so prodajali vole in ovce in golobe, in menjavce sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz vervic, in je vse izgnal ,z tempeljna, tudi ovce in vole; in je me- njavcem denarje izsul, in mize prevernil. In tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel: 80 Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci pa so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj odgovorili, in mu rekli: S kakšnim čudežem nam skažeš, da smeš to delati? Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj so Judje rekli: Sest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil ? On pa je govoril od tempeljna svojega telesa. Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnili njegovi učenci, da je to govoril; in so verovali pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, jih je veliko verovalo v njegovo ime, ker so vidili njegove čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal samega sebe, zato ker je on vse poznal, in ker ni potreboval, da bi kdo pričeval od človeka; zakaj on je vedil, kaj je v človeku. V torek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7—14. Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pri¬ peljal iz egiptovske dežele. Odstopili so hitro s pota, kterega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri so te izpeljali iz egiptoske dežele. In Gospod je spet rekel Mojzesu : Vidim, da je to ljudstvo terdovratno; pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih 81 ' potrebim, in bom storil tebe v velik Darod. Mojzes pa je molil k Gospodu svojemu Bogu, rekčč: Gospod! za¬ kaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno roko ? Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži se naj tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobii svojega ljud¬ stva. Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih slu¬ žabnikov, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Bom po¬ množil vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo, od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote v last imeli vekoma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je govoril, in se je usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog. Evangeli svetega Janeza 1, 14—31. Tisti čas, kadar je bil že praznik napol minul, je šel Jezus v tempelj, in je učil. In Judje so se čudili, rekdč: Kako umč on pisma, ber se ni učil? Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri me je poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti, bo spoznal iz uka, ali je iz Bogtl, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori, išče svoje časti: kdor pa išče časti tistega, kteri ga je poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. Ni li vam Mojzes dal postdve? In nobeden zmed vas ne spolni postave. Zakaj me iščete umoriti? Množica je odgovorila in nek la: Hudiča imdš, kdo te išče umoriti ? Jezus je odgovoril in jim rekel: Eno delo sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes v am je dal obrezo, (ne da bi bila od Mojzesa, Slov. Evangel. 6 82 ampak od očakov) in v soboto obrezujete člo¬ veka. Ako človek obrezo prejme v soboto, da se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka ozdravil v soboto? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično sodbo. Nekteri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega iščejo umoriti? In glejte! očitno govori, pa nič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on Kri¬ stus? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa Kristus pride, ne vč nihče, od kod je. Jezus je tedej v tempeljnu učč glas povzdignil in rekel: Poznate me, in veste, od kod sem! In sam od sebe nisem prišel; ampak resničen je, kteri me je poslal, kterega vi ne poznate. Jaz ga po¬ znam, ker sem od njega in me je on poslal. Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj po¬ ložil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko iz množice pa jih je vanj verovalo, in so rekli: Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal kakor jih ta dela? V sredo po 4. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 1, 16—19. r To reče Gospod Bog: Umijte se, očistite se; spra¬ vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jenjajte hudobno delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo; tedaj pridite, in se pravdajte z menoj, reče Gospod. Ako so vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in ako so rudeči kakor bager, bodo kakor volna beli. Ako me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali, reče Gospod vsegamogočni. 83 Evangeli svetega Janeza 9, 1—38. Tisti čas, ko je šel Jezus mimo, je vidil Človeka od rojstva slepega. In so ga vprašali njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬ govoril: Ni grešil ne on ne njegovi starši; temuč da se razodenejo Božje dela nad njim. Jaz mo¬ ram delati dela tistega, kteri me je poslal, do¬ kler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč svet^. Ko je bil to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz pljunka, in je pomazal z blatom njegove oči; in mu je rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe, (kar se pre¬ stavlja poslan.) Tedaj je šel, in se je umil, in je prišel videč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej vidili, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kteri je sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je. Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli: Kako so se ti odperle oči? Je odgovoril: Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je blata storil, in je pomazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi k kopeli Siloe, in umij se. In sem šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kje je tisti? Je rekel: Ne vem. Peljejo ga, ktčri je bil slep, k farizejem. Bila je pa sobdta, kadar je Jezus blata storil, in odperl njegove oči. Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali, kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je djal na oči, in sem se umil, in vidim. Rekli so tedaj nekteri zmed farizejev: Ta človek ni od BogJ, ker sobote ne derži. Drugi 6 * 84 pa so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže delati ? In je bil razpor med njimi. Reko tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od njega, kteri ti je odperl oči? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedaj niso verjeli od njega, da je bil slep, in da je spregledal, dokler niso po¬ klicali staršev tega, kteri je bil spregledal. In so jih vprašali rekoč: Je li ta vaš sin, od kterega vi pravite, da je bil slep rojen ? Kako tedaj zdaj vidi ? Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli: Vemo, da je ta naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, dosti je star, naj sam govori od sebe. To so rekli njegovi starši, ker so se Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenili, da, če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi star¬ ši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj so drugič poklicali človeka, kteri je bil slep, in so mu rekli: Daj čast Bogu! mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je tedaj re¬ kel: Ali je grešnik, ne vem'; samo to vem, da sem Bil slep, in da zdaj vidim. So mu tedaj rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je od¬ perl oči? Jim je odgovoril: Sem vam že p°' vedal, in ste slišali; kaj hočete spet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci biti? Tedaj so ga kleli in so rekli: Ti bodi njegov uče¬ nec; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je z Mojzesom Bog govbril; od tega pa n e vemo, od kod je. Je odgovoril tisti človek in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, od kod je; in je odperl moje oči! Vemo p a ? 85 da grešnikov Bog ne usliši: ampak če kdo Bogu služi, in njegovo voljo stori, njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So odgovorili in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti nas učiš? In so ga izgnali venkaj. Jezus je slišal, da so ga venkaj izgnali; in ko ga je bil našel, mu je rekel: Veruješ li v Sina Božjega? On je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi veroval vanj ? In Jezus mu je rekel: Vidil si ga, in kteri s teboj govori, on je. On pa je i’ekel: Gospdd! verujem. In je padel in ga molil. V četertek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 25—38. Tiste dni je šia Sunamska žena k Elizeju na goro Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti se hi iti, je rekel Gieciju svojemu hlapcu: Glej je, Su- oamke! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in tvojemu možu in tvojemu sinu ? Ona je odgovorila: Mir. Kadar je bila pa. prišla k možu Božjemu na goro, se je oklenila njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je hotel odriniti. Mož Božji pa je rekel: Pusti jo; zakaj n jo obljubi dal. Cernu tedaj postava? Zavoljo prelomljenja je postav^ena, dokler bi ne prišel zarod, kteremu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih sredniku zročena. Srednik pa ni enega, Bog pa je eden. Je li tedaj po¬ stava zoper obljube Božje ? To ne! Zakaj, ko bi bila postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi pila pravičnost res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zaklenilo, da bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana. Evangeli svetega Lukeža TU, 11—19. Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je hodil po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v eno vas, mu je naproti prišlo deset go¬ bovih mož, kteri so od deleč stali, in so po¬ vzdignili glas, rek6č: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite, in skazite se duhovnom, In prigodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden zmed njih pa, ko je vidil, da je očiščen, se je vernil, in je z velikim glasom Boga častil; in je padel na obraz pred njegove noge, in se mu je za¬ hvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je od¬ govoril in rekel: Ali jih ni bilo deset oči¬ ščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se bil vernil, in Bogu čast dal, kakor ta tujec. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala. Štirnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apdsteijna do Galačanov 5, 16—24. Bratje 1 hodite po duhu, pa ne bote želj mesa spol¬ nili. Zakaj meso poželuje zoper duha, duh pa zoper Slov. Evangel. 12 178 meso ; ta dva namreč sta eden zoper drugega, da ne storite, kar bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi, niste pod post&vo. Dela mesa pa so znane, in te so: prešestovanje, lcurbanje, nečistost, nesramnost, malikovanje, zavdajanje, sovraštva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi, razpertje, nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je temu podobnega. Od tacik del vam napovem, kakor sem vam napovedal, da, kteri take reči delajo, ne bodo kraljestva Božjega dosegli. Sad duba pa je: ljubezen, veselje, mir, poterpežljivost, miloserčnost, do¬ brotljivost , prizanašljivost, krotkost , vera , pohlevnost, zderžnost, čistost. Zoper takšne ni postava Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grebi in željami vred. Evangeli svetega Matevža 6, 24—33. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Nihče ne more dvema gospddoma služiti; ali bo namreč enega sovražil, enega pa ljubil; ali se bo enega deržal, in enega zaničeval- Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj bote jedli; tudi ne za svoje telo, kaj bote oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one ? Kdo pa zmed vas more s svojo skerbjo pridjati le en ko- molc k svoji dolgosti ? In za obleko kaj sker¬ bite ? Poglejte lilije na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo; pa vam povem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako ob¬ lečen, kakor njih ena. Če pa travo na polji, 179 ktera dans stoji, in se jutri v ped verže, Bog tako oblači; koliko bolj bo vas, malovčrni! Ne skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s Čim se bomo oblačili? Ker po tem vsem oprašujejo nevčrniki. Sej vč vaš Oče nebeški, da vsega tega potre¬ bujete. Iščite tedaj naj poprej Božjega kra¬ ljestva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo. Petnajsto nedeljo po binkoštih. Bei'ilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 5, 25—26; in 6, 1—10. Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo. Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden dragega dra¬ žili, eden drugemu nevošljivi bili. Bratje ! ako je kdo od kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni, pod¬ učite v duhu kratkosti; in glej sam na-se, da ne bos tudi ti skušan. Eden drugega bremena nosite, in tako hote dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od sebe meni, da je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje. Slehem pa naj prevdari svoje delo ; in tako bo sam v sebi čast imel, ne pa v drugem. Vsak namreč bo svoje breme nosil. Tisti pa, kteri je v kerščanstvu podučen, naj podeljuje tistemu, kteri podučuje, vse dobro. Nikar se ne motite: z Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od mesa tudi žel trohnenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Kadar pa dobro delamo, nikar se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler tedaj čas imamo, storimo dobro vsem, zlasti pa domačim po veri. 12 * 180 Evangeli svetega Lukeža 7, 11—16. Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm itd. (kakor v četertek po 4. ne¬ delji v postu, stran 86). Šestnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Efežanov 3, 13—21. Bratje! vas prosim, da ne obnemagajte v nadlogah mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa, kteri je Oče svega, kar je v nebesih in na zemlji, da vam da po bogastvu svoje časti močno vterditi se po njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu po veri v vaših sercih, da v ljubezni vkoreninjeni in vterjeni morete umeti z vsemi svetimi, kakšna jc širo- kota in dolgota, visočina in globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni z vso polnostjo Božjo. Njemu pa, kteri premore vse obilniši storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, ktera v nas dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu Jezusu v vse rodove vekomaj! Amen. Evangeli svetega Lukeža 14, 1—11. Tisti Čas, ko je šel Jezus v hišo nekega višega farizejev v soboto kruh jest, so oni na-nj gledali. In glej ! neki vodeničen človek je bil pred njim. In Jezus je spregovoril, in djal učenikom postdve in farizejem, rekdč: Ali se sme v soboto ozdravljati ? Oni pa so 181 molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej sobotni dan ? In mu niso mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ker je vidil , kako si perve sedeže izbirajo, in jim je rekel: Kadar si povabljen na ženitnino, ne sedaj na pervo mesto; da, ko bi bil morebiti častitljivsi kakor ti, od njega povabljen, ne pride, kteri je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Ugani se temu; in se takrat ne začneš s sramoto na zadnje mesto presedati. Temuč kadar si po¬ vabljen, pojdi in sčdi na poslednje mesto, da ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Pri- jatel! pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo tistih, kteri so s tebdj vred pri mizi. Zakaj vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Sedemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov i, 1—6. Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospddu, da spo¬ dobno živite po poklicu, k kteremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in krotkostjo, s poterpljenjem ; prenašajte eden drugega v ljubezni , in skerbite ohraniti edinost duha v zavezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospdd je, ena vera, en kerst. En Bog in Oče je vseh, kteri je nad vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kteri je hvaljen vekomaj. Amen. 182 Evangeli svetega Matevža 22 , 34—4(3. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden zmed njih, učenik postdve, ga je vprašal skušaje ga: Učenik! ktera je včlika zapoved v postdvi ? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospdda svojega Rogd iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je za- popadena vsa postava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu rek6 : Davidov. Jim reče: Kako ga tedaj David v duhu imenuje Gospoda, rekoč : Go- sp6d je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih so¬ vražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj David imenuje Gospoda, kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne nobeden prederz- nil še kaj vprašati. Osemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 1, 4—8. Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu; ker te po njem v vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem 'nanji (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjerio med "ami) , tako da vam ne manjka nobenega daru , kteri ' akate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa ki vas 183 bo tudi poteijeval do konca, da bote brez greha v dan prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa. Evangeli svetega Matevža 9, 1—8. Tisti čas je stopil Jezus v čelnič, ter se je prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! prinesli so mu mertvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero, je rekel mertvoudnemu: Zaupaj, sin, odpu¬ ščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v sercih? Kaj je lože, reči: Od¬ puščeni so ti tvoji grehi: ali reči: Vstani in hodi ? Da pa veste, da imd Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na svoj dom. Množice pa, to viditi, so ster- mele, in častile Bogd, kteri je dal tako oblast ljudem. Devetnajsto nedeljo po binkostih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov i, 23—28. Bratje ! ponovite se v duhu svojega uma, in oble¬ cite novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Zavoro tega opustite laž; govo¬ rite resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje med sebdj. Jezite se, toda nikšr ne grešite ; solnce naj ne 184 zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču ! Kdor je kradel, naj ne krade več ; temuč naj raji pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu. Evangeli svetega Matevža 22 , 1—14. Tisti čas je govoril Jezus velikim duhov¬ nom in farizejem v prilikah, rekdč: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev, rekdc: Povejte povabl jenim: Glejte! svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno ; pri¬ dite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo prisMvo, eden pa po svoji kupčii. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem: Zenitnina je sicer pripravljena, toda povab¬ ljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na raz¬ potja, in ktere koli najdete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je^ vidil tam človeka, ki ni bil svatovsko ob- l e een, in mu reče: Prijatel! kako si lesim prišel, ker nimaš svatovskega oblačila ? On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služab- 185 nikom: Zvežite mu rok d in nogč, in verzite ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo izvoljenih. Dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanor 5, 15—21. Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v kterem je nečistost: ampak bodite napolnjeni s svetim Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospddu v svojih sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu podverženi v strahu Kristusovem. E vari geli svetega Janeza 4, 46 — 53. Tisti čas je bil neki kraljič, kterega sin je bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umi¬ rati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin zivl! in človek je veroval besedi, ktero mu je rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tje doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali 186 rekčč: da njegov sin živi. Tedaj jih je vpra¬ šal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila merzlica. Oče je tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in vsa njegova hiša. Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov 6, 10—17. Bratje ! vterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬ gove moči. Oblečite Božje orožje, da morete obstati pred zalezovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper mesč in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebji. Zavoljo tega primite Božje orožje , da se morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za ozna- novanje evangelija miru ; v vseh rečeh pa vzemite v roko škit vere, s kterim morete vse ognjene puščice hu¬ dobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar je beseda Božja. Evangeli svetega Matevža 18, 23—35. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬ liko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko je pa začel računiti, je bil prednj postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžent talentov. Ker pa ni imel s čim pla¬ čati, je ukazal njegov gospdd prodati njega, 187 in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil, rek6č: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In gospdd se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in mu dolg odpustil. Spred njega gredč pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kteri mu je bil dolžan sto denarjev; in ga je zgrabil in davil, rekdč: Plačaj, kar si dolžan. Tedaj je njegov sohlapec prednj padel, in ga je prosil, rekdč: Poterpi z menoj in vse ti bom povernil. On pa ni hotel; temuč je šel, in ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. Ko so pa vidili njegovi so- hlapci, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospdd, in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospdd se je razserdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih sere. Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov 1 , 6 — 11 . Bratje ! zanesem se na Gospoda Jezusa, da, kteri je začel v vas dobro delo , ga bo tudi dokončal do 188 dneva Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas vseh misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem železji, in v razgovarjanji in poterjenji evangelija, vse, ki ste deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako da vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to molim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znagji in v vsej umnosti, da prevdarite, kaj je bolji, da ste čisti in brez spotikljeja v dan Kristusov , napolnjeni s sadom pravice po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo. Evangeli svetega Matevža 22, 15—21. Tisti čas so šli farizeji, in so se posve¬ tovali, da bi Jezusa vjeli v besedi. In po¬ šljejo do njega svojih učencev s Herodijani vred, rekdč: Učenik! vemo da si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je po¬ znal njih hudobo, in je rekel: Kaj me sku¬ šate, hinavci ? Pokažite mi davkni dendr! In oni so mu podali dendr. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Mu rek6: Ce¬ sarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je je Božjega. Tri in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Eilipljanov 3, 17—21; in 4, 1—3. Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri tako žive, kakor imate izgled nad nami. Zakaj veliko jih živi, ktere sem vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi 189 jokaje imenujem) , sovražnike križa Kristusovega, kterik konec je poguba, kterik Bog je trebuh; kteri se hvalijo svoje sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebivanje pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Go- spčda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše revno telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu, po moči, s ktero si tudi more podvreči vse reči. Zavoljo tega, bratje moji pedragi in priscrčni, moje veselje in moja krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo in Sintiho , da naj bote ene misli v Gospodu. Prosim tudi tebe, zvesti brat in tovarš! pomagaj jima, ki ste se z menoj trudile v evangelij s Klemenom, in dru¬ gimi mojimi pomagavci, kterih imena so v bukvah življenja. Evangeli svetega Matevža 9, 18—24. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej! je eden vikših prišel in ga molil, rekdč: Gospdd! moja hči je zdaj umerla; ali pridi, in položi svojo roko na njo, in bo oživela. In Jezus je vstal, in ž njim šel in njegovi učenci. In glej! žena, ki je na kervotoku ter- pela dvanajst let, je pristopila od zadej, in se je dotaknila roba njegovega oblačila. Za¬ kaj rekla je sama pri sebi: Ako se le njego¬ vega oblačila dotaknem, bom ozdravljena. Jezus pa se je obernil, in ko jo je vidil, je rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila. In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je Jezus v vikšega hišo prišel, in je vidil piskače in šumečo množico, je rekel: Odstopite; zakaj deklica ni mertva, ampak spi. In so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz- 190 gnana, jer noter sel, in jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slovez je šel po* vsej tisti deželi. Opomba. Ako je po binkostih več bo 24 nedelj, se po 23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po razglašeni Gospodovem ostale, po tem le redu: Poslednjo nedeljo po binkostih. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Kolo šanov 1, 9—14. Bratje! ne jeiyamo za vas moliti in prositi, da bi bili napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in rastoči v spoznanji Božjem, v vsej moči vterjeni po njegovi častit¬ ljivi mogočnosti, v vsem poterpjjenji in prizanašanji ž veseljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas je vredne storil vdeležiti se dedščine svetih v razsvetljenji, kteri nas je 191 otčl od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v kterem im žimo odrešenje po njegovi kervi, odpuščenje grehov. Evangeli svetega Matevža 24, 15—35. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote vidili gnusobo razdjanja, prero¬ kovano po Danielu preroku, stati na svetem mestu: (kdor bere, naj umč!) tedaj naj, kteri so v Judeji, bežč na gore; in kdor je na strehi, ne hodi ž nje jemat kaj iz svoje hiše; in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje suknje. Gorjč pa nosečim in doječim tiste dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi, bi ne bil otet noben človek; toda zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verjemite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in bodo delali velike znamenja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬ goče). Glejte! prej sem vam povedal. Ako vam tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne hodite venkaj, glejte! v hramu je, ne verje¬ mite. Ker kakor blisk pride od solnčnega vzhoda, in se posveti do zahoda; tako bo tudi prihod Šinu človekovega. Kjer koli je namreč mertvo truplo, ondi se bodo zbirale tudi postojne. Kmali po stiski tistih dni pa 192 bo solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo padle z neba, in moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu': in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili Sinu človekovega priti v ob¬ lakih neba z veliko močjo in veličastvom. In bo poslal svoje angele s trobento in z močnim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov, od konca do konca neba. Od figovega drevesa se pa učite prilike: kadar je njegova veja že mužčvna, in berst požene, veste, da je blizo poletje. Tako tudi vi, kadar bote vidili vse to, vedite, da je blizo pred durmi. Resnično vam po¬ vem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Neb6 in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Drugi del. za praznike Svetnikov. 30. listopada. V dan s. Andreja aposteljna. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov v 10. poglavji od 10. do 18. verste. Bratje ! s sercem se veruje v pravičnost, z ustmi pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden, kteri vanj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom in Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat za vse, kteri vanj kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime Gospčdovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj njega klicali, v kterega niso verovali ? Ali kako bodo vanj verovali, od kterega niso slišali ? Kako pa bodo slišali brez Slov, Kvangel. 13 194 eznanovavca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir, oznanujočih dobro ! Toda oznanovatgu niso vsi pokorni. Izaija namreč pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od nas slišal? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali ? Sej je po vsej zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih besede. Evangeli svetega Matevža 4, 18— 22 . Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter, in Andreja njegovega brata, metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. In jima reče: Hodita za menbj, in vaji bom storil ribiča ljudi. Ona pa sta koj svoje mreže popustila, in sta šla za njim. In od tod dalje gredčč je vidil dva druga brata, Jakopa Cebedejevega, in Janeza njegova brata, v čelna z njunim očetom Cebedejem, popravljati svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta precej mreže in očeta popustila, in sta šla za njim. 3. grudna. V dan s. Frančiška Ksaverja. Berilo: Bratje! s sercem se veruje (kakor v dan s. Andreja aposteljna str. 193.) Evangeli svetega Marka 16, 15—18. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli 195 vsej stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamenja za njimi: v rnojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo rokč pokladali, in bodo zdravi. 4. grudna. V dan s. Barbare device in mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8 in 12. Častil te bom , Gospod kralj 1 in te hvalil Bogi svojega Zveličaija; častil bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varh, in si otel moje tel<5 od pogubljenja, od zaderge krivičnega jezika, in od lažDjivib ust, in si mi vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me odrešil po obilnem usmiljenji svojega imena od rjovečih zveri, ki so pripravljene na jed; iz rok tistih, kteri so mi stregli po življenji, in iz veliko britkosti, ktere so me obdajale; iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in v sredi ognja nisem zgorel ; iz globočine peklenskega brezna , od ognjušenega jezika, od lažnjivega govorjenja, od hudobnega kralja, in od krivičnega jezika. Hvalila bo do smerti moja duša Gospoda; ker jim pomagaš iz nadlog, kteri v te zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov Gospod naš Bog! Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je po- 13 * 196 dobno desetim devicam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet na- metnih. Petere nespametne so vzele svetila, olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in za¬ spale. O polnoči pa je šum vstal : Grlejte! ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoje svetila. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naše svetila ugasujejo. Pametne pa so odgovorile, rekdč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcem, in si ga kupite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se za- perle. Poslednjič pa pridejo tudi une device, rekdč: Gospbd, gospdd! odpri nam. On pa je odgovoril, in rekel: Resnično vam povem, vas ne poznam, čujte tedaj, ker ne veste ne dneva ne ure. 6'. grudna. V dan s. Nikolaja (Miklavža) spozno- vavca škofa. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 13, 7—17. Bratje! spomnite se svojih sprednikov, kteri so vam govorili besedo Božjo ; glejte konec njih življenja , in ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj iu danes, vekoma. Ne dajte se z drugačnimi in 197 tujimi nauki zapeljati. Sej je naj bolje serce z milostjo vterditi ; ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v njih živeli. Imamo oltar, od kterega nimajo oblasti jesti, kteri šotoru služijo. Zakaj kterih žival kii za greh veliki duhoven v svetišče nese, njih trupla se sežigajo zunaj šotorišča. Tedaj je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu iz šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Sej nimamo tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po njem tedaj darujmo vselej Bogu hvalni dar. to je, sad ust, ktere časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotlji¬ vosti in darovitosti ; ker taki darovi dopadejo Bogu. Bodite pokorni svojim višim , in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vaše duše odgovor dajali. Evangeli svetega Matevža 25, 14—23. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬ liko govdril: Nekdo, ki je šel na tuje, je po¬ klical svoje hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinil. Sel je pa, kteri je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž njimi, in je pet drugih pridobil. Ravno tako je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil dva druga. Kteri je bil pa le enega prejel, je šel in je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬ jega gospoda. Čez veliko časa pa pride. go- sp6d tistih hlapcev, in imd račun ž njimi. In je pristopil, kteri je bil pet talentov prejel, in je prinesel pet drugih talentov rekdč: Glospdd! pet talentov si mi zročil; glej! pet drugih sem pridobil. Njegov gospdd mu je 198 rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬ vil ; pojdi v veselje svojega gospbda. Pa tudi, kteri je bil dva talenta prejel, je pristopil in rekel: Grospbd! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel : Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬ vil; pojdi v veselje svojega gospoda. 8. grudna. V god spočetja device matere Marije. Berilo iz pripovest Salomona kralja 8, 22 —35. (Besede modrosti Božje.) Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot, preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬ ljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. Se ni bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; vod studenci še niso izvirali ; gore še niso bile s svojo težo vstavljene; preden so bili kribje, sem bila jaz rojena. Še ni bil zemlje storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je narejal nebesa, sem bila pri njem. Kadar je stanovitne postave in pokrajine postavljal breznom ; kadar je oblake zgorej pripenjal, in vod studence tehtal; kadar je postavljal meje okoli morja, in postavo dajal vodam, da naj ne prejdejo svojih bregov ; kadar je vterjeval dno zemlje; sem pri njem bila, in vse ž njim ravnala, in sem se veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sem igrala na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci. Zdaj tedaj , otroci! poslušajte me ; blagor jim, kteri 199 ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in bodite modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri me posluša, in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan, in streže pri podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda. Evangeli svetega Lukeža 1, 26—28. Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬ zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Ceščena, milosti polna; Gospod je s teboj ; blažena si med ženami! 13. grudna. V dan s. Lucije device mučenice. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna doKorinčanov 10, 17 in 18, in 11, 1—2. Bratje ! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali. Zakaj, ne kdor se vam hvali, je izkušen, ampak tisti, kterega Bog hvali. O da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa poterpite z menčj. Zakaj vnet sem za vas z Božjim ognjem; ker zaročil in dal sem vas enemu možii, čisto devico, Kristusu. Evangeli svetega Matevža 13, 41 52. Tisti čas je Jezus sojim učencem to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, kterega je človek 200 ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim grč in prodd, vse, kar imd, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri išče dobrih biserov. Kteri, ko je našel en dragi biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v morje, in zajme rib vsakega plemena. Ktero, ko je napolnjena, izvlečejo, in na bregu sedč odberb dobre v posode, malovredne pa izver- žejo. Tako bo ob koncu svetd: Angeli pojdejo venkaj, in bodo odločili hudobne iz srede pravičnih; in jih bodo vergli v peč ognja; tam bo jok in škripanje z sobmi. Ali ste razumeli vse to ? Mu rek6 : Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, ki je podučen v ne¬ beškem kraljestvu, enak hišnemu gospodarju, kteri nosi iz svojega zaklada novo in staro. 18. grudna. V dan pričakovanja pordda device matere Marije. Berilo iz Izaija preroka 7, 10—L5. Tiste dni .je govoril Gospod Ahazu, rekoč: Prosi si znamenje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz globočine, ali od zgorej iz visočine. In je rekel Ahaz: Ne bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) je rekel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Je li vam premalo nadlegovati ljudi , da ste nadležni tudi mojemu Bogu ? Zavoljo tega vam bo dal Gospod sam znamenje: glejte, devica bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo njegovo ime Emanuel. Surovo maslo in med bo jedel, da bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro. 201 Evangeli svetega Lukeža 1, 26—38. Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬ zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Ceščena, milosti polna; Gospdd je s tebdj; blažena si med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem, in je mislila, kakšno bi bilo to pozdravljenje. in angel ji je rekel: Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan; in Gospdd Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelu: Kak6 se bo to zgodilo, ker moža ne poznam? In angel je odgovoril in je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila; in zavoljo tega bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec je že šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija pa je rekla: Glej! dekla sem Gospbdova; zgodi se mi po tvoji besedi. 202 21. grudna. V dan s. Tomaža aposteljna. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov 2, 19—29. Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste me¬ ščani svetih in domači Božji, vzidani na stalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus, na kterem je vse zidovje sostavljeno, in raste v svet tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi vzidani v pre¬ bivališče Božje v duhu. Evangeli svetega Janeza 20, 24—29. Tisti čas Tomaža, dvanajsterih enega, kteri je imenovan Dvojčic, ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj so mu povedali: Gospdda smo vidili. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah zna¬ menj žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v nje¬ govo stran, ne bom veroval. In čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu: V 16 ži svoj perst simkaj, in poglej moje roke; in podaj simkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je odgovoril in mu rekel: Gospdd, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! si veroval j blagor jim, kteri niso vidili, in so verovali. 203 Drugo nedeljo po razglašeni. Gospo¬ dovem. V praznik presvetega im^na Jezusovega, Berilo iz djanja apostolskega 4, 8—12. Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel: Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva midva danes vprašana za dobroto, bolnemu človeku stor¬ jeno, po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mertvih, v tem imenu stoji ta pred vami zdrav. Ta je kamen, kterega ste zavergli vi zidarji, kteri je postal vogelnik. In v nikomur drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti. Evangeli svetega Lukeža 2, 21. Tisti eas, ko je bilo osem dni dopolnjenih itd. (kakor v novega leta dan str. 18 ). 17. prosenca. V dan s. Antona puščavnika. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—6. Ljub je bil Bogu in .ljudem, njegov spomin je v blagru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je poveličal v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami znamenja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dal 204 povelje za svoje ljudstvo , in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas, in ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja in modrosti. Evangeli svetega Lukeža 12, 35—40. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža str. 17). 18 . prosenca. V dan stola s. Petra v Rimu. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 1—7. Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem, razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinii, po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokor¬ ščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih v nestrokljiv, in neognjušen, in nezvenjliv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohranjeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto biti poslednji čas; v kterem se bote veselili, če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere veliko dražji ko zlato, ktero se z ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v raz¬ odetji Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evaugeli svetega Matevža 16, 13—19. Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove in je vprašal svoje učence, rekdč: Kdo 205 pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli: Nekteri, da Janez kerstnik, nekteri pa, da Elija, nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Bogd! In Jezus je od¬ govoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker mes6 in kri ti Dista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razve¬ zano tudi v nebesih. 20. prosenca. V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 1 , 33 — 39 . Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de¬ lali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili silne ognje, ubežali ostremu meču, se ozdravili od sla¬ bosti, bili močni v boji, in odgnali vnanjih vojske; pre¬ jele so žene svoje mertve iz mertvih obujene Eni pa so bili razpeti, ker niso hotli rešenja, da bi našli bolji vstajenje. Eni pa so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven tudi železje in ječe; so bili kamenjani, prežagovani, skušani, z mečem morjem; so hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni, stiskani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se po- 206 tikali po puščavah, po gorah in berlogih, in podzemelj¬ skih jamah. In ti vsi so bili s pričevanjem vere pra¬ vični najdeni v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti Čas je šel Jezus z gore, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬ ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nad¬ legovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In on je oči obernii v svoje učence in je rekel: Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje kra¬ ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker bote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasramovali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo Sina človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše pla¬ čilo je veliko v nebesih. 21. prosenca. V dan s. Neže device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (Oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice str. 195.) 207 22. prosenca. V dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov. Berilo iz bukev modrosti 3, 1—8. Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo smertno terpijenje bolečine. Nespametnih oččm se je zdelo, da umerjejo, in njih ločenje, so menili, da je nadloga, in njih odhod od nas pogubljenje; pa oni so v miru. In če so pred ljudmi terpeli, je njih upanje polno neumerljivosti Malo hudega so preterpeli, ali veliko dobrega bodo prejeli, ker Bog jih je skusil, in jih je našel sebe vredne. Kakor zlatd v peči jih je sku¬ sil, in kakor žgavni dar jih je prejel, in ob svojem času se bo na-nje ozerl. Pravični se bodo svetili, in kakor iskre po sternišču bodo tekali. Sodili bodo narode, in gospodovali čez ljudstva, in Gospod bo kraljeval čez nje vekomaj. Evangeli svetega Lukeža 21, 9—19. Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote slišali vojske in punte, se nikar ne prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki potresi bodo po deželah, in kuga in lakota; in strahovi z neba, in znamenja velike bodo. Pred vsem tem pa bodo stegnili po vas svoje rokč, in vas bodo pre¬ ganjali , in izdajali v shodnice in ječe, in vlačili pred kraije in oblastnike zavoljo mo¬ jega imena. To se vam bo pa godilo v pri¬ čevanje. Vtisnite si tedaj v serca, in ne sker- 208 bite, kako bote odgovarjali. Jaz namreč vam bom dal usta in modrost, kteri se ne bodo mogli ustavljati, ne opogovarjati vsi vaši zo- perniki. Izdajani pa bote po starših in bratih, in po sorodnikih in prijatlih, in morili jih bodo zmed vas. In vsi vas bodo sovražili za¬ voljo mojega imena. Pa las vam z glave ne bo poginil. V svoji poterpežljivosti bote ohra¬ nili svoje duše. 23. prosenca. V dan zaročenja device Marije. Berilo: Gospdd me je v lasti imel itd. (kakor S. dan grudna, str. 198). Ev angeli: Ko je bila Marija mati Jezusova, Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični dan str. 8). 25. prosenca. V dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna. Berilo iz djanja apostolskega 9, 1—21. Tiste dni je Savel, ko je še dilitel pretenje in morijo zoper učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu, in je prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da, ako bi našel ktere može ali žene tega uka, bi jih zve¬ zane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma ob- svetila luč z neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je rekel: Savel, Savel! kaj me preganjaš? On pa je rekel: 209 Kdo si? Gospdd! In on reče: Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu bercati. In trepetaje in sterme' je rekel: Gospdd! kaj hočeš, da naj storim? In Gospdd mu reče: Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa nikogar niso vidili. Vstal je pa Savel od tal, in z odpertimi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali, in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija po imenu. In Gospdd mu je rekel v prikazni: Anauija! On pa je rekel: Glej, Gospdd, tukaj sem. In Gospdd mu reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj glej, mdli. fin je vidil v prikazni moža, Ananija po imenu, priti, in na-nj roke položiti, da bi spregledal.) Ananija pa je odgovoril: Gospdd! slišal sem od veliko ljudi, koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov zvezati vse, kteri kličejo v tvoje ime. Gospdd pa mu je rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime pred never¬ nike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. In Ananija je šel, in v hišo stopil in je roke nanj položil, ter rekel: Savel, brat! Gospdd Jezus, kteri se ti je pri¬ kazal na potu, po kterem si šel, me je poslal, da spre¬ gledaš , in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so padle od njegovih oči nekakšne luskine, in je spregledal. Tedaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in se je pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili v Damasku. In je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa, da je ta. Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeru¬ zalemu, kteri so klicali v to ime, in je zato sem prišel, da hi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa je čedalje močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri so prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus. Slov. Evangel. 14 210 Evangeli svetega Matevža 19, 21 —29. Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej! vse smo zapustili, in smo šli za tebdj: kaj tedaj nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam povem, da ob prerojenji, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veli¬ častva, bote tudi vi, kteri ste šli za mendj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dva¬ najstere Izraelove rodove. In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive za¬ voljo mojega imčna, bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel. 2. svečana. V god darovanja Jezusa Kristusa, in očiščevanja device matere Marije, ali v svečnico. Berilo iz Malahija preroka 3, 1—14. To reče Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega angela, in bo pripravljal pot pred menoj. In zdajci bo prišel v svoj tempelj Gospčd, ki ga vi iščete, in angel zaveze, kterega vi želite. Glejte, gre! reče Gospod vojnih trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega prihoda? ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on bo kakor topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in bo sedel, kakor kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levijeve, in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu dar Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kakor nekdanje leta, reče Gospod vsegamogočni. 211 Eyangeli svetega Lukeža 2 , 22 —31. Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da so ga posta¬ vili pred Gospdda, (kakor je pisano v po- stdvi Gospodovi: Vse pervorojeno moškega spola bodi posvečeno Gospbdu), in da so dar opravili, kakor je rečeno v postavi Gosp6dovi, dve gerlici ali dva mlada goloba. In glej! bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon: in ta človek je bil pravičen in boga¬ boječ, in je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo raz¬ odeto po svetem Duhu, da ne bo vidil smerti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega. In je prišel v duhu v tempelj. In ko so pri¬ nesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi sto¬ rili za-nj po šegi posta ve, ga je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Bogd in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred oblič¬ jem vseh narodov, luč v razsvetljenje never¬ nikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu. 3. svečana. V dan svetega Blaža mučenika škofa. Berilo iz 2 . lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 1, 3—7. Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseljenja; 14 * 212 kteri vas poveseljuje v slednji naši nadlogi, da jih tudi mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, s povese- ljenjem, s kterim smo tudi mi od Boga poveseljeni. Zakaj kakor je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako je tudi po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo stiskani, je v vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo po¬ veseljeni, je v vaše poveseljenje, ali bodimo opominjani, je v vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, da terpite ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; da je naše upanje za vas terdno , ker vemo , kakor ste tovarši v terpljenji, tako bote tudi v poveseljenji v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Matevža 16, 24 — 27. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohra¬ niti, ga bo zgubil, kdor pa zgubi svoje živ¬ ljenje zavoljo mene, ga bo našel. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakšno menjo bo člo¬ vek dal za svojo dušo? Ker Sin človekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli, in takrat bo povernil vsakteremu po njegovih delih. 5. svečana. V dan s. Agate device mučenice. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 1, 26—31. Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak 213 kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je neimenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je; da se noben človek ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga v modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da, kakor je pisano, kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali. Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter so ga skušali in rekli: Je li pripuščeno možu ločiti se od svoje žene zavoljo česar koli si bodi ? On pa je odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da, kteri je od začetka stvaril človeka, je stvaril moža in ženo, in je rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v enem mesu. Torej nista več dva, am¬ pak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči. Mu rek6: Zakaj je pa Mojzes zapovedal ločlven list dati, in se ločiti (od nje)? Jim reče: Mojzes vam je zavoljo ter- dobe vašega serca pripustil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene, razun zavoljo kurbdnja, in drugo vzame, prešestuje; in kdor ločeno vzame, prešestuje. Mu rek6 njegovi učenci: če je tako človekova reč z ženo, ni dobro ženiti se. On pa jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak kterim je dano. So namreč skopljenci, kteri so iz mater- 214 nega telesa tako rojeni; in so skopljenci, kteri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci, kteri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more umčti, naj umč. 6. svečana. V dan s. Doroteje device mučenice. Berilo iz bukev Sirahovih 15, 13—17. Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje prebivališče, in sem prosil rešenja od smerti. Klical sem v Gospčda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči. Hvalil bom tvoje imč vedno, in ga častil s hvaležnostjo. Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja, in me otel od hudega časa. Zavoljo tega te bom častil, in hvalo dajal tvojemu imčnu, Gospod naš Bog! Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). 9. svečana. V dan s. Apolonije device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam, itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device in mučenice str. 105 ) 215 14. svečana. V dan s. Valentina mučenika. Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je peljal Gospod po ravnih potih, in mu je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil njegove dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na strani stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je sovražnikom, in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je terd boj na¬ pravil, da bi premagal, in zvedil, da je modrost močneji od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila, ampak ga je grešnikov rešila, in je šla ž njim v ječo, in ga v vezeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti do tistih, kteri so ga stiskali, in je na laž postavila nje, kteri so ga omadeževali, in dal mu je večno svetlost Gospod naš Bog. Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nikdr ne mislite, da sem prišel mir prinest na zemljo; ne mini, ampak meč sem prišel prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka zoper njegovega očeta, in hčer zoper njeno mater, in nevesto zoper njeno taščo. In člove¬ kovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svo¬ jega križa in ne hodi za menoj, ni mene vre¬ den. Kdor najde svoje življenje, ga bo zgubil; in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me 216 je poslal. Kdor sprejme preroka v imenu pre¬ roka, bo plačilo preroka prejel; in kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo pravičnega prejel. In kdor koli dd piti komu zmed teh naj manjših le kozarec merzle vode v imčnu učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila. 22. svečana. V dan stola s. Petra v Antiohii. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 1—7. Peter apostelj itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 204.) E v angeli: Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 205). 23. scečana. V dan s. Margarete Kortonske. Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—5; in 8, 6—7. Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sem ga iskala, pa ga nisem našla, .Našli so me čuvaji, kteri varujejo mesto. Ste ga li vidili, kterega ljubi moja duša? Ko sem bila odšla malo od njih, sem ga našla, kterega ljubi moja duša; uderžala sem ga , in ga ne bom izpustila, dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram svoje porodnice. Rotim vas , hčere Jeruzalemske ! pri sernah in jelenih na polji, da ne zbudite in ne predra¬ mite ljubke, dokler ne bo sama hotla. — Položi me kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo 217 roko ; ker močna ko smert je ljubezen, terda kakor pekel gorečnost ; njih žarki so ko žarki ognja in plamena. "Veliko vod ne more ugasiti ljubezni , in reke je ne po¬ tope. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za lju¬ bezen, ga bo kakor nič čislal. E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 24. ali 25. svečana. V dan s. Matija aposteljna. Berilo iz djanja apostolskega 1, 15—26. Tiste dni je Peter v sredi bratov stal, (bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkupej) in je rekel : Možje bratje ! mora se dopolniti pismo, ktero je prerokoval sveti Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas prištet, in je prejel del te službe, (in ta je dobil njivo iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬ počil, in se je izsul ves njegov drob, in se razznanilo vsem v Jeruzalema prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.) Zakaj pisano je v bukvah psalmov : Naj bo pusto njih prebivališče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo škofovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož tedaj, kteri so bili ž nami zbrani ves čas, v kterem je Gospdd Je¬ zus med nami prebival in hodil, od Janezovega kersta do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora biti z nami priča njegovega vstajenja. In so postavili dva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom Pravični, in Matija. In so molili, rekdč: Ti, Gospdd! 218 ki poznaš vseh serca, pokaži, kterega teh dveh si izvo¬ lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od kterega je odpadel Judež, da je šel v svoje mesto. In so vad- ljali za nje; in zadelo je Matija, in je bi prištet enajste- rim aposteljnom. Evangeli svetega Matevža 11, 25—30. Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim te, Oče, Gospdd nebes in zemlje! da si to zakril modrim in razumnim, pa si razodel malim. Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izročeno od mojega Očeta. In nihče ne poznd Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne poznd, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vze¬ mite moj jarem na se, in učite se od mene, ker jaz sem krotak, in iz serca ponižen, in bote pokoj našli svojim dušam. Moj jarem namreč je sladek, in moje breme je lahko. 11. sušca. V dan s. Frančiške Rimske vdove. Berilo iz bukev Salomon, pripovest 31, 10—31. Serčno ženo kdo ho našel ? Čez to, kar je iz dalj¬ nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša se na njo serce njenega možh, in ropa ne ho potreboval. Skazuje mu dobro, pa ne hudega vse dni svojega živ¬ ljenja. Poišče volne in prediva, in dela po umetnosti svojih rok. Je kakor barka kupčeva, ktera iz daljnega prinaša kruha. Se po noči vstane, in da brešno svojim 219 domačim, in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od pridekla svojih rok zasadi vinograd, prepaše z močjo svoje ledje, in vterjuje svojo roko. Skusi in vidi, da je dobra njena kupčija; ne ugasne po noči njena luč. Iztegne svojo roko po koželji, in njeni persti pri¬ mejo vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani prostre potrebnemu. Ne boji se za svojo hišo sneženega mraza ; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko. Častitljivo ogrinjalo si napravi, tančica in škerlat je njena noša. časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z de¬ želnimi starašini. Dela tanko platno, in prodaja, in pas daje Kananeju. Moč in lepota je nj eno oblačilo, in sme¬ jala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modrosti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše, in ne je brez dela kruha. Njeni otroci vsta¬ nejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčer je nabralo si bogastva, ti si vse presegla. Lažnjiva je prijetnost, in prazna je lepota: žena, ktera se Gospoda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očitno njene dela. E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 12. sušca. V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega učenika. Berilo: „Predragi 1 Zapričujem pred Bogom“ itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža stran 17). Evangeli svetega Matevža 5, 13—19. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čim 220 se bo solila? Ni za drugega več, kakor da se ven verze, in da jo ljudje poteptajo. Vi ste luč sveta. Mesto se ne more skriti, ktero na gori stoji. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod mčrnik postavili, ampak na svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in častč vašega Očeta, kteri je v nebesih. Nikdr ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam povem; dokler ne prejde nebč in zemlja, le ena čerka, ali ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor tedaj razveže le eno teh naj manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo naj manjši imenovan v nebeškem kraljestvu ; kdor pa stori in uči, bo velik imenovan v nebe¬ škem kraljestvu. 17. sušca. V dan s. Jederti device. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 7, 25—34. Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svčt pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti. Menim tedaj, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge; res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo, ne išči razveze. Če si žene prost, ne išči žene. Ako se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam prizanašam. To tedaj rečem , bratje! čas je kratek, 221 tedaj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se vesele, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor bi De imeli; in kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da bi bili vi brez skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, in je razdeljen. In žena neomožena in devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Eva n geli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬ bare device mučenice, str. 195). 19. sušca. V dan s. Jožefa ženina device matere Marije. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. An¬ tona puščavnika, str. 204). Evangeli svetega Matevža 1, 18—21. Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8). 21. sušca. V dan s. Benedikta op&ta. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika str. 204). 222 Evangeli: Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor v dan spreobernjenja s. Pavla apbsteljna str. 210). 25. sušca. V dan s. Gabriela velikega angela. Berilo iz Daniela preroka 7, 21—26. Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kterega sem vidil v prikazni v začetku, hitro priletel, in se me je dotaknil ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in rekel: Daniel! zdaj sem izšel, da te podučim, in da umeš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje; jaz pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož. Poslušaj tedaj zvesto govorjenje, in razumej prikazen. Sedemdeset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in konec vzame greh, in se zbriše krivica, in se približa večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje, in se pomaže Sveti svetih. Vedi tedaj in razumej: Od izhoda povelja, da naj se spet sozida Jeruzalem, do Kri¬ stusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset ted¬ nov; in spet bodo sozidane ceste in zidovi v stiski časov. In po dva in šestdesetih tednih bo umoijen Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo. In mesto in svetišče bo radjal ljud s prihodnjim vojvodom; in njegov konec bo razsip, in po dokončanem boji bo na¬ menjena puščava. Evangeli: Tisti čas je bil angel Gabriel od Bogd poslan itd. (kakor v dan pričako¬ vanja poroda device matere Marije, str. 201) 223 25. sušca. V god volovečenja Sinu Božjega in oznanjenja devici Materi Marii. Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja poroda device matere Marije, 18. dan grudna, str. 201). V petek po tihi nedelji. Za dan VII žalost device matere Marije. Berilo iz bukev Juditinili 13, 22 —25. Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, hči! po Gospodu previsocem Bogu pred vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospdd, kteri je stvaril nebo in zemljo, ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja hvala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili Gospodovo moč vekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvernila po¬ končanje pred obličjem našega Boga. Evangeli svetega Janeza 19, 25— 27 . Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega njegova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kteregaje ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. 224 27. sušca. V dan s. Ruperta spoznavavca *) škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44 in 45. Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadei Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spolnoval postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospod s prisego povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh narodov mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo. Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi. Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave. Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo, in ga je oblagodaril v slavi, da opravlja duhovsko službo, in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno kadilo v prijeten duh. Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (ka¬ kor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 197). 24. malega travna. V dan s. Jurja mučenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2, 8—10; in 3, 10—12. Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz na¬ roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanji, zavoljo kterega terpim do železja kakor hudodelnik; toda Božja beseda ni vklenjena. Zato vse preterpim zavoljo izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal *) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščansko vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, ampak je mirno umeri. 225 moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost, lju¬ bezen, poterpežljivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi je prigodilo v Antiohii, v Ikonii in v Listrah, kakšno preganjanje sem preterpel, in iz vsega me je rešil Gospod. In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani. Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska terta, in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal; in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, da več sadil rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadil sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo po¬ brali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besčde ostanejo v vas, pro¬ site kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. 25. malega travna. V dan s. Marka evangelista. (Pri maši pred procesijo.) Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10—15. Podoba obrazov čtveterih žival: Obraz človekov in obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov Slov. Evangel. 1 O 220 ■ga na levi njih čveterih in obraz orlov nad njimi čve- terimi. Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razpro- sterte; dve peruti sleherne ste se stikale in dve ste po¬ krivale njeno telo. In sleherna njih je šla pred seboj; kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale, kakor goreči ogli ognja in kakor baklje To je bila prikazen, ki je švigala v sredi žival; svetloba ognja, in iz ognja izhajoč blisk. In živali so tekale, in se vrače- vale, kakor svetel blisk. Evangeli svetega Lukeža 10, 1—9. Tisti čas je Gospdd še dragih dva in sedemdeset izvolil, in jih je poslal po dva pred svojim obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti. In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite tedaj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošljem, kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne torbe, ne čevljev, in nikogar na potu ne po¬ zdravljajte, In v ktero hišo koli pridete, recite naj poprej: Mir bodi ti hiši. In ako je tam otrok miru, bo počival nad njim vaš mir; ako pa ne, se bo k vam vernik V tisti hiši pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih; delavec namreč je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše. In v 'ktero mesto koli pridete, in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; in ozdravljajte bolnike, kteri so ondi, in recite jim: Približalo se vam je Božje kraljestvo. (Berilo in Evangeli pri maši med procesijo sta tista, ko o križevnem tednu.) 227 30. malega travna. V dan s. Katarine Sienske device. Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Eva n geli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬ bare device muč. str. 195). 1. velicega travna. V dan ss. Filipa in Jakopa apdste^jnov. Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi, kteri so jih stiskali, in jim jemali dela. Ko bodo to vidili, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬ čudili zavoro naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami pri sebi rekli, kesaje se, in od britkosti duha zdihovaje: Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za ne¬ spamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki. Evangeli svetega Janeza 14, 1—13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v me verujte! V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker grem vam mesto pri¬ pravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim, 15* 228 bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jaz. In kam jaz grem, veste in pot veste. Mu reče Tomaž: Gospdd! ne vemo, kam greš: in kak6 moremo pot vediti? Jezus mu reče; Jaz sem pot, in res¬ nica in življenje. Nihče ne pride k Očetu dru- gači, kakor po meni. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, in od- sehmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu reče Filip: Gospčd! pokaži nam Očeta, in nam je dosti. Mu reče Jezus: Toliko časa sem pri vas, pa me ne poznate? Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni ? Besede, ktere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, kteri v meni prebiva, on dela opravlja. Ali ne ^verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni ? če ne, vsaj zavoljo del verujte. Resnično, resnično vam povem: kdor v mč veruje, bo dela, ktere jaz delam, tudi on delal, in še veče, kakor te, bo delal, ker jaz grem k Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imčnu prosil, to bom storil; da bo Oče v Sinu po¬ veličan. 3. velicega travna. V dan najdenja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov 2 , 5 — 11 . Bratje! ravno to mislite med seboj , itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši str. 105 ). 229 Evangeli svetega Janeza 3, 1—15. Tisti čas je bil človek zmed farizejev, Nikodčm po imčnu, viši med Judi. Ta je prišel po noči k Jezusu, in mu je rekel: Uče¬ nik, vemo, da si učenik od Boga prišel; zakaj nihče ne more teh čudežev delati, ktere ti de¬ laš, če Bog ni ž njim. Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjega kraljestva. Mu reče Nikodem: Kako more člo¬ vek rojen biti, ko je star? Ali more v tel6 svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti? Je¬ zus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Vnovič morate rojeni biti. Veter piha, kjer toče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod prihaja, ali kam gre; tako je slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgovoril in um rekel: Kak6 se more to zgoditi ? Jezus je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v Izraelu, in tega ne veš ? Resnično, resnično ti povem, da, kar vemo, govorimo, in kar smo vidili, pričujemo; in ne sprejmete našega pri¬ čevanja. Če vam pozemeljske reči pravim, in ue verjamete, kak6 bote verovali, ako vam bom nebeške pravil ? In nihče ni šel v ne¬ besa, kakor kteri je prišel iz nebes, Sin člo¬ vekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora povišan 230 biti Sin. človekov; da, kdor koli va-nj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. 4. velicega travna. V dan ss. Florijana in tovaršev muče¬ nikov. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohra¬ njeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto biti posled¬ nji čas; v kterem se bote veselili, če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere veliko dražje ko zlato, ktero se z, ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo in čast o razodetji Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangeli svetega Janeza 15, 1—11. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu: ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da veliko sadu obro¬ dite, in da ste moji učenci. Kakor je Oče 231 mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ako moje zapovedi spolnu- jete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz zapovedi svojega Očeta spolnil, in ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam go¬ voril, da moje veselje v vas ostane, in da se vaše veselje dopolni. 5. velicega travna. V dan s. G-otharda spoznavavca škofa. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Hebrejev 7, 23—27. Bratje! duhovnov je bilo več po post&vi, zato ker jim je smert branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma, ima večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zveli¬ čati, kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da im&mo takega velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadeževanega, odločenega od grešnikov, in višega, ko so nebesa: kte- remu ni treba kakor duhovnom vsak dan proprej za svoje grehe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš Gospčd. Evangeli svetega Matevža 24, 42—47. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Čujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Grospdd prišel. To pa vedite, da, ko bi vedil hišni gospodar, ktero uro ima tat priti, bi gotovo Čul, in bi ne pustil podkopati svoje hiše. Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri, 232 ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Kdo neki je zvesti in razumni hlapec, kterega je postavil njegov gospdd čez svojo družino, da jim daje ob času jed? Blagor tistemu hlapcu, kterega njegov gospdd, kadar pride, najde takd delati: Resnično vam povem, da ga bo čez vse svoje premoženje postavil. 16. velicega travna. V dan s. Janeza Nepomučana mučenika« Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26—31. Neumni skoz okno gleda v hišo; razumni mož pa zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih; modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬ vore, besede modrih pa so z mero pretehtane. Trapasti imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu svoj jezik. Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sani svojo dušo. Se- petavec oskruni svojo dušo, in je povsod čerten; in kdor se ga derži, je sovražen: molčeči in razumni je češčen. E v a n g e 1 i: Tisti čas je Janez, ko je v ječi itd. (kakor drugo nedeljo v adventu str. 4). 17. velicega travna. V dan s. Jošta spoznavavca. Berilo: Kakor v dan sv. Antona Padovanskega str. 235. Ev angeli: Ne bojte se majhna čeda itd. (kakor v dan s. Osvalda, str. 248). 233 25. velicega travna. V dan s. Verbana mučenika papeža. Berilo: Bratje! hvaljen bodi Bog, itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 212). E v angeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, str. 196). 31. velicega travna. V dan ss. Kancijana in tovaršev muče¬ nikov. (O velikonočnem času.) Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. Evangeli: Jaz sem terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan s. Florijana in to¬ varšev, str. 230). (Zunaj velikonočnega časa.) Berilo iz bukev modrosti 5 , 16—20. Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospčdu je njih plačilo, in skerb za-nje pri Najvišem. Zato bodo pre¬ jeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke, ker s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko jih bo branil. Prejel bo orožje njegov serd, in oborožil stvari v maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesti oklepa pravico, in vzel namesti čelade pravično sodbo. Prejel bo nepremagljiv škit, svetost. Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti cas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 206). 234 2. rožnega cveta. V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma mučenikov. Berilo: Bratje I menim, da se terpljenje sedanjega časa- ne da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po bin- koštih, str. 165). E v angeli: Kadar bote slišali vojske itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov str. 207). 9. rožnega cveta. V dan ss. Primoža in Felicijana muče¬ nikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev mučenikov, str. 233). E v angeli: Zahvalim te Oče itd. (kakor 24. dan svečana, str. 218). 10. rožnega cveta. V dan s. Margarete kraljice. Berilo: Serčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 218). E v a n g e 1 i: Nebeško kralj estvo j e podobno zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije de¬ vice mučenice, str. 200). 235 13. rožnega cveta. V dan s. Antona Padovanskega. Berilo iz 1. lista s. Pavla apdsteljna do Korin- čanov 4, 9—14. Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho bjjejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoč; nas kolnejo, in blagoslavljamo; nas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu Gospčdu našem. Evangeli: Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 15. rožnega cveta. V dan ss. Vida in tovaršev mučenikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki božji, itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija str. 207). Evangeli svetega Lukeža 10, 16—20. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zani- 236 čuje, zaničuje njega, kteri me je poslal. Dva in sedemdeseteri pa so se z veseljem vernili, rekdč: Gospod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojem imčnu. In jim je rekel: Vidil sem satana, kakor blisk z neba pasti. Glejte! dam vam oblast stopati na kače in škorpijone, in zoper vso moč sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo. Vender ne veselite se tega, da so vam duhovi pokorni: veselite se pa, da so vaše imčna zapisane v nebesih. 21. rožnega cveta. V dan s. Alojzija spoznavavca. Berilo iz bukev Strahovih 31, 8—11. Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kteri za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjev. Kdo je ta, in ga bomo hvalili? Zakaj prečudne reči je delal v svojem življenji. On je skušen v tem, in popoln najden, in mu bo večna čast. On bi bil mogel grešiti, pa ni grešil; hudo storiti, pa ni storil. Zato je vterjeno njegovo blago v Gospodu, in njegovo miloščinjo bo ozna- novala vsa množica svetih. Evangeli svetega Matevža 22 , 29—40. Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem in rekel: Motite se, ker ne umete ne pisem, ne moči Božje. Ob vstajenji namreč se ne bodo ne ženili ne možile, temuč bodo kakor angeli Božji v nebesih. Od vstajenja mertvih pa, ali niste 237 brali, kar vam je govoril Bog rekdč: Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Ja¬ kopov ? Bog ni mertvih, ampak živih. In množice, to slišati, so se zavzele nad njego¬ vim ukom. Ko so pa farizeji slišali, da je sa- duceje k molčanju pripravil, so se sošli. In eden zmed njih, učenik postdve, ga je vpra¬ šal skušajoč ga: Učenik! ktera je včlika za¬ poved v postžvi ? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospdda svojčga Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam, sebe. V teh dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki. 22. rožnega cveta. V dan ss. Ahacija in tovaršev muče¬ nikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 233). E v a n g e 1 i: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬ stijana mučenikov str. 206). 24. rožnega cveta. V dan rojstva s, Janeza kerstnika. Berilo iz Izaija preroka 49, l—7. Poslušajte, otoki, in pazite ljudstva v daljavi ! Go¬ spod me je v maternem telčsu poklical ; ko sem še v telesu svoje matere bil, se je spomnil mojega imena. In 238 je storil moje usta kakor oster meč; v senco svoje roke me je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tul me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti, Izrael! ker v tebi bom poveličan. In zdaj reče Gospod, ki me je iz maternega telesa sebi hlapca storil: Glej, dal sem te narodom v svet¬ lobo, da si moje zveličanje do konca sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali, ter te molili zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo Svetnika Izraelovega, kteri te je izvolil. Evangeli svetega Lukeža 1, 57—68. Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je rodila sina. In njeni sosedje in sorodniki so slišali, da je Gospdd skazal svoje veliko usmi¬ ljenje nad njo, in so se ž njo vred veselili. In zgodilo se je, osmi dan so prišli obrezovat deteta, in so ga imenovali po imčnu njego¬ vega očeta Caharija. In njegova mati je od¬ govorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj se imenuje. In so ji rekli: Sej ni nikogar v tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. Po¬ mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se imenoval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal, rekdč: Janez je njegovo ime. In so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se od- perle njegove usta in njegov jezik, in je spre¬ govoril in Bogd hvalii. In opadel je strah vse njih sosede, in po vseh Judejskih gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri so slišali, so si k sercu vzeli, rekdč: Kaj koli bo iz tega deteta ? Zakaj roka Gospddova je bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil napolnjen s svetim Duhom, in je prerokoval, rekčč: Hvaljen Gospdd, Izraelov Bog, ker je obiskal, in stdril odrešenje svojemu ljudstvu. 239 26. rožnega cveta. V dan 38 . Janeza in Pavla mučenikov. Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10—15. Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti niso pozab¬ ljene ; pri njih zarodu ostane njih blagd, svet del so njih vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod in njih otroci zavoljo njih vekomaj ostanejo ; njih rod in njih slava ne ho prešla. Njih telesa so v miru pokopane, in njih imčna živč od rodii do rodu. Njih modrčst bodo pri¬ povedovale vse ljudstva, in njih hvalo oznanoval ves zbor svetnikov. Evangeli svetega Lukeža 12, 1—8. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Varujte se kvasa farizejskega, kteri je hinav¬ ščina. Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Torej, kar ste v temi rekli, se bo na svetlem govo¬ rilo; in kar ste na uho govorili v hramih, bo oznanovano na strehah. Povem pa vam svojim prijatlom : Ne bojte se jih, kteri tel6 umorč, in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa pokazati, koga se bojte. Bojte se tistega, kteri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res, vam povem, tega se bojte! Ali se ne prodd pet vrabcev za dva vinarja ? Pa ne eden zmed njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se tedaj; več ko veliko vrabcev ste vi vredni. Povem vam pa: Kdor koli me spoznJ pred ljudmi, bo tudi Sin človekov njega spoznal pred angeli Božjimi. 240 29. rožnega cveta. V dan ss. aposteljnov Petra in Pavla. Berilo iz djanja apostolskega 12, 1—11. Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi preganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z mečem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, je ukazal tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo, in dal štirim čet- vemijam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v ječo, cerkev pa je za-nj neprenehoma k Bogu molila. Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je tisto noč Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve ve¬ rigi ; in varhi so pred durmi varovali ječo. In glej, angel Gospčdov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in je udaril Petra v bok, in ga zbudil, rekoč: Vstani hitro ! In verige so padle od njegovih rok. Rekel pa mu je angel: Opaši se in obuj svoje čevlje. In storil je tako. In (angel) mu je rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za menoj. In je šel ven za njim, pa ni vedil, da je res, kar se je godilo po angelu; ampak je menil, da vidi prikazen. Kadar sta bila pa odšla mimo perve in druge straže, sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo v mesto, in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od pjega. In Peter se zave', in reče: Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega angela, in me je rešil iz Herodove roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva. Evangeli svetega Matevža 16, 13—19. Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 204). 241 2. malega serpana. V dan obiskanja s. Marije device. Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8 —14. Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje hribe. Podoben je ljubi moj serni in mlademu jelenu. Gl^j, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani, ' hiti, prijatlica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi; ker zima je že minula; dež je odšel in nehal; cvetlice so se prikazale v naši deželi; čas obrezovala je prišel; glas gerličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je pognala svoj cvet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh. Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica moja v razpokah skale, v luknjah kamnate ograje! pokaži mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih; ker tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo. Evangeli svetega Lukeža 1, 39—47. Tisti čas se je Marija vzdignila, in je ja- derno šla v gorč v mesto na Judovem. In je stopila v hišo Caharijevo in je pozdravila Eli¬ zabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Eliza¬ beta pozdravljenje Mariino, poskočilo je dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, v in je zavpila z velikim gla¬ som, in rekla: „Žegnana si ti med ženami in žegnan je sad tvojega telčsa! In od kod to meni, da pride mati mojega Grospdda k meni? Zakaj glej? ko je prišel glas tvojega pozdrav- ljenja v moje ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telčsu. In blagor ti, ki si verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je Go- Slov. Evangel, 16 242 sp6d povedal. In Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospdda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji. 4. malega serpana. V dan s. Urha spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd. E v a n g e 1 i: čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda spoznavavca škofa. str. 231). 12. malega serpana. V dan ss. Mohorja škofa in Fortunata diakona, muč., kranjske dežele pripo- ročnikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki božji, itd. E v a n g e 1 i: Kadar bote slišali vojske, itd. (oboje kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija muč. str. 207). 13. malega serpana. V dan s. Margarete device mučenice. Berilo: Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor v dan s. Doroteje, st. 214). E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije de¬ vice mučenice str. 200). 243 16. malega serpana. V dan s. device Marije Karmelske. Berilo iz bukev Sirahovih 24,. 23—31. Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste ljubezni, in strahu, in spoznanja in svetega upanja. Pri meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kteri me želite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medu in satovja. Moj spomin je v večne rodove. Kteri mene jedč, bodo še lačni; in kteri mene pij6, bodo še žejni. Kdor mene posluša, ne bo osramoten; in kteri po moje delajo, ne bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje meli. Evangeli svetega Lukeža 14, 27—28. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor telčsu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. 17. malega serpana. V dan s. Aleša spoznavavca. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 6 , 6 — 12 . Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo. Nič namreč nismo prinesli na ta svčt; gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in 16* 244 v veliko nepridnik in škodljivih želj, ktere potope člo¬ veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega namreč je lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so zašli od vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa, o človek Božji! be'ži pred tem; derži se pa pravice, pobožnosti, vere, ljubezni, poterpežljivosti, kroticosti. Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenji. E v a n g e 1 i: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja s. Pavla ap6- steljna str. 210). 20. malega serjjana. V dan s. Elija preroka. Berilo iz bukev Sirakovih 48, 1—10. Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova beseda je kakor baklja gorela. On je pripeljal nad ljudstva lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih j e manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Gospo¬ dovih. Z besedo Gospodovo je zaperl nebd, in je priklical z neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija v svojih čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti? Ti s * vzdignil mertvega iz groba, iz smertne oblasti po besedi Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in slavne iz njih postelje, in razterl lahko njih moč. Ti si slišal na Sinaji svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. Ti si mazal kralje v pokorjenje, in si preroke stavil nasled¬ nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharji na vozu z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov tolažiti serd Gospodov, spraviti očetovo serce s sinom, > n spet vstanoviti rodove Jakopove. E v a n g e 1 i : Tisti čas vzame Jezus seWj Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor drugo postno nedeljo str. 49). 245 22. malega serpana. V dan s. Marije Magdalene. Berilo: Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23. dan svečana, str. 216). Evangeli: Tisti Čas je nekdo zmed farizejev itd. (kakor v četertek po tihi nedelji, str. 98). 25. malega šerpama. V dan s. Jakopa aposteljna. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 4, 9—15. Bratje! menim, da je Bog nas aposteljne poslednje Postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgledo- v ®nje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni ‘ n nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega Prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoč; na s kolnejo, in blagoslavljamo ; in nas preganjajo, in Prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega 8y et4 smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem, bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje Preljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset tavžent učenikov imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz z evangelijem rodil. Evangeli svetega Matevža 20, 20—23. Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Ce- oedejevih sinov, s svojima sinoma, ter ga je jttoliia in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja 246 sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak kterim je pripravljeno po mojem Očetu. Ravno ta dan. V dan s. Krištofa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. Evangeli: Nikar ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina mučenika str. 215). 26. malega serpana. V dan s. Ane, matere Marije device. Berilo: Serčno ženo kdo bo našel ? (kakor v dan ?■ Frančiške Rimske vdove, st. 218). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). 2. velicega serpana. V dan s. Štefana papeža mučenika. Berilo iz djanja apostolskega 20, 17—21. Tiste dni je iz Milota Pavel poslal v Efez, poklica* starašine cerkve'ne. Kadar so bili ti k njemu prišli, ‘ n so vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervega dn®’ ko sem prišel v Azijo, kako sem z vami ves čas bi • služeč Gospčdu z vso ponižnostjo in s solzami in sk llS njami, ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja Jud° v ’ 247 kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi ram ne bil oznanil, in vas učil očitno in po hišab, oznanujoč Judom m nevernikom spreobernjenje k Bogu in vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangeli: Ako hoče kdo za menoj priti itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 212). 5. velicega serpana. V dan s. Marije Snežnice. Berilo iz bukev Sirahorih 24, 14—16. Od začetka in pred veki sem stvarjena, in nikdar ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem pred njim služila. In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu, m v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Evangeli svetega Lukeža 14, 27—28. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, 'Id- (kakor v dan s. device Marije Karmelske, str. 243). Ravno ta dan. V dan s. Osvalda spoznavavca. ^ e r i 1 o : Bratje ! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 234). Evangeli svetega Lukeža 12, 32 34. . Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: r e bojte se, majhna čeda! ker vašemu Očetu J e dopadlo vam dati kraljestvo. Prodajte svoje Proženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje, 248 ktere se ne starajo; zaklad, kteri De mine, v nebesih, kamor se tat ne približa, in kterega molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce. 6. velicega serpana. V dan ss. Krista in tovaršev mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev muc. str. 233). Ev angeli: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muč. str. 206). 10. velicega serpana. V dan s. Lovrenca mučenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čauov 9, 6—10. Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern (daruj), kakor je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo ali P° sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa j e mogočen vsak dar izobiljšati med vami, da imate vselej vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor je pisano: Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti dal, in bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad vase pravičnosti. Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem 1 Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo, in ne umerje, ostane 249 ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo uieni služi, ga bo moj Oče počastil. 15. velicega serpnna. Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije device. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11—20. V vsem sem pokoja iskala, in v deležu Gospodovem sem hotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel stvarnik vseh reči; in kteri me je stvaril, je počival v mojem šotoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj, v Izraelu imej svoj del, in med mojimi , izvoljenimi se vkorenini. — In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Kakor ceder na Libanu sem Povišana, in kakor cipresa na gori Sionski. Visoka kakor Palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor ob T °di na potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe. Evangeli svetega Lukeža 10, 38—42. Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in ne ka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. In ona je imela sestro, po imenu barija, ktera je tudi sedla k nogam Gospd- 250 dovim, in poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dajala s postrežbo veliko opraviti; ter je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti ni mar, da me moja sestra samo pusti streči ? Reci ji tedaj, naj mi pomaga. In Gospbd je odgo¬ voril, in ji rekel: Marta, Marta! skerbna si in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je izvolila naj boljši del, kteri ji ne bo vzet. 16. velicega serpana. V dan s. Roka spoznavavca. Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 235). E v a n g e 1 i: Ne bojte se, majhna čeda itd. (kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 247). 24. velicega serpana. V dan s. Jerneja apdsteljna. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 12, 27—31. Bratje! vi ste telč Kristusovo in udje med seboj. In Bog je v cerkvi postavil pervič aposteljne, drugič preroke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdrav¬ ljati, pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izlagati. So mar vsi aposteljni ? ali vsi preroki ? ali vsi učeDiki ? ali imajo vsi moči ? ali vsi dari ozdravljati ? ali vsi mnogotere jezike govore ? ali vsi izlagajo ? Hitite pa po boljših darovih. Evangeli svetega Lukeža 6, 12—19. Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in je prenočil v molitvi Božji. In ko je bil dan, 251 je poklical svoje učence, in jih je zmed njih dvanajst izvolil, (ktere je tudi aposteljne ime¬ noval ) : Simona, ki ga je tudi Petra imenoval, in Andreja njegovega brata, Jakopa in Janeza, Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža, Jakopa Alfejevega, in Simona, ki se imenuje Gorečnik, in Juda Jakopovega, in Judeža Iškarjota, kteri je izdajavec bil. In je šel doli ž njimi, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učen¬ cev, in velika množica ljudi is vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬ ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nadle¬ govali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. 28. velicega serpana. V dan s. Avguština škofa in učenika. Berilo: Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). Eva n geli: Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža, str. 219). 29. velicega serpana. V dan obglavljenja s. Janeza kerstnika. Berilo iz Jeremija preroka 1, 17—19. Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši svoje ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz sapovem. Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pripustil, da bi se jih bal. Zakaj jaz te danes storim terdno mesto, in železen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem 252 v Judu, njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu v deželi. In se bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo pre¬ mogli, ker sem jaz s teboj, reče Gospod, da te rešim. Evangeli svetega Marka 6, 17—29. Tisti čas je poslal Herod, in vjel Janeza, in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene svojega brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Zakaj Janez je rekel Herodu: Ni ti pripuščeno imčti žene svojega brata. Herodijada pa ga je zalezovala, in ga je hotla umoriti, pa ni mogla. Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedil, da je pravičen in svet mož; in ga je varoval, in je, kadar ga je zaslišal, veliko storil, in ga je rad poslušal. In ko je bil priložen dan pri¬ šel, je Herod v dan svojega rojstva večerjo napravil knezom, vojvodom in pervakom Gali¬ lejskim. In ko je bila prišla hči Herodijadina, in je plesala, in dopadla Herodu in sedečim z njim, je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal. In ji je prisegel: Kar koli boš prosila, ti bom dal, tudi polovico svojega kraljestva. In je ven šla in rekla svoji materi: Kaj naj prosim ? Ona pa je rekla: Glavo Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro noter k kralju, in je prosila, rekdč: Hočem, da mi daš jaderno v skledi glavo Janeza kerstnika. In kralj je bil žalosten, pa zavoljo pr šege, in zavoljo sedečih ž njim, je ni hotel žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal pri¬ nesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi ob glavo djal, in je prinesel njegovo glavo v skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo j® dalo svoji materi. Kadar so to slišali njegovi 253 učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo, in so ga položili v grob. Pervo nedeljo mesca kimovca. V god svetih angelov varhov. Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23. To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal svojega angela, kteri pojde pred teboj, in te bo varoval na potu, in pripeljal v kraj, kterega sem pripravil. Spoštuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje imd je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar govorim; bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde Pred tebdj. Evangeli svetega Matevža 18, 1—10. Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje, in je rekel: Resnično vam povem, ako se ne spreobernete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega takega otroka v mojem imčnu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v mč verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se po¬ topil v globočino morja. Gorjč svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorjč tistemu človeku, po kterem po¬ hujšanje pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja n °ga pohujša, odsekaj jo, in verzi jo od sebe; 254 bolje ti je hromemu ali kraljevemu iti v živ¬ ljenje, kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa verženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje ok6 pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje ti je z enim oččsom iti v življenje, kakor dve oččsi imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. 1. Jcimovca. V dan s. Tilna (Egid^ja) opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 204). E v a n g e 1 i: Glej, vse smo zapustili, itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna str. 210). 4. Jcimovca. V dan s. Rozalije device. Berilo: Braije ! kdor se hvali, itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam, itd.' (kakor v dan s. Barbare device mučenice str. 195). 8. Jcimovca. Malo gospojnico ali v god rojstva Marije device. Berilo kakor v praznik spočetja device Marije, (8. grudna, str. 198). Evangeli svetega Matevža 1, 1—16. Bukve rodu Jezusa Kristusa, simi Davi¬ dovega, sinu Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa je 255 rodil Judata in njegove brate. Juda pa je ro¬ dil Faresa in Žara s Tamaro; Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram S a je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil dsona; Ndson pa je rodil Salmona; Salmon pa je rodil Boža z Rahabo; Boz pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil Salomona, ž njo, ki je bila Urijeva. Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jo- rama; Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je rodil Joatama; Joatam pa je rodil Ahaca; Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon pa je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija in njegove brate ob Babilonskem preselovanji. In po Babilonskem preselovanji je Jehonija rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Zorobabela. Zorobabel pa je rodil Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je rodil Azorja; Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima; Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Matan Pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa, ®oža Marije, iz ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. Pervo nedeljo po mali gospojnici. V praznik svetega imena Mariinega. ® e r i 1 o: Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 243). 256 Eva n geli: Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan itd. (kakor 18. dan grudna, str. 201). 14. kimovca. V dan povišanja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov 2, 5—11. Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 105). Evangeli svetega Janeza 12, 31—36. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam: Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz, kadar bom povišan od zemlje, bom vse k' sebi vlekel. To pa je rekel, da je naznanil, kakšne smerti b° umeri. Množica mu je odgovorila: Mi smo sli¬ šali iz postave, da Kristus vekomaj ostane in kako praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kdo je v tisti Sin človekov? Jezus jim j e tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, verujte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus govoril, in je šel, in se jim skril. 17. kimovca. V dan s. Lamberta škofa mučenika. Berilo iz lista s. Jakopa apčsteljna 1, 12 -1®* Predragi! blagor človeku, kteri preterpi skušnj®; ker skušen bo prejel venec življenja, ki S a 257 Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušan, ne reci, da ga Bog skuša; zakaj Bog se ne d& skušati v hudo, in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan, kadar je po svojem poželenji vlečen in vabljen. Potlej ko poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi smert. Ne motite se tedaj , bratje moji preljubi! Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgorej, in pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni premenjenja, tudi ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekake pervine nje¬ govih stvari. Evangeli svetega Luheža 14, 26—33. Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. In kdor ne nosi svo¬ jega križa, in ne hodi za mendj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar toče stolp zidati, ne sede poprej, in ne raz¬ veje potrebnih izdaj kov, ali imd dosti, da ga dodela; da se mu, kadar vstavi dno, in ne more dokončati, ne začno vsi, kteri vidijo, posmehovati, rekdČ: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati? Ali kteri kralj, kadar 8e gre vojskovat zoper drugega kralja, ne § dde poprej, in ne premisli, ali more z dese¬ timi tavženti naproti iti tistemu, kteri gre Dad-nj z dvajsetimi tavženti? Sicer pošlje, dokler je še deleč, sporočnikov do njega, in prosi mini. Tako tedaj nobeden zmed vas, kteri se ne odpovč vsemu svojemu premo- z enju, ne more biti moj učenec. Slov, Evangel. 17 258 21. kimovča. V dan s. Matevža aposteljna in evan¬ gelista. Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10—14. Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v dan s. Marka evangelista, str. 225). Evangeli svetega Matevža 9, 9—13. Tisti čas je vidil Jezus človeka na cestnii sedeti, Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In je vstal, in šel za njim. In pri- godilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je veliko cestninarjev in grešnikov prišlo, in so k jedi sedli z Jezusom in njegovimi učenci. In ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim učencem: Zakaj jč vaš učenik s cestninarji in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to: Usmiljenje hočem, pa ne daril Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. 27. kimovca. V dan ss. Kozma in Damjana muče¬ nikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovarsev muč. str. 233). Evangeli: Tisti čas je šel Jezus z gore, itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬ stijana mučenikov, str. 206 ). 259 29. kimovca. V dan s. Mihaela velikega angela. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 1 , 1 —' 5 . Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej zgoditi, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu, kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere in sliši besede tega pre:okovanja, in dopolni, kar je v njem pisano; ker čas je blizo. Janez sedmerim ce’rkvam, ktere so v Azii: Milost in mir vam bodi od njega, kteri je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih duhov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih in poglavar kraljev zemeljskih: kteri nas je ljubil, in nas opral od naših grehov v svoji kervi. E v a n g' e 1 i: (kakor v god angelov varhov pervo nedeljo mesca kimovca, str. 253). Pervo nedeljo mesca vinotoka. V praznik Marije device svetega rožnega kranea (ali rožnega venca). Berilo: Od začetka in pred veki sem stvarjena itd. (kakor v dan svete Marije device Snežnice, str. 247). Evangeli: Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je povzdignila neka žena itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 243). 17 * ¥ 260 4. vinotoka. V dan s. Frančiška Serafskega. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 6, 14—18. Bratje! mene pa Bog varuj , da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu nič ne • ve\jš, ne obreza, ne neobreza, ampak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo, mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjimi Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zaksy jaz nosim znamenja ran Gospčda Jezusa na svojem telčsu. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen. Evangeli: Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24- dan svečana, str. 218). 12. vinotoka. V dan s. Maksimilijana škofa mučenika. Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan s. Blaža muč. škofa str. 212). Evangeli: Ako pride kdo k meni, itd. (kakor v dan s. Lamberta mučenika škofa, str. 256). 15. vinotoka. V dan s. Terezije device. Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Evangeli: Nebeško kraljestva je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). 261 16 . vinotoka. V dan s. Gala opata. Berilo: Ljub je bil Bogii in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika str. 204). Eva n geli: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja sv. Pavla ap6- steljna, str. 210). 18 . vinotoka. V dan s. Lukeža evangelista. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 8, 16—24. Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb za vas Titu v serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel; pa ker je bil zelo skerben, je s svojo voljo k vam šel. Poslali smo ž njim tudi brata, kterega hvala je v evan- gelii po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi postavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to uuloščinjo, ki jo dajemo v čast Gospddovo, in v razodetje svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬ kuje zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, kterega smo skusili v mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, zdaj pa y eliko skerbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali za¬ voljo Tita, kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas, sli zavoro naših bratov, kteri so apčsteljni cerkev in iast Kristusova. Pokažite tedaj v pričo cerkev pričevanje Sy oje ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vas. Evangeli kakor v dan s. Marka 25. dan malega travna, str. 226. 262 21. vinotoka. V dan s. Uršule in njenih tovaršic devic in mučenic. Berilo: Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 220). E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetini devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device muc., str. 195). 28. vinotoka. V dan ss. Simona in Judata aposteljnov. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov 4, 7—13. Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po¬ meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega reče pismo: Je šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove ljudem. Da je pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je poprej tudi šel v doljne strani zemlje? Kteri je dol šel, ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse napolnil. In on je ene postavil aposteljne, ene pa preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬ nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kri¬ stusovega; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove. Evangeli svetega Janeza 15, 17—25. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To vam zapovem, da se ljubite med seboj! Ako vas svčt sovraži, vedite, da je mene po- 263 prej sovraži], ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svčt svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, am¬ pak sem vas jaz od sveta odbral, torej vas svčt sovraži. Spomnite se besčd, ktere sem vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor nje¬ gov gospod. Ako so mene preganjali, bodo .tudi vas preganjali; ako so moje besčde spol- novali, bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne imčli greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj S reh. Kdor mene sovraži, sovraži mojega 'četa. Ako bi med njimi ne bil storil del, kterih nihče drugi ni storil, bi ne imčli greha; zdaj pa so vidili, in sovražijo mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni govoijenje, ktero je v njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili. 1. listopdda. . V god vseh svetnikov. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 7 , 2 — 12 . Tiste dni, glejte, sem jaz Janez vidil drugega angela iti od solnčnega izhoda, kteri je imel znamenje živega Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angelom, kterim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznamenjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In sem slišal število zaznamenjanih; sto štiri in štirideset tavžent je bilo zaznamenjanih iz vseh rodčv Izraelovih otrok. 264 Iz roda Judovega danajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Kutinovega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Gado¬ vega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Aseijevega dvanajst tavžent zsznamenjanih; iz roda Keftalijevega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Manasovega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Simeonovega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Levijevega dvanajst tavžent zaznamenjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za¬ znamenjanih; iz roda Zabulonovega dvanajst tavžent za¬ znamenjanih; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent zazname- njanih; iz roda Benjeminovega dvanajst tavžent zazname- njanih. Po tem sem jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so oblečeni v bele dolge oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah; in so vpili z velikim glasom, rekoč: čast Bogii našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža, in starašinov in čveterih žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu našemu od vekomaj do ve ' komaj. Amen. Evangeli svetega Matevža 5, 1—12. Tisti čas, ko je vidi! Jezus množice, je šel na goro, in ko se je bil usedel, so pri¬ stopili k njemu njegovi učenci. In je odperl svoje usta, in je učil, rekdč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Bla¬ gor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli- Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljenh Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so 265 čistega serca; ker oni bodo Bogd gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji ime¬ novani. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja poskakujte; ker je vaše plačilo obilno v nebesih. 2. listopada. V dan s. Justa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan s. Valentina mučenika, str. 215). Evangeli: BesniČno, resnično vam povem, ako pšenično zemo itd. (kakor v dan s. Lavrenca mučenika, str. 249). (Berilo in Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih je zadej po občini svetnikov pri mašah po mertvih str. 289). 4. listopada. V dan s. Karola Boromeja škofa. Berilo: Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 224). Evangeli: Nekdo, kije šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, str. 196). 266 6. lisfopada. V dan s. Lenarta (Leonarda) opita. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan s. Antona puščanika, str. 204). E v angeli: Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 11. listopada. V dan s. Martina škofa. Berilo: Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 224). Evangeli svetega lukeža 11 , 33—36. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nihče luči, ko je užge, ne postavlja na skrit kraj, ne pod mčrnik; ampak na svečnik, da kteri noter gredo, svetlobo vidijo. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko; ako je tvoje ok6 čisto, bo svetlo vse tvoje te!6; ako je pa slabo, bo temno tudi tvoje telo. Glej tedaj, da luč, ktera je v tebi, ne bo tema. Ako je tedaj vse tvoje teld svetlo, in nima nikjer nič temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor svetla luč razsvetljevalo. 13. listopada. V dan s. Brikcija spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.’ E v angeli: čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda, str. 231). 267 15. listopdda. V dan s. Leopolda spoznavavca. Berilo: Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor u dan s. Alojzija, str. 236). Evangeli svetega Lukeža 19, 12—26. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem to priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo, da bi se kraljestva polastil, in se vernil. Poklical je pa svojih deset hlapcev in jim dal deset liber, in jim je rekel: Kup¬ čujte , dokler ne pridem. Njegovi meščani so ga pa sovražili, in so poslali sporočilo za njim, rek6č: Nočemo, da bi ti kraljeval čez nas. In zgodilo se je, da je, ko je bil kra¬ ljestvo prevzel, nazaj prišel; in je ukazal po¬ klicati hlapce, kterim je bil dal denarje, da bi zvedil, koliko je vsakteri prikupčeval. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra je deset liber pridobila. In mu je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil v malem zvest, imej oblast čez deset mest. In drugi je prišel, rekdč: Gospod tvoja libra je storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet mest. In eden je prišel, rekoč: Gospčd glej svoje libre, ktero sem imel shranjeno v ruti: Zakaj bal sem se te, ker si oster človek, jemlješ, česar nisi naložil, in zanješ, česar nisi'sejal. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Vedil si, da sem jaz oster človek, ki jemljem, česar nisem naložil, in žanjem, česar nisem sejal; zakaj nisi dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi 268 jih bil jaz, kadar bi bil prišel, z obrestjo po¬ tegnil? In je rekel zraven stoječim: Vzemite mu libro, in jo dajte tistemu, kteri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod! ima deset liber. Povem vam pa, da vsakemu, kteri imd, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu bo še, kar ima, odvzeto. 19. listopada. V dan s. Elizabete kraljice vdove. Berilo: Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 218). E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 21. listopada. V dan darovanja Marye device. Berilo: Od začetka in pred veki sem stvarjena itd. (kakor 15. dan velicega serpana str. 247). E v angeli: Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je povzdignila neka žena itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 241). 22. listopada. V dan s. Cecilije device mučenice. Berilo: Gospod, moj Bog! povzdignil si, itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214). E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor, v dan s. Barbare device mučenice str. 195). 269 23. listopada. V dan s. Klemena mučenika papeža. Berilo: Bratje ! posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo po binkoštih, str. 188). Evangeli: čujte, ker ne veste itd. (kakor v dan s. Grotharda, str. 231). 25. listopada. V dan s. Katarine device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospdd kralj 1 itd. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). 0 0 Tretji del. za praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih, ali občina svetnikov. V predgod kakega aposteljna. Berilo iz bukev Sirahorih 44,25—27; int:5,2—9. Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato mu je dal Gospod lastlno, in je razdelil njegov del med dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega človeštva. In 'ga je poveličal v strah sovražnikom, in je ž njegovimi besedami znamenja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega človeštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja in modrosti: in ga je povišal Storil je ž njim večno zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel Gospod z vencem slave. Evangeli svetega Janeza 15, 12—16. Tisti čas je rekel Jezus svojem učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med sebdj, 271 kakor sem vas jaz ljubil. Veči ljubezni od te nima nihče, da kdo svoje življenje d4 za svoje prijatle. Vi ste moji prijatli, ako storite, kar vam jaz zapovem. Posihmal vas ne bom več imenoval hlapce; ker hlapec ne vč, kaj dela njegov gospod; pa prijatle sem vaš ime¬ noval; ker sem vse, kar koli sem slišal od svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in da vaš sad ostane ; da, kar koli bote prosili Očeta v mojem imčnu, vam drf. V dan kakega mučenika "') škofa. I. Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 12 —18. Predragi! blagor človeka f itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa muč., str. 256). Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33. Ako pride kdo k meni itd. (kakor v dan s.. Lamberta škofa mučenika, str. 256). II. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 1, 3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 21.2). *) Mučenik ali marternik se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščansko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen. 'V besedi škof je pa tudi papež zapopaden. 272 Evangeli svetega Matevža 16, 24—27. Ako hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mu¬ čenika škofa, str. 212). V dan kakega mučenika ne škofa. I. • Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je peljal itd. Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Nikdr ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Va¬ lentina muČ., str. 225). II. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2, 8—10, in 3, 10—12. Predragi, pomni itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 224). Evangeli svetega Matevža 10, 26—32. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, in skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Kar vam go¬ vorim v temi, pravite na svetlem; in kar na uho slišite, oznanujte na strehah. In ne bojte se jih, kteri tel6 umorč, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali se ne prodasta dva vrabca po vinarji ? Pa le eden zmed njih ne bo padel na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti. Niksir se tedaj ne bojte; boljši ko veliko vrabcev ste vi. Kdor koli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. III. Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna l, 2 —12. Predragi! v veliko veselje si štejte, kadar padete v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere obrodi poterpežljivost, poterpežljivost pa delo dopolni; da ste popolni in pravični, in v ničemur pomankljivi. Ako pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga, kteri daje vsem obilno, in ne oponaša; in mu bo dana. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomiš¬ ljanja; zakaj kdor si pomišlja, je enak morskemu valčvu, kterega veter goni, in semtertje meče. Naj tedaj ne misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda. Človek dvojnih misel je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali pa naj se siromaški brat v svojem povišanji, bogati pa v svojem ponižanji, ker bo ko cvet trave prešel. Solnce namreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bo¬ gatin v svojih potih zvenih Blagor človeku, kteri pre- terpi skušnjo, ker skušen bo prejel- venec življenja, ki ga je Bog obljubil tistim, kteri ga ljubijo. Včasi se bere tudi: Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 13—19. Predragi! ker ste deležni Kristusovega terpljenja, veselite se, da se tudi v razodenji njegove časti veselite in radnjete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu¬ sovega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je Slov. Evangel. 18 274 hvale, časti in moči Božje, in duh Božji. Nobe¬ den zmed vas pa naj ne terpi kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjavec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa terpf kakor kristijan, naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga v tem ime'nu. Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši Božji; ako pa pervič pri nas, kakšen konec bo tistih, kteri ne verujejo Božjemu evangeliju. In ako bo pra¬ vični komaj zveličan, kako bo hudobnik in grešnik ob¬ stal? Tedaj naj tudi tisti, kteri terpe po volji Božji, zve-. stemu stvarniku priporočč svoje duše v dobrih delih. Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬ nično zerno itd. (kakor v dan s. Lovrenca mučen., str. 249). V dan kakega mučenika o veliko¬ nočnem času *). Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd. (kakor v dan ss. Filipa in Jakopa apčsteljnov, str. 227). Namesto tega se bere včasi: Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2, 8—10; in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 224). Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem prava vinska terta itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 225). *) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote do praznika sv. Trojice ali 1. nedelje po binkošti!). V dan več mučenikov o velikonočnem času. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog itd. Evangeli svetega Janeza 15, 5—11. Jaz sem terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan ss. Florijana in tovaršev mučenikov, str. 230). Namesto poprejšnjega berila in evan¬ gelija se včasi bere: Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 19, 1—9. Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas veliko trum na nebu, ki so rekle.- Aleluja! češčenje, in slava, in moč bodi Bogu našemu! Ker resnične in pravične so njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila zemljo s svojim kurbapjem, in se je zmaščeval zavoljo . kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬ maj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čvetere živali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekoč: Amen, aleluja! In glas je od sedeža izšel, rekoč: Hvalite Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga bojite, mali in veliki! In sem slišal kakor glas velike množice, in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje velikih gro¬ mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsegamogočni Bog! Radujmo in veselimo se, in dajmo mu slavo: ker je prišla ženitnina Jagnjetova, in se je njegova nevesta pripravila! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo in belo tančico; tančica namreč so pravične dela svetni¬ kov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor jim, kteri so na ženitno večerjo Jagnjetovo poklicani! 18 * 276 Evangeli svetega Janeza 16, 20—22. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬ vali, ali vaša žalost se bo v veselje spreober- nila. Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več v britkost od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. V dan več mučenikov zunej veliko¬ nočnega časa. I. Berilo iz bukev modrosti 3, 1—8. Pravičnih duše itd. Evangeli svetega Lukeža 21, 9—19. Kadar bote slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vin¬ cencija in Anastazija muč., str. 208). II. Berilo iz bukev modrosti 5, 16—20. Pravični bodo itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev mučeni¬ kov, str. 233). Evangeli svetega Lukeža, 6, 17—23. Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 206). 277 III. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 10, 32—38. Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v kterih raz¬ svetljeni ste velik boj prestali v terpljenji, ki ste bili ali zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši tistim, kterim se je tako godilo. Zakaj tudi z jetniki ste usmiljenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem preterpeli, ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno premoženje. Nikar tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja, ktero imh veliko plačilo! Poterpežljivost namreč vam je potrebna, da Božjo voljo storite, in dosežete obljubo. Zakaj celo malo časa je, in bo prišel, kteri ima priti, in se ne bo mudil. Moj pravični pa iz vere živi. Evangeli svetega Matevža 24, 3—13. Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski gori, so pristopili k njemu učenci, rekdč: Povej nam, kedaj bo to? in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in končanja svetd! In Jezus je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo ne zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo v mojem imčnu, ki poreko: Jaz sem Kristus, in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote vojske in govorjenje od vojsk. Glejte, da se ne prestrašite; ker se to mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo; in kuga in lakota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse to pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo izdajali v britkost, in vas bodo morili; in sovražili vas bodo vsi narodi zavoljo mojega 278 imena. In takrat se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med sebdj izdajali in med seboj sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo, in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudo¬ bija obilno rastla, bo ljubezen pri mnogih omerznila. Kdor pa obstoji do konca, bo zveličan. IV. Berilo iz bukev modrosti 10, 17—20. Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvez¬ dna svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil, in jih zvozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike v morji, nje pa je iz dna globočine izlekel. Torej so pravični rop hudobnih odnesli; so tvojemu svetemu imenu, Gospod, hvalo peli, in so tvojo premagavsko roko častili. Evangeli kakor v god vseh svetnikov, str. 264. V. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 5, 1—5. Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir z Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterem tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kteri stojimo, in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. Pa ne samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, ker vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osra¬ moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naše serca po svetem Duhu, ki nam je dan. Evangeli kakor v dan s. Matija aposteljna, str. 218. 279 VI. Berilo kakor četerto nedeljo po binkoštih, str. 165. Evangeli svetega Lukeža 11 , 17—51. Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in farizejem: Gorjč vam! ker zidate grobe pre¬ rokom; vaši očetje pa so jih umorili. Res pričujete, da privolite v dela svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa jim grobe zidate. Zato je tudi modrost božja rekla: Preroke in aposteljne jim hočem poslati, in ene zmed njih bodo umorili, in ene prega¬ njali ; da se bo tirjala od tega rodu kri vseh prerokov, ktera je bila prelita od začetka sveta; od kervi Abeljnove do kervi Zahari- jeve, kteri je bil umorjen med oltarjem in tempeljnom. Gotovo, povčm vem, tirjala se bo od tega rodu. VIL Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 39. Evangeli kakor y dan ss. Vida in tovaršev mučenikov, str. 235. VIII. Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬ kov, str. 206. Evangeli kakor v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov, str. 239. 280 IX. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo- steljna 7, 13—17. Tiste dni je eden starejših spregovoril, in mi je rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in od kod pridejo? In jaz sem mu rekel: Ti veš. Gospod moj! On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike nadloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v kervi Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu služijo noč in dan v njegovem tempeljnu; in kteri na stolu sedi, bo med njimi prebival. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni; solnce jih ne bo več peklo, tudi nobena vročina ne; ker Jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vla¬ dalo, in do studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse solze z oči obrisal. V dan kakega spoznavavca *) škofa. I. Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Glej, veliki duho¬ ven itd. (kakor v dan s. Ruperta svoznavavca škofa, str. 224). Evangeli svetega Matevža 25, 14—23. Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, 6. dan grudna, na str. 197). n. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 7, 23—26. Bratje! duhovnov je bilo več itd. *) Glej stran 224. 281 Evangeli svetega Matevža 24, 42—47. čujte ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda spoznavavca škofa, str. 231). III. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 5, 1—4. Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi izbran, je za ljudi postavljen v to, kar Boga zadeva, da daruje, in opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti s tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on obdan s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako tudi za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame časti, razun kteri je pokličan po Bogu, kakor Aron. Evangeli svetega Lukeža 11, 33—36. Nihče luči itd. (kakor v dan s. Martina škofa, str. 266). IV. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev, 13, 7—17. Bratje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa, str. 196). Evangeli svetega Marka 13, 35—37. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kedaj je čas. Ravno kakor človek, kteri je na tuje šel, in svoj dom zapustil, in svojim hlapcem oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, da naj čuje. Oujte tedaj, (ker ne veste, kedaj hišni gospodar pride; zvečer, ali 2 82 o polnoči, ali o petelinjem petji ali zjutraj): da vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde spati. Kar pa vam pravim, vsem pravim : Oujte! V dan kakega cerkvenega učenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 4, 1—8. Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). Namesto tega berila se včasi bere: Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6—14. Pravični bo dal svoje serce, da bo čulo o zoru pri Gospodu, kteri ga je stvaril, in bo pred obličjem Naj vi- sega prosil. Odperl bo svoje usta v molitev, in zavoljo svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel, ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež izlival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospoda: in on bo ravnal njegov svet in nauk, in se bo posveto¬ val v njegovih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove resnice, in se bo postave Gospodove zaveze hvalil. Veliko jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬ ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem ime'nu se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo modrost bodo pripovedovali naročje, in njegovo hvalo bo oznano- valo zbirališče. Evangeli svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste sol zemlji itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža cerkvenega učenika, str. 219). V dan kakega spoznavavca neškofa. I. Berilo iz bukev Sirahovili 31, 8—11. Blagor človeku itd. (kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 236). Evangeli svetega Lukeža 12, 35—40. Vaše ledje naj po opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). II. Berilo iz 1. lista s. Pavla apdsteljna do Korinčanov 4, 9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v dan s. Antona Padavanskega, str. 235). Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte se, majhna čeda (kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 248). III. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Filipljanov 3 , 7 — 12 . Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sem štel zavoljo Kristusa v zgubo. Vendar pa menim, da je vse zguba proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospčda mojega, zavoljo kterega sem vse zgubil, in imam za blato, da Kristusa pridobim, in da sem najden v njem ne tak, da bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost, ktera je iz Boga v veri, da spozniin njega, in moč nje¬ govega vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in da bom podoben njegovi smerti, da tako pridem v vstajenje 284 od mertvih: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čemur sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa. Evangeli svetega Lukeža 19, 12—26. Neki imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leo¬ polda, str. 267). V dan kakega opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. Ljub je bil Bogii itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 204). Evangeli svetega Matevža 19, 27—29. Glej! mi smo vse zapustili itd. (kakor v dan spre- obernjenja s. Pavla aposteljna, str. 210). V dan kake device mučenice. I. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. Častil te bom itd. Evangeli svetega Matevža 25, 1—18. Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195).; II. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Gospod moj Bog itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214). Evangeli svetega Matevža 13, M—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 285 Namesto tega evangelja se včasi bere: Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate device mučenice, str. 213). V dan kake device nemučenice. I. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčauov 10, 17, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). II. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 7, 25—34. Bratje! od device nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 220). Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Imcije devici mučenice, str. 200). V dan kake mučenice nedevice. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. častil te bom itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). 286 Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). V dan kake svetnice nedevice ne- mučenice: Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10 — 31. Serčno ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove,, str. 218.) Evangeli svetega Matevža 14, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Za vdove se namesto poprejšnjega berila bere: Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timo¬ teja 5, 3—10. Predragi! spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem; to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa res vdova in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah in prošnjah noč in dan ; zak^ ktera v sladnosti živi, je živa mertva. In to zaterdi, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil, in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod šestdesetih let, ktera je bila enega moža žena, in ima pričevanje dobrih del, ako je otroke zredila, ako je po¬ potne sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revnim stregla, ako si je po vsakem dobrem delu prizadevala. 287 V god obletnice posvečevanja vseh cerkev. Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2—5. Tiste dni sem jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬ ruzalem, iti z neba od Bog&, pripravljeno, kakor nevesto, ki je napravljena svojemu možu. In sem slišal velik glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi, in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njim. In Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšnje minilo. In kteri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo storim vse. Evangeli svetega Lukeža 19, 1—10. Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Je- i-ihu. In glej! bil je mož, Cahej po imčnu, in ta je bil viši cestninarjev, in on je bil bogat. In je skušal Jezusa viditi, kdo je; in ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne postdve. In je naprej tekel in zlezel na divje figovo drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel mimo iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel, je gori pogledal, in ga je vidil, ter mu je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker danes moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli stopil, in ga je z veseljem sprejel. In ko so vsi to vidili, so godernjali, rekoč: K grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospbdu: Glej, Gospdd! polovico svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga 288 kaj ogoljufal, povernem čveterno. Jezus pa mu je rekel: Danes je ti hiši zveličanje došlo, zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega. V dan kakšne zahvale. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin* čanov 13, 11—13. Branje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in lju¬ bezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami vsemi. Amen. Evangeli svetega Janeza 15, 26—27; in 16, 1—4. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto nedeljo po veliki noči, str. 157). * pri sv. mašah po mertvih. I. V dan spomina vseh vernih mertvih. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 15, 51—57. Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Ysi sicer bomo vstali, toda spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi z očmi trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo tro¬ benta), in mertvi bodo vstali nestrobljivi, in mi se bomo spremenili. To trohljivo namreč mora obleči nestrohljivost, in to umerljivo mora obleči neumerljivost. Kadar bo pa to umerljivo obleklo neumerljivost, takrat se bodo spolnile besede, ktere so pisane: Požerta je smert v zmagi. Kje, smert! je tvoja zmaga? Kje, smert! je tvoje želo ? Zelo smerti pa je greh, moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala, kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Evangeli svetega Janeza 5, 25—29. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Resnično, resnično vam povčm , da pride ura, in je že zdaj, ko bodo mertvi slišali glas Sinu Božjega; in kteri bodo sli¬ šali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče živ- Slov. Evangel. 19 290 Ijenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti življenje v samem sebi. In mu je oblast dal tudi sodbo delati, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobčh, slišali glas Sinu Božjega, in bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. IL V dan smerti ali pokopa merličevega. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesal o- ničanov 4, 13—17. Bratje! nočemo, da bi vi ne vedili od spečih, da ne žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To nam¬ reč vam povemo po besčdi Gospodovi, da mi, ki živimo, ki ostanemo v prihod Gospddov, ne bomo pred tistimi prišli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s poveljem in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel z neba: in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi, potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo vedno z Gospodom. Torej se poveseljujte med seboj s temi besedami. Evangeli svetega Janeza 11, 21—27. Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo 291 vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v md veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor koli živi in v md veruje, ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to? Mu rede: Kaj pa da verujem, Gospod da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel! III. V dan obletnice po mertvih. Berilo iz 2. bukev Makabejev 12, 43—46. Tiste dni je Juda, naj serčnejši mož, ko so bili biro storili, dvanajst tavžent drahem srebra poslal v Jeruzalem, da bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro in verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal, da bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in prazno moliti za mertveJ, in ker je mislil, da imajo tisti, kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjeno. Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi bili grehov rešeni. Evangeli svetega Janeza 6, 37—40. Tisti das je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam: Vse, kar mi dd Ode, bo k meni prišlo, in kteri k meni pride, ga ne bom venkaj vergel. Ker z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, kteri me je poslal. To pa je volja Odeta, kteri me je po¬ slal, da od vsega tistega, kar mi je dal, nid ne zgubim, temud da obudim tisto poslednji dan. To je pa volja mojega Odeta, kteri me je poslal, da imd slehern, kteri vidi Sina in vanj veruje, vedno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 19 * 292 IV. Fo mertvih med letom. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 4, 13. Tiste dni sem slišal glas iz neba, kteri mi je rekel: Zapiši: Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo! Od¬ slej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi. Evangeli svetega Janeza 1, 51—55. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam ; Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo jč od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Judje so se tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako nam more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem: Ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega, in pili njegove kervi, ne bote imčli življenja v sebi; kdor jč moje mes6, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. v Ceterti del. Molitve pri očitni službi Božji, s poglavitnimi resnicami kerščanskega nauka. Po pridigi in kerščanskem nauku se molijo Božje čednosti. Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji včlovečil, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apdsteljni oznanovali, in kar nam sveta katoliška cčrkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. 0 Bog! stori močnejši mojo vero. Upanje. Upam in se zanašam na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje mojih grehov, 294 po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! po- terdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega serca, čez vse, ker si naj veči dobrota, neskončno popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji naj zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotljivi Gospdd! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno priza¬ devam; mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Zal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svojega vsegamogočnega Gospoda, svojega naj boljšega Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in dodčli mi milost, da ta svoj sklep dopolnim. Prosim te po ne¬ skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega Gospdda in Zveličarja, Jezus Kristusa. Amen. Oče naš itd. Češčena si Marija! itd. 295 V. čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu; O. kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej, in vekomaj. Amen. za nas Boga prosi! Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, S. devic Devica, S. Mihael, S. Gabriel, S. Rafael, Vsi sveti angeli in veliki angeli, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi! S. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! S. Peter, S. Pavel, S. Andrej, S. Jakop, S. Janez, S. Tomaž, S. Jakop, S. Filip, S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, za nas Boga prosi! 296 za nas Boga prosi! S. Tadej, S. Matija, S. Barnaba, S. Lukež, l S. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za na Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! S. Štefan, j S. Lovrenc, j za nas Boga prosi! S. Vincenc, I S. Fabijan in Sebastijan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damijan, S. Gervazi in Protazi, Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite ! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Jeronim, S. Martin, S. Nikolaj, Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, za nas Boga prosita! za nas Boga prosi! S. S. S. s. Benedikt, Bernard, Dominik, Frančišek, za nas Boga prosi! Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite! S. Marija Magdalena, j S. Agata, I za nas Boga prosi! S. Lucija, J S. Neža, S. Cecilija, za nas Boga prosi! 297 I AmS«», I * Bo8 ‘ P ros ‘ ! Vsi svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! o Gospod! Gospod! Bodi nam milostiv! zanesi nam, Bodi nam milostiv! usliši nas, o Od vsega hudega, Od vsega greha, Od svoje jeze, Od nagle in neprevidne smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudega vremena, Od šibe potresa, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi svoj križ in svoje terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod Tolažnika svetega Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, Da pastirja apostolskega in vse cerkvene sta¬ nove v svoji sveti veri ohraniš, Da sovražnike svete cerkve ponižaš, Da našega cesarja ohraniš, Da kerščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruješ, reši nas, o Gospod! prostimo te, sliši nas! 298 Da vsemu kerščanskemu ljudstvu mir in edinost daš, Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in do¬ brotnikov od večnega pogubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in ohraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslisiš, Sin Božji! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. V. In nas ne vpelji v skušnjavo: O. Temuč reši nas hudega. Amen. Molitve po litanijah v dan s. Marka in križev teden. 69. Psalm. O Bog! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoten in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. prosimo te, sliši nas! 299 Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Prav! prav! Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu itd. V. Pomagaj svojim služabnikom. O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen turn, O. Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas, O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih, O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. V. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za cesarja I. O. Gospod! ohrani cesarja, ter nas usliši ob dnevu, ko kličemo v tebe. V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store. V. Molimo za verne mertve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj! f). Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča, O. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! usliši mojo molitev; O. In mojo vpitje naj do tebe pride. 300 Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov veriga veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo odpuščenje in mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas od vseh grehov od¬ vežeš, in od kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali, in pokora poto¬ laži, ozri se milostivo na prošnjo k tebi kli¬ čočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsegamogočni večni Bog! usmili se svojega služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬ žabnikom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da b6do naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! vžgi naše serca z ognjem sve¬ tega Duha, da ti bomo s čistim telesom slu¬ žili, in z očiščenim sercem dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vseh včrnih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da milostivo odpu¬ ščenje, kterega so vselej želeli, po bogabo¬ ječih prošnjah dosežejo. 301 Začni, prosimo Gospod! s svojim Duhom naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo. Vsegamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬ simo te pohlevno, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, pa prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospčdu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Bog, usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj pride do tebe. V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru. O. Amen. Molitve po litanijah pri službi E ožji popoldan ob nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje. K svetemu rešnjemu telesu. (Kadar je izpostavljeno). V. Kruh iz nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. 302 Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakra¬ mentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telčsa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬ jega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnosti. Vsegamogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristi- janov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Go- spbdu Jezusu odverni, milosti vi Oče! zaslu¬ žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase! Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬ jega služabnika našega papeža I., in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬ močjo, kar je tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil. O Bog! pastir in vižar vseh vernikov! glej milostivo na svojega služabnika našega škofa I., ki si ga pastirja naše škofije po¬ stavil; dodčli mu, da tistim, čez ktere je po¬ stavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. 303 Bog, varh vseh kraljestev, dodali svojemu služabniku našemu cesarju I. tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, spoznati in ča¬ stiti, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem du- hovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo napeljevali na vse to, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega kerščanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristijane, za žive in mertve. Vsegamogočni večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬ hlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Dodčli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬ bezni. Daj nam goreče želje po vsej pravič¬ nosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospdd! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opra¬ vilo, naše življenje in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem ve- 304 selji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodčli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospddu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s. mašili ali pridigi molijo še sledeče molitve: Molitve ob posebnih potrebah. Ob suši. Bog! v kterem živimo, gibljemo se in smo, dodčli nam potrebnega dežja, da v čas¬ nih rečeh potrebno pomoč dosežemo, in s toliko večim zaupanjem nebeških prosimo. Dodčli, prosimo, vsegamogočni Bog! da, ker v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vseh nevarnosti obvaruje. Daj nam, prosimo, Gospdd! zdravega dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi po¬ toki milostivo namoči. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Za lepo vreme. Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬ laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kličo¬ čega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. 305 K tebi, Gospdd! kličoče usliši, in dodčli nam, prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po pravici terpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimo. Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu na¬ šem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob hudi uri. Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬ laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kličo¬ čega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas od verni. Od svoje hiše, prosimo, Gospdd! duhovno hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko na¬ pako hudega vremena. Vsegamogdčni večni Bog! zanesi, ker se bojimo; bodi milostiv, ker prosimo, da nas po škodljivem ognji v oblakih, in po silnem viharji žuganje hudega vremena napelje tebe hvaliti. Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega ljudstva, in dodčli, da po tčm znamenji svetega križa t prejde vse divjanje hudega vremena. Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepenjem zdraviš, in z odpuščenjem ohranuješ, dodčli, te prosimo, da se miru zaželenega potolaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Slov. Evangel. 20 306 Ob slabi letini in lakoti. Skazi nam dobrotljivo, Gospbd! svojo neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš, in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Usliši, prosimo, Gospbd! naše pohlevne prošnje, in lakoto milostivo odverni, da umer- ljivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Tebi pcdverženo ljudstvo, ki zavoljo svo¬ jih grehov lakoto terpi, Gospod! milostivo k sebi spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega kraljestva iščejo. Kteri živiš in kraljuješ itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob pomoru in kugi. Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej Device, in svetega Sebastijana mučenika in vseh svetnikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in po obilnosti svojega usmiljenja otmi. Skaži milost, Gospbd! našim ponižnim prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da odpuščenje prejmemo, in se vedno tvojega blagoslova veselimo. Usliši, prosimo, Gospbd! naše pohlevne pro¬ šnje, in kugo in mor milostivo odverni, da umer- Ijivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pri¬ dejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospbdu itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob živinski kugi. O Bog! kteri si človeku tudi neumno živino pri delu v pomoč dal, pohlevno pro- 307 simo, da nam živali, brez kterih se človeški rod ne more živiti , pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd. Oče nas itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob vojski. Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike tistih, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje brambe premagaš, pomagaj svojim služabni¬ kom, ki tvojo milost prosijo, da svojih sovraž¬ nikov silo zataremo, in tebe z neprenehano zahvalo častimo. Bog! od kterega pridejo svete želje, prave misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po za- tertem strahu sovražnikov časi s tvojo po¬ močjo varni in mirni. Poteri, prosimo , Gosp6d! napuh naših sovražnikov, in pobij njih neukretnost z močjo svoje desnice. Po Gospddu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob vsakteri nadlogi. Ne za verzi, vsegamogočni Bog! svojega ljudstva, ki v nadldgi zdihuje, temuč zavoljo slave svojega imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš, in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Dodčli nam svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na 20 * 308 telesu vživamo, in da bomo po častitih proš¬ njah svete Marije vselej Device od sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo nadldgo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici zaslužimo. Bog, naše pribežališče, in moč, začetek dobrote! poslušaj ponižne prošnje svoje cčrkve, in dodeli, da, kar z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po Gospddu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Za mir. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬ žabnikom tak mir, ki ga svčt ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Za srečno izvolitev novega papeža. S ponižnim sercem, Gospod! te prosimo, da po svoji neskončni dobroti sveti Rimski ečrkvi dodeliš tacega papeža, kteri bo tebi zavoljo dobrotljive skerhi do nas vselej pri¬ jeten, in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zve¬ stega vladanja, v slavo tvojega imena, vselej Častitljiv. Po Gospddu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob kaki zahvali. Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega dobrote bogastvo je neskončno, za- 309 hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo, vedno tvojo milost, da, ki prošnikom podeliš, česar želč, jih ne zapustiš, temuč pri¬ pelješ k prihodnjemu plačilu. Bog! kteri si včrnih serca z razsvetljenjem svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno vživati. Bog! kteri nobenega, ki v tč zaupa, ne pustiš preveč stiskati, temuč prdšen dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vseh zopernosti obvarovani. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Zahvalna pesem s. Ambroža. Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo. Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja. Vsi angeli, nebesa in vse moči. Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo: Svet, svet, svet, Gospod Bog Sabaot! Bolne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva. Tebe hvali častiti zbor aposteljnov. Prerokov hvaljeno število. Mučenikov v svetlo oblečena truma. Po vesvoljnem svetu te sveta cerkev časti: Očeta nezmernega veličastva! Prečastitega tvojega pravega edinega Sina, Tudi svetega Duha poterdnika. Ti, Kriste, kralj časti, Si večni Očetov Sin. Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na se vzeti, se nisi bal devičnega telesa. 310 Zmagal si želo smerti, in odperl vernikom nebeško kraljestvo. Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta. Da imaš sodit priti, verujemo. Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim služabni¬ kom, ktere si z drago kervjo odrešil. Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike. Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagoslovi svoj del. Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj. Slednji dan te častimo, In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do vekomaj. Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha ohraniti. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe. V tebe, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne. V. Hvalimo Očela in Sina s svetim Duhom. O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬ limo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo milost, da,' ki prošnikom dodeliš, kar želč, jih ne zapustiš, temuč pri¬ pelješ k prihodnjemu plačilu. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. V. Hvalimo Gospoda. O. Bogu bodi hvala. 311 Lavretanske litanije. (Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas ! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, S. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega stvarnika, Mati našega odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, za nas Boga prosi! 312 Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov. Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. Molitve ' po Lavretanskih litanijah. I. K presvetemu rešnjemu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. za nas Boga prosi! 313 Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete krivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 2. K sveti Devici, materi Marii. Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnosti. O častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu naš izrbči. V. Prosi za nas sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodčli nam, tvojim služabnikom, prosimo, Gospdd Bog! da vedno zdravje na duši in telesu vživamo; in da bomo po častitih proš¬ njah presvete Marije vselej Device od sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 3. K sveti Devici, materi Marii. Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danlca! pomagaj 314 ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬ jela češčenje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je oznanil Marii. O. In je spočela od svetega Duha. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospdd! v naše serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji, včlovečenje Kristusa tvojega Sina spoznali, po njegovem terpljenji in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬ jela češčenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si Devica čista ostala, O. Prosi za nas, Božja porodnica! Molimo. Bog! kteri si po rodovitnem devištvu svete Marije Človeškemu rodu dar večnega zveličanja dodelil; daj, prosimo, da občutimo, da za nas prosi ona, po kteri nam je sreča došla, da smo prijeli življenja začetnika, Go¬ spoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega. 315 Od svečnice do veličega četertka. Bodi češčena, nebeška kraljica, češčena angelska gospa; češčena korenina, češčena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, mimo vseh naj lepši; bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa! V. Naj te hvalimo, Devica presveta! O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje. Molimo. Dodčli, milo-stivi Bog! brambo naši sla¬ bosti, da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov, vstanemo. Od velike sobote do I. nedelje po binkostih. Vesčli se, kraljica nebeška, aleluja ! Kte- rega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog! ki si po vstajenji svojega Sina Gospdda našega Jezusa Kristusa svčt razve¬ selil; dodčli, prosimo, da po njegovi materi Devici Marii dosežemo večnega življenja veselje. 316 Od I. nedelje po binkoštih do I. adventne nedelje. Češčena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬ ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica ! svoje milostive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, žegnani sad tvojega telčsa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Marije, naj bi vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetega I)uha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostivih prošnjah prihodnjih zopernosti in večne smerti rešeni 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 317 5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospdd! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vseh svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsej svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi, dodčli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijatlom in neprijatlom in obvaruj to faro z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodčli milostivo vsem včrnim kerščenikom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬ peža I., našega škofa I., našega svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse kerščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebčs dol na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš itd. Česčena si, Marija! itd. (petkrat). 318 Rožni venec. I. Veseli del. Po veri v treh „Ceščena si, Marija!“ se reče: 1. Kteri nam oživi pravo vero. 2. Kteri nam daj terdno upanje. 3. Kteri nam vžgi serčno ljubezen. 1. Kterega si Devica spočela. 2. Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kterega si Devica rodila. 4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5. Kterega si Devica v tempeljnu našla. 2. Žalostni del. Po veri v treh „Češčena si, Marija!“ se reče: 1. Kteri nam poterdi spomin. 2. Kteri nam razsvetli pamet. 3. Kteri nam omeči voljo. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težki križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. 3. Častiti del. Po veri v treh „Češčena si, Marija!“ se reče: 1. Kteri nam vodi naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je s. Duha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. 319 Angelovo češčenje, kadar zvoni. 1. Angel Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Češčena si, Marija! itd. 2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji Besedi. Češčena si, Marija! itd. 3. In beseda je meso postala, in je med nami pre¬ bivala. Češčena si, Marija! itd. Zvečer se pridene: V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj v miru počivajo. O. Amen. Kerščanska očitna spoved. Ubogi grešni človek se odpovem hudiču, vsemu njegovemu vdajanju, svetovanju in djanju. Verujem v Boga Očeta, in Sina , in svetega Duha. Verujem vse, kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto, katoliško vero pričam, in se spovem Bogu vsegamogočnemu, Devici Marii njegovi častiti materi, in vsem ljubim svetnikom, ter se obtožim, da sem se od svojih mladih dni do zdanje ure dostikrat in velikokrat pregrešil, z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnem ali očitno, vedoma ali nevedoma; zoper deset Božjih zapoved, v sed¬ merih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega 320 telesa; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, in zoper zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi močno žal, in se jih iz serca kesam. Zato tebe, večnega , milostivega Boga, pohlevno prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu življenju toliko odloga daš, da se bom mogel spove¬ dati, in spokoriti ; tvojo dobroto in prijatelstvo zadobiti, in po tem revnem življenji večno veselje in zveličanje doseči. Zato povdarim na svoje grešno serce, in rečem z očitnim grešnikom: O Gospod Bog! bodi milostiv meni ubogemu grešniku. Amen. Poglavitne resnice kerščanskega nauka. Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave, potrebno vediti in verovati, da bo zveličan, je: 1. Da je en Bog. 2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in hudo kaznuje. 3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene natore: Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek postal, zato da nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. Da je človeška duša neumerjoča. 6. Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in du brez milosti Božje človek nič za večno življenje zaslužnega ne more storiti. 321 Gospodova molitev. Oče naš, Meri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolž¬ nikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen. Angelovo češčenje. Ceščena si, Marija, gnade polna, Gospod je s teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. Apostolska vera. Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. Kteri je bil spo¬ čet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. — Verujem v svetega Duha; sveto kato¬ liško cerkev, občestvo svetnikov; odpuščenje grehov, vstajenje mesa, in večno življenje. Amen. Lastnosti Božje. 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je zgoli duh; bitje, ki ima naj bolj popol¬ noma um in naj boljši voljo, telesa pa ne. 3. Bog je vsegaveden; ve vse, sedanje, preteklo in prihodnje, ve tudi naše naj skrivnejši misli in želje, torej mu nič ne moremo prikriti. Slov. Evangel. 2 1 322 4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj bolj¬ šega namena, in izvoli vselej naj pripravnejši pomočke, da svoj namen doseže. 5. Bog je vsegamogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse. kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsegapričujoč; je povsod, v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega. 11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro, j J in kaznuje vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 1U. Ne želi svojega bližnjega blaga. Darovi svetega Duha. 1. Dar modrosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar sveta. 4. " Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar strahu Božjega. Zapovedi Božje. 323 Cerkvene zapovedi. 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirideset- danski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬ niku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. K zakramentu s. pokore gre to petero: t. Izpraševanje vesti, 4. spoved, 2. kes (ali grevenga), 5. zadostenje. 3. terden sklep, Moj Bog1 vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe, svojega preljuheznjivega Boga, tebe , vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega serca ljubim, ž njimi razžalil. Ter dno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe ne¬ skončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost , da spolnim ta svoj sklep ! To te prosim po neskončnem zasluženji tvojega Bož¬ jega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Sveti zakramenti. 1. Sveti kerst, 2. s. birma, 3. s. rešnje telo, 4. s. pokora, 5. s. poslednje olje, 6. s. mašnikovo posveče¬ vanje, 7. s. zakon. Kes ali grevenga. 21 * 324 Pred spovedjo se moli: Pi'osim, duhovni oče! svetega žegna, da se svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le:) Jaz ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Marii materi Božji, vsem ljubim svetnikom in vam, častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil (tukaj se pove čas zadnje spovedi), velikokrat in obilno grešil v mislih, z besedami in djanjem; posebno se pa obtožim, da sem itd. (Zdaj začni praviti svoje grehe.) Spoved se sklene: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim in ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in vseh priložnost v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. Poglavitni grehi: 1. Napuh, 5. požrešnost, 2. lakomnost, 6. jeza, 3. nečistost, 7. lenoba. 4. nevošljivost, Grehi v s. Duha: 1. Prederzno v Božjo milost grešiti. 2. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani kerščanski resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu zavolj Božje milosti nevošljiv biti. 5. Do lepega opominjanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti terdovratno ostati. 325 V nebo vpijoči grehi: 1. Badovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomski greh. 3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. 4. Delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali utergovati. Tuji grehi: 1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti. 2. Grešiti velevati. 6. K grehu molčati. 3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati. 4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. Božje čednosti. (Vera, upanje, ljubezen, kakor na strani 293.) Poglavitne djanske čednosti kerščanstva. 1. Modrost. 3. Pravičnost. 2. Zmernost. 4. Serčnost (ali krepko- dušnost). Poglavitnim grehom nasprotne čednosti. 1. Ponižnost je napuhu 4. Ljubezen nevošljivosti. nasproti. 5. Zmernost požrešnosti. 2. Dobrotljivost lakomnosti. 6. Poterpežljivost jezi. 3. Čistost nečistosti. 7. Gorečnost lenobi. Dolžnosti, ki jih Jezus posebno priporoča. 1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati. 2. Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusom hoditi 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas so¬ vražijo; moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo. 326 Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodi. 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Telesne dela usmiljenja. 1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči. 2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati. 3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopavati. Duhovne dela usmiljenja. 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico .voljno terpeti. 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Evangeljski svetje. 1. Rado voljno uboštvo. 2. Vedno devištvo. 3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem. Poslednje reči človekove. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekel. 4. Nebesa. Glavno kazalo, kaj imajo nedeljski in prazniški evangelij v sebi, stran. 1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi. Evangeli v sveti božični praznik pri veliki maši . 10 2. Oznanilo rojstva Jezusovega. Evangeli v dan pričakovanja poroda device matere Marije.200 3. Marija obišče svojo teto Elizabeto. Evangeli v dan obiskanja s. Marije device . . 241 4. Rojstvo Janeza kerstnika. Evangeli v dan rojstva s. Janeza kerstnika . . 237 5. Jožefu angel reče, naj Marijo za ženo vzame. Evangeli za predbožični dan.7 6. Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen. Evangeli za sveti božični praznik pri maši o polnoči.8 7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove. Evangeli v god spočetja device matere Marije . 198 8. Pastirji pri jaslih. Evangeli za sveti božični praznik, pri zorni maši 10 9. Obrezovanje Jezusovo. Evangeli v novega leta dan.18 10. Jezus je štirideseti dan po svojem rojstvu v tempelj prinesen in Bogii darovan. Evangeli v god darovanja Jezusa Kristusa . .210 11. Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo. Evangeli v praznik častitega razglašenja Gospč- dovega.. 19 328 Stran. 12. Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok. Evangeli v dan nedolžnih otročičev.14 13, Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj izrejen. Evangeli v nedejjo pred razglašenjem Gospodovim 18 14. Jezus, 12 let star deček, gre s svojimi starši na veliki praznik v Jeruzalem. Evangeli pervo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem .21 15. Janez pridiguje v puščavi in kerščuje. Evangeli četerto nedeljo v adventu.6 16. Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj kerščuje; on daje pričevanje od Jezusa. Evangeli tretjo nedeljo v adventu.5 17. Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem skušan. Evangeli pervo nedeljo v postu.39 18. Jezus je s svojimi učenci na ženitnim (v Kani Galilejski), in stori pervi čudež. Evangeli drugo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem .22 19. Pogovor Jezusov z Nikodemom. Evangeli v dan najdenja svetega križa . . . .228 20. Na dalje pogovor z Nikodemom od vere. Evangeli binkoštni pondeljek.158 21. Janeza kerstnika Herod v ječo dene. Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerst¬ nika .251 22. Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega služabnika). Evangeli 20. nedeljo po binkoštih.185 23. Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza za svoje učence. Evangeli v dan s. Andreja aposteljna . . .193 24. Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko množino rib vjaraejo. Evangeli 4. nedeljo po binkoštih.165 329 stran. 23. Jezus ukroti vihar na jezeru. Evangeli 4. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 25 26. Jezus ozdravi mertvoudnega. Evangeli 18. nedeljo po binkoštih.182 ‘ 27. Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je z grešniki. Evangeli v dan s. Matevža za aposteljna . . . 258 28 Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi kervotočno ženo. Evangeli 23. nedeljo po binkoštih . ‘ . .188 29. Jezus uči vstajenje teles. Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih . . 289 30. Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apčsteljnov. Evangeli v dan s. Jerneja aposteljna .... 250 31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence srečne imenuje. Evangeli v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov 205 32. Nauk Jezusov od 8 blagrov. Evangeli v god vseh svetnikov.263 33. Jezus ima do svojih aposteljnov govor od spolno- vanja Božjih zapoved. Evangeli v dan s. Gregorja papeža.219 34. Jezus opominja svoje aposteljne, naj ne bodo kakor farizeji, le na videz pravični, in jih poduči v 5 Božjih zapovedih. Evangeli 5. nedeljo po binkoštih.167 35. Jezus napeljuje svoje aposteljne k usmiljenju, in jih podučuje v vedenji proti grešnikom. Evangeli pervo nedeljo po binkoštih . . . .161 36. Jezus podučuje svoje aposteljne zastran posta. Evangeli pepelnično srede.34 37. Jezus uči Božjo previdnost. Evangeli 14. nedeljo po binkoštih.177 38. Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo lažnjivih prerokov (farizejev). Evangeli 7. nedeljo po binkoštih.169 39. Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega hlapca v Kafarnavmu. Evangeli 3. nedeljo po razglašenji Gosprtdovem . 23 330 stran 40. Jezus obudi mertvega mladenča v Najmu. Evangeli v četertek po 4. nedelji v postu ... 85 41. Jezus skaže Janezovim učencem, da je obljubljeni odrešenik. Evangeli 2. nedeljo v adventu.4 42. Jezus se skaže usmiljenega do skesane grešnice. Evangeli v četertek po tihi nedelji.98 43. Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da z Belce¬ bubom hudiče izganja. Evangeli 3. nedeljo v postu.62 44. Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo. Evangeli v dan s. Martina škofa.266 45. Jezus imenuje srečne tiste, kteri njegov nauk spolm^jejo. Evangeli v dan s. device Marije Karmelske . . 243 46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogega sadil svojih naukov v priliki od semena in sejavca. Evangeli drugo predpepelnično nedeljo .... 30 47. Jezus uči v prili i od dobrega semena, ki ga je človek v svojo njivo vsejal, da bodo dobri in hudobni ljudje do konca zveta vkup ostali. Evangeli 5. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 25 48. Jezus govori v prilikah od gorčičnega zerna in od kvasu, od razširjanja in dobrega sadu njegovih naukov. Evangeli 6. nedeljo po razglašenji Gospodovem . 27 49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov, in od mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo, v pri¬ likah od skritega zaklada, od dragega bisera, in od mreže v morje veržene. Evangeli v dan s. Lucije device mučenice . . .199 50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo djan. Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerstnika 251 51. Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev, ko jih je pridigovat poslal. Evangeli v dan s. Valentina mučenika . . . .215 52. Na dalje tisti govor Jezusov. Evangeli v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov . 239 331 stran. 53. Jezus nasiti s 5 kruhi in 2 ribana okoli 5000 ljudi. Evangeli 4. nedeljo v postu.77 54. Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka. Evangeli 11. nedeljo po binkoštih.173 55. Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami okoli 4000 ljudi. Evangeli 6. nedeljo po binkoštih.168 56. Peter spozna Jezusa za Sina Božjega. Evangeli v dan stola s. Petra v Rimu .... 204 57. Jezus je pred svojimi učenci preobražen. Evangeli v soboto po 1. nedelji v postu ... 49 58. Jezus uči svoje učence, naj bodo otrokom enaki, in naj sami sebe zatajujejo. Evangeli v god vseh angelov varhov . . . .53 59. Jezus uči v priliki od kralja, kteri je s svojimi hlapci račun delal, vedenje do sovražnikov. Evangeli 21. nedeljo po binkoštih.186 60. Jezus ozdravi 10 gobovih mož. Evangeli 13. nedeljo po binkoštih.176 61. Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom, in uči, da je Božji Sin. Evangeli 5. postno ali tiho nedeljo.91 62. Jezus uči v priliki od pastirja in ovčjega hleva, da je on od Boga poslan učenik. Evangeli binkoštni torek.159 63. Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, da je on dober učenik. Evangeli 2. nedeljo po veliki noči.149 64. Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim govori. Evangeli v dan s. Marka evangelista . . . .225 65. Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov, in jih hvali. Evangeli v dan s. Matija aposteljna . . . .217 66. Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Samarijana, kdo je naš bližnji. Evangeli 12. nedeljo po binkoštih.175 67. Jezus uči v hiši Marije in Marte. 332 stran. Evangeli v god vnebo-vzetja Marije device . , 249 68. Jezus uči, da moramo v Boga zaupati. Evangeli za križev teden.153 69. Jezus svari Farizeje zavoljo njih vedenja. Evangeli v sredo po 3. nedelji v postu . . 67 70. Jezus prerokuje Judom njih razkropitev. Evangeli v praznik s. Štefana pervega mučenika . 12 71. Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in naj mu bodo vdani. Evangeli v dan s. Osvalda spoznavavca . . . 248 72. Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmirej čuječi. Evangeli v dan s. Silvestra papeža.17 73. Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči ponižnost. Evangeli 26. nedeljo po binkoštih.180 74. Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo njegovi nauki nevernikom oznanovani. Evangeli 2. nedeljo po binkoštih.163 75. Jezus govori od lastnosti, ktere morajo njegovi učenci imeti. Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa . . .212 76. Jezus uči v prilikah od zgubljene ovce in od zgubljenega denarja, zakaj je na zemljo prišel. Evangeli 3. nedeljo po binkoštih.164 77. Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako se moramo časnih reči poslužiti. Evangeli 8. nedeljo po binkoštih.170 78. Jezus uči v piipovesti od Farizeja in mitničarja v tempeljnu, da moramo ponižno in skesani moliti. Evangeli 10. nedeljo po binkoštih.172 79. Jezus povč svojim učencem, kakšno plačilo bodo zato imeli, ker so za njim hodili. Evangeli v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna.210 80. Jezus pove v priliki od delavcev v vinogradu, da bodo pervi oznanovavci njegovih naukov ravno tako plačilo imeli, kakor njih nastopniki. Evangeli 1. predpepelnično nedeljo.28 333 stran. 81. Jezus oznani svojim učencem svoje terpljenje, in slepemu človeku progled dodeli. Evangeli 3. predpepelnično nedeljo.32 82. Jezus pove, da Cebedejeva sinova ne moreta nobe¬ nega predstva pred drugimi apdsteljni imeti. Evrngeli v dan s. Jakoba aposteljna .... 245 83. Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njegovega spreobernjenja. Evangeli v god obletnice posvečevanja vseh cerkev 287 84. Jezus uči v priliki od talentov, da moramo darove in moči od Boga prejete k dobremu oberniti. Evangeli v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa . 196 85. Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem. Evangeli cvetno nedeljo.103 86. Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in prodajavce iz tempeljna izžene. Evangeli 9. nedeljo po binkoštib.171 87. Jezus govori v priliki od pšeničnega zerna, da bo s svojo smcrtjo poveličan. Evangeli v dan s. Lovrenca mučenika .... 248 88. Jezus uči v priliki od ženitnine, da bodo njegovi nauki tudi nevernikom oznanjeni. Evangeli 19. nedeljo po bivkoštih.183 89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opominja, da naj njegove nauke poslušajo. Evangeli v dan povišanja svetega križa . . . 256 90. Jezus uči, da je dolžnost cesaiju davke dajati. Evangeli 22. nedeljo po binkoštib.187 91. Jezus uči, ktere so naj imenitniši zapovedi, in skaže, da je pravi Bog. Evangeli 17. nedeljo po binkoštib.181 92. Jezus pove, kaj se bo pred razblinjeni Jeruzalema godilo. Evangeli v dan ss. Vincenca in Anastazija mučenikov 207 93. Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo pred razdjanjem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov godilo. Evangeli posledpjo nedeljo po binkoštih . . .190 334 stran. 94. Jezus končd svoj govor od razdjanja mesta Jeruzalemskega, in od razkropitve Judov. Evangeli 1. nedeljo v adventu.3 95. Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo za njegov drugi prihod zmiraj pripravljeni biti. Evangeli v dan s. Barbare device mučenice . .195 96. Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov prihod pripravljeni biti, v priliki od človeka, ki je šel na tuje, od hišnega gospodarja, in ed modrih hlapcev. Evangeli v dan s. Leopolda spoznavavca . . .267 in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa . . .231 97. Jezus svojim učencem noge umiva, in jih poduči, kako se morajo eden proti drugemu obnašati. Evangeli veliki četertek.133 98. Jezus ima govor do svojih učencev, v kterem se od njih poslovi. Fvangeli v dan ss. Filipa Jakopa aposteljnov . 227 99. Jezus obljubi svojim učencem s. Duha poslati, in jih tolaži. Evangeli v god binkoštne nedelje.156 100. Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom zvesti ostanejo. Evangeli v dan s. Jurja mučenika .... 224 101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj nje¬ govim naukom zvesti ostanejo. Evangeli v dan s. Florjana in tovaršev mučenikov 230 102. Jezus opominja svoje učence, naj se med seboj ljubijo, in pove, zakaj jih bodo Judje preganjali. Evangeli v dan ss. Simona in Judata, aposteljnov 262 103. Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in pove, da bodo mogli zavolj njega veliko terpeti. Evangeli 6. nedeljo po veliki noči . . . .156 104. Jezus tolaži svoje učence in ji zagotovi, da jim bo svetega Duha poslal. Evangeli 4. nedeljo po veliki noči . . . .151 105. Jezus pove svojim učencem, da bo le še malo časa pri njih, in jih še nadalje tolaži. 335 stran. Evangeli 3. nedeljo po veliki noči . . . ,150 106. Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še enkrat zagotovi, da je Sin Božji. Evangeli 5. nedeljo po veliki noči . . . .152 107. Jezus moli na vertu, je vjet, k smerti obsojen, umoijen in pokopan. Terpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo . .105 „ „ .. veliki torek . . .116 „ „ „ veliko sredo . . .123 „ ,, „ veliki petek . . .135 108. Angel oznani ženam, ktere so k grobu prišle, da je Jezus od mertvih vstal. Evangeli velikonočno nedeljo.143 109. Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla v Emavs in se jima da spoznati. Evang,eli velikonočni pondeljek.144 110. Jezus se prikaže svojim aposteljnom v Jeruzalemu, in se da očitno spoznati. Evangeli velikonočni torek.145 111. Jezus se zopet svojim apčsteljnom prikaže, jim dodeli moč grehe odpuščati, in prepriča Tomaža, da je res od mertvih vstal. Evangeli 1. nedeljo po veliki noči . . . .148 112. Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim zapovč učiti in kerščevati. Evangeli v praznik presvete Trojice . . . .160 113. Jezus zapove svojim učencem učiti in kerščevati, obljubi tistim, ki bodo vanj verovali, moč čudeče delati, in gre vpričo njih v nebo. Evangeli v god Kristusovega vnebohoda . . .154 I. Kazalo za vse dni celega leta, stran. Pervo nedeljo v adventu. .... 3 Drugo „ „ .4 Tretjo „ ..5 Ceterto „ .6 Predbožični dan r .7 Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči.8 „ „ „ Pri zorni maši.10 „ „ . Pri veliki maši.— V nedeljo pred novim letom.15 V novega leta dan, ali v praznik obezovanja Jezusa Kristusa Gospoda našega.18 V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim.— V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali v ss. kraljev god.19 Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovem.21 Drugo „ „ „ B .22 Tretjo „ n » » 23 Četerto - n n .25 TctO n n rt n . šesto „ n n rt 27 Pervo predpepelnično nedeljo.28 Drugo „ „ .30 Tretjo „ » . ? Pepelnično sredo.* V četertek po pepelnici. v petek * „ ,8 “ V soboto . _ . - 337 Pepelnično ali pervo nedeljo v postu V ponde(jek po 1. nedčlji v postu V torek „ „ „ V sredo „ „ „ V četertek „ „ „ V petek „ n n V soboto „ „ n Drugo ali kvaterno nedeljo v postu V pondeljek po 2. nedčlji v postu V torek „ „ » V sredo „ „ » V četertek „ „ „ V petek n h » V soboto „ „ n Tretjo nedeljo v postu .... V pondeljek po 3. nedelji v postu V torek „ „ „ V sredo „ „ » V četertek „ „ „ V petek „ „ V soboto „ » » Ceterto nedeljo v postu . ... V pondeljek po 4. nedelji v postu V torek „ „ ,, V sredo „ „ „ V četertek „ „ „ V petek „ „ „ V soboto „ „ „ Peto postno ali tiho nedeljo V pondeljek po 5. (tihi) nedelji v postu V torek , V sredo „ „ „ četertek „ „ „ oetek „ B „ ■oboto „ n v o postno ali cvetno nedeljo •i pondeljek. , Evangel, stran. . 39 . 41 . 43 . 44 . 45 . 47 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 . 55 . 5T . 59 . 62 . 64 . 66 . 67 . 69 . 70 . 73 . 77 . 78 . 80 . 82 85 . 87 . 90 91 . 93 . 94 . 97 . 98 . 100 . 101 . 103 . 114 22 338 Veliki torek. Veliko sredo. Vdliki četertek. Veliki petek . . . Včliko soboto. • Velikonočno nedeljo. • Velikonočni pondeljek. Velikonočni torek . Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo nedčljo Drugo nedeljo po veliki noči. Tretjo Ceterto Križev teden V god Kristusovega vnebohoda Šesto nedeljo po veliki noči Binkoštno nedeljo Binkoštni pondeljek . Binkoštni torek .... n » n n j) r n n » » n n V praznik svete Trojice Pervo nedeljo go binkoštih . V praznik svetega rešnjega telesa Drugo nedeljo po binkoštih Tretjo „ „ « Četerto „ „ „ Peto „ „ n Šesto v » •’ Sedmo „ „ „ Osmo „ „ „ Deveto „ „ „ • • Deseto „ „ „ • • Enajsto „ „ „ Dvanajsto „ „ „ Trinajsto „ „ „ Štirnajsto „ „ „ Petnajsto „ „ „ • • Šestnajsto „ „ „ . • stran. . 116 . 123 . 133 . 135 . 142 . 143 . 144 . 146 . 147 . 149 . 150 . 151 . 152 . 153 . 154 . 156 .’ 158 . 159 . 160 . 161 . 162 . 163 . 164 . 165 . 167 . 168 . 169 . 170 . 171 . 172 . 173 . 175 . 176 . 177 179 . 180 <1 339 stran. steljna . 22 * 340 341 stran. 342 stran. 2. velicega šerpana. V din s.Štefani papeža mučeni! 246 „ „ s. Marije Snežnice . 247 „ „ s. Osvalda spoznavavca „ „ ss. Krista in tovaršev, mučenikov.248 „ „ s. Lovrenca mučenika „ „ Vel. gosp., ali v god vne¬ bovzetja Marije D. . . 249 „ „ s. Roka spoznavavca. . 250 „ „ s. Jerneja apčsteljna . — „ „ s. Avguština škofa in učenika.251 „ obglavljenja s. Janeza kerstnika.— Pervo nedeljo kimovca. V god vseh angelov varhov 253 1. kimovca. V god s. Tilna (Egidija) opata . . . 254 „ s. Rozalije device.— Malo gospojnico ali v god rojstva Marije D. Pervo nedeljo po mali gospojnici. V praznik Marii¬ nega imena.255 14. kimovca. V dan povišanja s. križa.256 29. 8 . Pri sv. mašah po mertvih. V dan spomina vseh vernih mertvih.289 „ smerti ali pokopa merličevega.290 „ obletnice po mertvih.291 344 IV. Molitve pri očitni službi Božji s poglavi' nimi resnicami kerscanskega nauka. Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen . . . 293 —29 ; Litanije vseh svetnikov.29 Molitve po litanijah v dan svetega Marka in križev teden.298 Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji ob nedčljah in praznikih, kteri niso matere Božje . 30 S Molitve o posebnih potrebah.304 Lavretanske litanije o praznikih matere Božje . . .311 Molitve po Lavetanskih litanijah . . . . . . .312 Rožni venec.318 Angelovo češčcnje, kadar zvoni.319 Kerščanska očitna spoved.— Poglavitne resnice kerščanskega nauka . . . . . 320 - -'0x^366'—— * Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICR 00000324296 NflROCM IN UNIUERZ1TETNR KNJIŽNICA