DOMOVINA AMERICAN IN SPfRtT FOREIGN IN LANCUACE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 79 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 3, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Naciji so nameravali izvesti pohod na Washington PELLEY, NAČELNIK AMERIŠKIH NACIJEV JE HOTEL POSTATI DIKTATOR ZED. DRŽAV Washington, D. C., 2. aprila. — Kongresnih Dickstein je zahteval od Diesovega preiskovalnega odbora, da začne ponovno preiskovati delovanje ameriške nacijske organizacije "srebrno-srajčnikov," katerim je načelje-val William Dudley Pelley. Dickstein je predstavil odboru neko Dorothy Waring, ki je izpovedala, da je bila leta 1934 tajna agentinja preiskovalnega odbora, ki je zasledoval delovanje protiameriških elementov. Kot taka si je znala dobiti vstop v organizacijo "sre b r nosrajčni-kov" in je dobila njihovo popolno zaupanje. , Miss Waring zdaj pripoveduje, kako ji je Pelley zaupal vse načrte, kako bodo ameriški na- moglavili ameriško vlado in Pel-ley se bo razglasil za diktatorja, ki bo vpeljal vlado popolnoma po vzorcu, kot ga je vpeljal Hitler v Nemčiji. V zaroto so bili vpleteni baje tudi nekateri častniki ameriške narodne garde in celo general v pokoju Moseley iz Atlante. Dickstein je predložil Diesovemu od boru korespondenco med Pel-leyem in kapetanom Rubleyem ocl narodne garde iz Detroita. Miss Waring je tudi povedala, da je Pelley mislil, da ima onp dosti denarja, s katerim bo prišla na pomoč nacijem pri izpeljavi njih načrta. Diesov odbor bo pozval k zaslišanju kapetana Rubleya in druge, ki so bili zapleteni v to Muhasta krava South Boston, V a. — Bruce Dismuke je dobival od svoje Čade po tri galone mleka na dan. Zdaj ga daje pa samo še kaka dva kvor-ta. Farmar pravi, da je to samo radi tega, lcer; je železniška družba ukinila vlak, ki je vozil mimo njegove hiše ob 8:10 zjutraj, ravno ob času molžne. Kravi je tako dolg čas po vlaku, da niti mleka ne daje več. Poročilo ne pove, če bo železnica radi te krave zopet vpeljala ta vlak. ciji korakali v Washington, str- zaroto. Mati se brani izročiti oblastem otroka, ki ga pričakuje v ječi kot kaznjenka Canon City, Colo. — Opal Mc-Kinley, ki se nahaja v koloradski državni jetnišnici radi poneverbe, se je uprla odredbi jet-niške oblasti, da bo morala iz-.ročiti otroka, ki ga v kratkem pričakuje, da ga pošljejo v otroško zavetišče. Mati pravi, da se bo obrnila na sodnijo, da ji dovoli obdržati otroka, katerega bo dala v rejo svoji materi, dokler ne pride iz ječe. Jetniške oblasti so mnenja, da mati kot kaznjenka nima pravice do otroka. . Toliko so pa oblasti vseeno odredile, da otrok ne bo rojen v ječi. Ko pride njen čas, jo bodo poslali v bolnišnico, kjer bo pod nadzorstvom jetniških paznic. Po določenem času bo morala pa zopet nazaj v ječo. Mati in njene sojetnice pridno pripravljajo perilo za novorojenčka. Mrs. McKinley je bila obsojena 5. oktobra v ječo od dveh do treh let radi poneverbe. Še pre-dno je bila obsojena v ječo, je bila zapustila svojega moža in živela z nekim drugim moškim, ki je oče njenega otroka. - Nemčija hoče poslati v Romunsko 6,000 poljskih strokovnjakov Bucharest, Romunska. — Nemčija je ponudila romunski vladi, da pošlje 6,000 poljedelskih strokovnjakov, če bi bila Romunska pripravljena, da razoroži pol milijona vojakov in jih pošlje delat na polje. Toda težko je verjetno, da bi Romunska pristala na to. Nemčija se boji, da ji Romunska ne bo mogla prodati nič žita, če takoj ne oprosti vse kmetiške delavce od vojaške službe in jih pošlje na polje. Poljedelstvo je v Romunski zelo prizadeto, ker je vlada pobrala skoro vse kmetiške delavce v armado. Poleg tega bo dolga zima, in pa povodnji spomladi otežkočalo pridelke žita. Romunska vlada pravi, da ji svetovni položaj ne dovoli, da bi razoro- ROOSEVELT IN DEWEY NAPREJ V WISCONSIN!! ± 4 Milwaukee Ws., 2. aprila. — V primarnihfvolitvah v državi Wisconsin kažejo prva poročila o volitvah, da je predsednik .Roosevelt skoro 18:1 pred podpredsednikom Garnerjem. Poročilo iz 628 preeinktov od 3,011 daje Rooseveltu 30,808 glasov, Garnerju pa 13,911. To pomeni, da sta dva izmed vsakih treh državljanov za tretji termin Roosevelta. Garnerjevi pristaši so vodili kampanjo z geslom, da Roosevelt ne sme kandidirati za tretji termin. No, volivci so drugega mnenja. Na republikanski listi je pa daleč spredaj newyorški državni pravdnik Dewey pred senatorjem Vandenbergom. Toda prva poročila kažejo, da bodo imeli demokrat je težak boj v tej državi, ker republikanski glasovi vodijo demokratske za 10:9. V primarnih volitvah pred štirimi leti je dobil Roosevelt dvakrat toliko glasov kot republikanski kandidatje ter je bil potem z isto večino tudi izvoljen. Letošnje primarnekvolitve pa ka-žepo, da bo šla država Wisconsin najbrže z republikanskim kandidatom. -o-— Senator Wheeler ne mara stopiti na čelo tretje Anglija bo udarila nevtralne države POPLAVA ŽE PONEHUJE Wilkes-Barre, Pa., 2. aprila. — Poplava, ki je zahtevala šest človeških žrtev po državi Pennsyl-vaniji, in ki je pognala na tisoče ljucli izpod strehe, nekoliko po-nehuje. Voda je začela sinoči padati in sicer za en palec na vsako uro. V splošnem mislijo, da je najhujše minilo, toda ker se obljiibuje za danes dež, ljudje niso prenehali z napornim delom, da kolikor mogoče zajeze vodo. Mesta Kingston, Pitts-ston in Plymouth so še vedno v vodi. žila armado. Nemci pa zagotav-jpolftj&e Stanke Jjajo Romunsko, da se ji ni tre- r ba bati Rusije, ker je komisar j San Francisco, Cal. — Sena-Molotov v govoru pred par dne- tor Burt Wheeler iz Montane, ki vi poudarjal, da Rusija ne ogrožala romunske meje. bo Nemčija bo stradala, če je ne bodo zalagale sosede z živežem Washington, D. C. — V vladnih uradih so preračunali, da bo Nemčiji v doglednem času zmanjkalo živeža, če je ne bodo zalagale v zadostni množini sosede. Sosede pa tudi ne morejo kdovekaj žita odstopiti, ker imajo večinoma vse komaj dovolj zase. V vladnih krogih Zed. držav >so prepričani, da se vrši samo radi tega danes konferenca v Budapešti, kamor bodo prišli zastopniki Nemčije, Jugoslavije, Italije poleg domačih ogrskih. Kolikor se je zvedelo, bo nemška vlada ponudila Jugoslaviji in Ogrski, da jima pošlje svoje poljedeljske strokovnjake z vse^ mi potrebnimi stroji, da se poviša produkcija žita. Huda' zima bo vzrok, da Nemčija ne bo mogla dobiti dosti žita iz balkanskih držav, kar Nmečijo zelo skrbi. Vladni statistikarji so preračunali, da bo v Nemčiji nastala kriza meseca septembra, ko bodo izčrpane vse zaloge živeža. -o-- Nov pomočnik Nad hišo Matt Križmana je letela štorklja, ko se je vračala v severne kraje. Pa se je spomnila, da bo Matt potreboval zdaj, ko bo odprl že tretjo mesnico; novega mesarskega pomočnika. Zato mu je pustila krepkega fantička, ki tehta 8 funtov in eno unčo. Vse je zdravo. Naš poklon! Neffner je novi državni tajnik Columbus, O. — Govejrner Bricker je imenoval Georga M. Neffner j a državnim tajnikom na mesto umrlega Griffitha. Neffner je bil nameščen v uradu državnega tajnika vse od leta 1927, ter je služil pod dvema republikanskima in pod dvema demokratskima governerjema. Urad bo imel do 5. novembra, ko bodo državljani izvolili državnega tajnika do 31. decembra in enega od 1. januarja in dalje za dve leti. Zavezniki bodo zabranili Nemčiji vsak dovoz rude London. — Anglija je pripravljena, da z vso silo udari na vseh krajih, kjer dobiva zdaj Nemčija rudo, v prvi vrsti ob norveškem obrežju, kjer vozijo nemške ladje rudo iz švedske. Dozdaj so vozile te nemške ladje v viarstvu šestih; milj nevtralnih voda, kar je si cer navadno samo tri milje od obrežja. Zavezniki bodo pa zdaj tji termin bi bil pripravljen sprejeti nominacijo za predsedniškega kandidata na demokratski listi, je izjavil, da nikakor ni pri volji stopiti na čelo tretji stranki, katere ustanovitev je predlagal delavski vodja John L. Lewis. Da-si je Wheeler znan kot velik prijatelj Lewisa, pa mu v tem ne bo sledil. Wheeler je nadalje omenil, da predsednik Roosevelt lahko dobi nominacijo za ponovno kandidaturo, če bo želel, toda ne verjame, da je imel Roosevelt kdaj v mislih, da bi kandidiral v tre-ker ima preveč spo- Najvišja sodnija mora razsoditi, če so sedeči štrajki protipostavni Washington, D. C. — Najvišja sodnija Zed. držav je dobila v razsodbo slučaj, ko Apex Hosiery Co. iz Philadelphije toži delavsko unijo za odškodnino radi škode, ki jo je družba trpela radi sedeče stavke leta 1937. Zagovornik unije trdi, da je •bil namen delavcev samo to, da se tovarna unionizira in ne da se škodi trgovini. Zastopnik kom-panije pa trdi, da imajo delavci pač pravico stavkati in z mirnim piketiranjem nagovarjati druge delavce, da se jim pridružijo. Toda delavci so v tem "slučaju kršili antitrustno postavo, ker so rabili nasilje, poškodovali lastnino podjetja in nepo-stavnim potom zasedli tovarno. Okrajno sodišče v Philadel-phiji je obsodilo unijo na povrnitev škode v znesku $711,932, okrožno sodnišče je pa to sobo razveljavilo, (radi česar je šIKo podjetje na vrhovno sodnijo Zed. držav, ki še ni izrekla mnenja. ---o—'- Ekonomija pri šolah Šolski odbornik Bradley je predložil odboru načrt, po katerem naj bi se vzdrževale šole z Vse nevtralne države, ki trgujejo z Nemčijo, bodo našle zaprta vrata v Angliji. Zaveznika bosta ustavila ves dovoz v Nemčijo, tako iz Balkana kot iz Rusije. Anglija in Francija bosta šli do skrajnosti v ekonomskem boju proti Nemčiji London, 2. aprila. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je danes govoril v poslanski zbornici besede, ki so odmevale po vseh delih sveta, zlasti pa v nevtralnih državah. Chamberlain je izjavil, da se bo v bodoče odreklo vsaki nevtralni državi vsak angleški produkt, če ne obljubi prenehati trgovati z Nemčijo. Dalje bo storila Anglija vse v svoji moči, da bo ustavila dovoz rude Nemčiji iz švedske ter da bosta podvzela zaveznika vse potrebne korake, da se ustavi vsak dovoz potrebščin v Nemčijo po suhem in da bo v tem vključena tudi Rusija in južnovzhodna Evropa. Premier Chamberlain je re- ti raznega blaga iz Anglije, dokler ne obljubijo, da bodo nehale trgovati z Nemčijo. "če hočemo privesti to vojno do hitrega konca z najmanjšimi mogočimi žrtvami, moramo odvzeti Nemčiji material, ki jo usposablja za nadaljne napade. Nemčija se ni ozirala na nevtralnost, ko je grozila raznim deželam z invazijo, če bodo pomagale svojim sosedom, samo da je to služilo njenim koristim. In Nemčija je topogledno pokazala pot zaveznikom, ki jo bodo zdaj zavzeli v zasledovanju svojih ciljev." Glede možnega premirja je rekel Chamberlain, da Anglija kel, da prihajajo protesti od nev- in Francija ne bosta sklepali no-tralnih držav radi zavezniške! benega premirja, dokler ne bo-blokade proti Nemčiji, toda ta'sta dobili polne garancije za tra-bloka se bo še poostrila, rekoč, jen mir, ki bo zagotovil njuno da morajo nevtralne države ra- varnost in varnost drugih svo-zumeti, da ne morejo več dobiva- bodnih narodov v Evropi. 77 letna žena na sodniji radi umora sestre Allentown, Pa. — Margaret L. Cowan, stara 77 let, se mora zagovarjati pred sodnijo radi umora svoje blazne sestre. Od 15. avgusta sedi že v ječi in šele zdaj se bo pričela proti nji obravnava. Obnaša se popolnoma mirno in še vedno pravi, da se ne kesa, ker je ustrelila svojo sestro, Mrs. Saeger, staro 67 let, ki se je nahajala v državni blaz-nici. Tam je bila že več let in zdravniki so rekli, da je ne- naročju je nesla sestri polno cvetl.ic in sadja, v ročni torbici je imela pa samokres. Najprej je rekla sestri, naj povžije nekaj pomaranč, v katere je bila dala poprej morfija, da sestra ne bo toliko trpela, ko jo bo ustrelila. Potem je pa oddala nanjo tri strele. Ko se je sestra zgrudila, ji je dala morilka v roke cvetlice, ki jih je prinesla s seboj. Izjavila je, da ni mogla prenašati trpljenja ozdravljiva. Na 15. avgusta jo!svoje sestre, zato jo je s krogla-je obiskala sestra Margaret. V'mi rešila nadaljnih muk. Burton odprl kampanjo Sinoči je odprl župan Burton svojo kampanjo za nominacijo zveznim senatorjem. Z ofenzivo je pričel v East Liverpoolu, O Od zdaj pa do 14. maja, do primarnih volitev, bo župan Burton posvetil svoji kampanji in bo malokdaj za svojo pisalno mizo v mestni hiši, kot poroča ameriško časopisje. V Cleveland bi ga prignalo samo, če bi se ovrglo štetje glasov pri izrednih volitvah, kjer je dobila levy za stalne davke 373 glasov večine Potem bi prihitel v Cleveland in začel s kampanjo za novo levy. Miller opusti boj Načelnik; demokratov v okra ju Cuyahoga, Ray T. Miller bo opustil vs$k nadaljni boj, da se ovrže Gongwerjevo listo kandi datov za precinktne načelnike Apelatna sodnija je zavrnila nje govo pritožbo, radi česar ostane kakih 500 kandidatov Gongwer jeve grupe polnomočnih. Mr Miller se je potem izjavil, da bo vso stvar pustil pri miru. upoštevali samo tri milje nevtralnih voda, in če bodo dobili ladjo, ki vozi nemško rudo dlje kot tri milje od obrežja, jo bodo zaplenili ali pa potopili. Anglija in Francija sta izdelali na-ančne načrte, po katerih bosta skušali ustaviti ves dovoz rude Nemčijo. Važna seja Podružnica št. 3 SMZ ima v četrtek ob 7:30 važno sejo v>Slo-venskem domu na Holmes Ave. štovanja do starodavne ameriške tradicije. Kalkorhitro en predsednik sprejme nominacijo za tretji termin, jo bo zahteval drugi za četrti in peti. -o- Zahtevajo ponovno štetje Zveza lastnikov apartment hiš bo vložila zahtevo, da se v kakih 80 do 100 precinktih ponovno šteje glasove, ki so bili oddani zadnjo sredo za mestne davke. Zahteva mora biti vložena do 4:30 danes popoldne. Nov grob Po tritedenski mučni bolezni dohodki, ki( so na razpolago za'je preminul včeraj ob devetih leto 1940. V tem načrtu je tudi zjutraj v St. Luke's bolnišnici znižanje plač učiteljskim močem od 1. septembra do 31. decembra, da se tako pokrije deficit. Plače bij se znižale za najmanj 35 odstotkov za štiri mesece. Odboru manjka $1,660,281, če bi hotel poslovati to leto brez sekanja pl&č. Zadušnica V cerkvi sv. Jeronima na Lake Shore Blvd. se bo brala jutri ob 8:20 sv. maša za pokojnim Stanley J. Ausec. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Anton v Martine, Ameriška ekspedicija je odkrila novo zemljo Punta Arenas, Chile. — Tukaj se je ustavil ameriški admi-star komaj 33 ral Richard Byrd, ki je na po- Z italijansko-ruskim paktom ne bo nic let. Pokojni je bil pred tremi tedni še zdrav in čvrst. Prišel je z dela utrujen, pa se je malo vle-gel in v spanju ga je zadela kap ter je ostal nezavesten dokler ni izdihnil. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo roj Mestnik, hčerko Jean, mater Marijo Pau-lin, sestro Marijo poroč. Koko-tec, staro mater, strica Silvester Paulina v Clevelandu, dva strica Josipa in Mihaela pa v Kansas City. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 20301 McCracken Rd., pri Cen ter Rd. Randall, O. v cerkev sv tu domov iz krajev na južnem Byrd je povedal, da je u. ekspedicija odkrila novo zemljo v teh krajih, katera zdaj' ni še na nobenih zemljevidih označena. Ko so ameriški letalci napravili polet v krajih južnega tečaja, so opazili golo zemljo in hribe popolnoma brez vsakega snega. Ker si te zemlje ne lasti še nobena druga država, bo postala lastnina Zed. držav, ker jo je odkrila ameriška ekspedicija. Listnica uredništva F. K. — Od leta 1935 ima dr- Rim. — V Italiji prevladuje ske, drugič, ker Nemčija ne bo splošnoj mnenje, da zavezniki| trpela, da bi ji zavezniki odr&-pod sedanjimi okoliščinami ne morejo pokazati dosti aktivnosti. Poročilo, da bo šla zavezniška bojna flotila v črn0 morje, ni; napravilo dosti verjetnega vtisa, ker bi to povzročilo vojno z Rusijo in Anglija si prizadeva, da bi bila kolikor mogoče prijazna napram Rusiji. Italijansko časopisje) piše, da zavezniki ne morejo napraviti dosti uspeha na Balkanu, ker se, prvič balkanske države boje, da bi jih ne doletela usoda Polj- zali pot do balkanskih potreb ščin in tretjič, ker bi bilo pre-ogromno delo za zaveznike, če bi hoteli prodirati preko Balkana v Nemčijo. Virginio Gayda, urednik Mus-solinijevega glasila je javno izjavil, da; nima Italija nobenega namena, da bi se razdelilo Balkan v tri politične sfere, to je med Rusijo, Nemčijo in Italijo. Če se kaj takega govori, Se gov6-ri samo v Londonu in Parizu, pravi Gayda. Dasi bo morda prišlo do kakih trgovskih zvezi med Italijo in Rusijo, toda kar se tiče politične zveze, ima pa Italija prav tako mnenje o Rusiji, kot ga je imela V marcu se je še precej pred šestimi meseci. Italija še dobro delalo v Clevelandu vedno zahteva, da ostane položaj na Balkanu kot je bil, s čemer se ne strinja Rusija. In to je, kar ne bo Stalina in Miissolinija nikdar zbližalo. Italija ne mara Rusije za sosedo, ne na Balkanu in ne kje drugje. Morda bo Italija na ljubo Nemčiji stopila v kakd trgovsko zvezo z Rusijo, toda svojega stališča glede balkanske politike ne bo spremenila. Stanislava pod vodstvom Louisjžava Ohio postavo, da smejo klu-L. Ferfolia. Naj počiva v miru, bi, ki so priznani od države (da preostalim pa izrekamo naše to- so inkorporirani) pravico stre-plo sožalje. ljati na leteče golobe ali v tarčo tudi ob nedeljah popoldne, toda samo v krajih, ki niso inkorporirani kot mesta ali vasi. Nevarne opekline Frank Vadnal Jr. 1022 E. 70th St. se je nevarno opekel pri delu. Odpeljan je bil v Emergency kliniko na .152. cesti. Obiski so dovoljeni od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. Iz bolnišnice Mrs. Mary Leben, 5614 Carry Ave. se je vrnila iz bolnišnice in njene prijateljice jo zdaj lahko | obiščejo doma. Kar se tiče zaposlitev je bil mesec marec eden najboljših mesecev od oktobra 1937 in mnogo boljši kot marec lanskega leta. Za ta mesec se obljubuje prili-čno dobra zaposlitev. 14 industrij je izjavilo, da bo vzelo nove delavce in samo devet jih bo nekaj odpustilo, 39 podjetij jih bo pa obdržalo isto število. 100 clevelandskih tvrdk je v marcu zaposlilo 72,679 delavcev. I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICA/N HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. Ste vsadili vi drevesce, dobrodelnosti še malo, isto danes je veliko, sadov dosti je že dalo. Politična aktivnost v 32. vardi SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3o. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 79 Wed., April 3, 1940 Vzhodna fronta ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Ali se bodo udarili na zapadni (fronti, ali se bodo udarili na vzhodu? To sta zdaj dve vprašanji, o katerih se komentira med diplomati in vojaškimi strokovnjaki. Kot kažejo vsa znamen ja, je-večja možnost, da! se razvije bojna vihra na bližnjem vzhodu, tam okrog Črnega morja. Vsaj vzroki bi bili večji za fronto tam kot pa na zapadu. Kar se tiče zaveznikov bi zelo radi videli, da bi Nemčija udarila na vzhod, na Romunsko, ker ti kraji so, ki so za Nemčijo življenskega pomena. Od tukaj namreč dobiva Nemčija vse olje in pa iz Rusije, toda po isti poti, namreč' po Donavi sedaj na pomlad in preko Galicije drugače, toda tam zelo malo. Zavezniki dobr voedo, da bodo Nemčiji zavili vrat, če ji zapro dovoz olja. Zato bodo najbrže začeli z blokado v Črnem morju, da ustavijo dovoz ruskega olja Nemčiji. In kadar bodo zavezniki s svojo bojno flotilo enkrat v Črnem morju, se bo tudi Romunska postavila Nemčiji po robu, česar si sedaj še ne upa. Tedaj bo morala Nemčija udariti, ali pa prositi za premirje. Nemčija ima danes oljne rezerve samo toliko, da lahko vodi vojno kakih šest mesecev. Potem bo pa prisiljena nekaj storiti. Nemčija pritiska na Romunsko,"da ji da vse olje. Zavezniki pa tudi pritiskajo na Romunijo, naj se ne uda Nemčiji in ji obljubljajo pomoč. Toda vprašanje je, če morejo priti zavezniki Romunski na pomoč, predno bi planila Nemčija preko meje. Najbrže ne. Toda v tem slučaju imajo zavezniki, ki obratujejo oljna polja v Romunskem, pri vseh oljnih vrelcih svoje strokovnjake, ki bodo uničili vsak oljni vrelec, predno bi mogli Nemci do njih. Za to potrebujejo samo 24 ur časa in vsi oljni vrelci bi bili za Nemčijo brez pomena. Ali bi se Romuska ustavljala Nemčiji, če vpade v deželo? Najbrže bi se, toda odpor bi bil brez pomena. Romunska armada bi se mogla ustavljati nemški premoči komaj par tednov. Zavezniki so zdaj obdolženi, da bodo zablokirali Črno morje in odrezali Nemčiji dobavo ruskega olja. Če Nemčija ne bo vpadla v Romunijo, bo ostalo samo pri blokadi, če pa bi Hitler ukazal zasesti Romunsko, pridejo pa zavezniki od dveh strani na pomoč Romunski. Pehota bi operirala iz Male Azije preko Grčije in gori preko Bolgarske, po morju pa z bojnimi ladjami skozi Dardanele. Grčija je že obljubila, da dovoli prehod zavezniškim četam, Bolgarija se pa najbrže tudi ne bo upirala. Ima preveč žalostne izkušnje iz zadnje svetovne vojne, ko je stala pri Nemčiji, pa je izgubila Do-hrudžo in Macedonijo. Zadnja zima je zelo prekrižala račune Hitlerju. Radi prezgodnje zime in ker ni računal, da «bo Donava zamrznila tako zgodaj, si ni napravil dovolj oljne zaloge. Računal tudi ni na to, da bo Donava zamrznjena skoro en mesec dlje kot sicer. Donava je pa glavna prometna pot, po kateri more dobiti Hitler kaj več olja iz Romunske in iz Rusije. Dve železniški progi iz Romunije preko Poljske ne prideta skoro nič v poštev. V zadnji zimi sta bili ti progi pa itak skoro vedno zameteni. To je bilo vzrok, da je dobival Hitler komaj i3,000 ton olja na mesec, mesto 130,000, kot ima narejeno pogodbo z Romunsko. Pred vojno je dobivala Nemčija 70 odstotkov romunskega olja skozi Dardanele in Sredozemsko morje. Zdaj je pa navezana večinoma na Donavo. Zavezniki si. kot rečeno, ničesar bolj ne žele, kot da bi Hitler vpadel v Romunijo in dal s tem zaveznikom vzrok pasti po Nemčiji od te strani. Zavezniki imajo v Palestini zdaj nad en milijon mož in še vedno dohajajo nove čete iz Avstralije, Nove Zelandije in drugih francoskih in angleških kolonij. Če bo prišlo tukaj do vojne, bo tudi vprašanje, če bodo šle balkanske države tudi v vojno in če se bo vmešala Italija in na kateri strani bo. Romunski sami balkanske sosede ne bodo prišle na pomoč, če pade po nji Nemčija. Toda če bodo peljali zavezniki svojo vojsko preko Balkana, bo vojni val potegnil tudi te države v bojni vrtinec. Kaj pa Rusija? Če bodo zavezniki vzeli Rusiji oijna polja v Baku oziroma če uničijo oljne cevi, skozi katere tčče olje iz Baka in od Kaspiškega jezera v črnomorski pristanišči Batum in Rostov, bi bila Rusij a kot ptič brez peruti. Brez olja bi bila ruska armada, mornarica in letalstvo,"in nastal bi tudi zastoj v poljedelstvu, kjer so.danes traktorji glavna pomoč. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da če bo vojna v teh krajih, da bodo največ trpele balkanske države. Kajti na balkanskem ozemlju se bo razvila bojna fronta med zavezniki in Nemčijo, če pride sploh do tega. Balkanska dežele, Jugoslavija, Romunska in Grčija ža zdaj trpe radi vojne, čeprav ni padel tudi niti še en strel. Cene živilom so že poskočile do neverjetne višine, gazolin se že deli na karte in še ta je silno drag. Hitler je obljubil, da bo na pomlad udaril na zapadni Slovenski demokratski klub 32. varde sklicuje za sredo večer ob 8. uri v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. važno člansko sejo na kateri se bo razmo-trivalo o akciji, da se uniči spre^ jeti dodatek k mestnemu čarter-ju, ki dovoljuje, mestni zbornici povišati davke brez da bi se zato vprašajo davkoplačevalce. Priznati moramo Ameriški Do-mvoini, da je v načelu stala proti sprejetju dodatka k mestnemu čartarju, kakor tudi proti novim, davkom, ki so žalostne slave zadnje volitve z par glasovi prodrli. Naša 32. varda se ne da več voditi po trgovski zbornici, niti jredsednik; ne po kričečih angleških dnevnikih. Sedaj smo že v drugič pokazali, da mi nimamo naše pameti "for rent" niti našega prepričanja za "for sale." Našim državljanom je malo mar, kako naš mestni zastopnik v mestni zbornici voli — mi volimo ravno nasprotno, če nam tako dopade. Mr. Anton Vehovec, v sredo pa vam bomo naročili, da v družbi drugih vložite v mestni zbornici resolucijo, ki bo preklicala ono, kar je vzelo pravico državljanom do glasovanja. Naše pra vice hočemo nazaj in ničesar drugega. Mi državljani v 32. vardi se dobro zavedamo, da so mestni zastopniki za nas v mest' ni zbornici in ne mi za nje v Clevelandu. V Cuyahoga okrožju se snuje je. federacija vseh slovenskih demokratskih klubov, katerih interes bo skupno se boriti za naše skupne interese. Tozadevno so se že izrazili slovenski klubi oziroma njih odborniki v 32. 23. 28. vardi in tudi slovenski demokratski klub v Euclid, Ohio, želeti bi bilo, da se enak klub organizira med našimi rojaki) W. 130th St. To bi bila politična moč, ki bi predstavljala nad 20,000 naših volivcev. V imenu teh bi se lahko marsikaj zahtevalo in v skupni moči tudi marsikateremu odpomoglo. Gradimo in družimo, ker v slogi je Dasiravno nekoliko pozno vendar času primerno bo, če objavimo imena uradnikov in direktorjev našega kluba za leto 1940. Sedaj se pričenja čas vaj in izvajanja poletnega programa in boi prav, da se naš direktorijf pripravi izvrševati svoje pravice in dolžnosti. V slučaju, da je kateri pozabil za kaj je bil izvoljen naj pazno prebere kako je volitev izpadla kakor tudi pravila tikajoče se njegovega urada, pa bo vedel pri čem je. Torej uradniki in direktorji našega kluba so: Leopold Kushlan, predsednik; Frank Kramer, prvi podpred sednik; Frank Sietz, drugi pod-Anton Podpadec, tajnik-blagajnik; Nadzorni od bor: John Peterka, Andy Bo-zich in John Urankar; Oskrb nik pušk: Joseph Cergol. Gospo darski odbor: Frank Sietz predsednik, Andy Bozich, Louis Ferkol, Tony Novak, Anton Ba raga, Joseph Cergol in John Urankar. Seje kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Sloven skem Domu na Holmes Ave. do meseca maja, nakar se vrše na farmah do meseca oktobra. Gospodarski odbor bo ime' sejo v Domu v četrtek, dne 4 aprila. Navzočnost vseh je potrebna, ker se bo delal program za to sezono in razdeljevalo dela med članstvom. Seja celega klu ba pa se bo vršila en teden pozne Vaše delo plemenito plačati res ni mogoče, stokrat vam bo to povrnil enkrat sam nebeški Oče. Mi v spominu blagem, bratje, Domo vedno vas imeli, na tej slavnosti smo z vami vsi iz srca tud' veseli. !Društvo vaše, ki starosta newburške je naselbine, Bog naj čuva in ohrani, svoje mu deli vrline! moč! P. Klic "Zvončkov" iz West Parka y Cenjeno občinstvo iz Cleve-landa in okolice prav vljudno vabimo na koncert v nedeljo 14. aprila 1940 v Delavski dvorani na W. 130 St. West Park. Ta dan bodo nastopili naši mladi "Zvončki," da nas bodo razveselili s svojim petjem lepih in izbranih pesmi. Na programu je večje število prav domačih in priljubljenih pesmi. Veselja in presenečenja bo dovolj za stare in mlade. Takoj po koncertu se vrši ples, da bo tako ustreženo tudi ta mladim, ki se bodo udeležili koncerta. Pa tudi za starejše bo pripravljenega dovolj okusnega prigrizka in izvrstne kapljice. Želja "Zvončkov" je, da jih pomožnosti obiščejo na ta dan tudi pevci in pevke drugih mladinskih zborov in se odzovejo njihovemu klicu. K temu koncertu še posebno vljudno vabimo vas, da se bomo tudi mi potem odzvali vašemu vabilu in da se tako drug drugega podpremo. Prijazno ste. vabljeni vsi prijatelji naše slovenske pesmi. Pokažimo se in dajmo naši mladini vesela in poguma za gojenje slovenske pesmi in slovenske govorice. če nas bo naša mladež videla, da se zanimamo zanjo'1, Zadnjo nedeljo je nekaj čla-noV poskusilo, če jim še gre, streljanje namreč, in so se takole obnesli: Stampfel.......... .....22 Peterka................ 10 Kramer -............ - 18 J. Urankar.........i - - 17 J. Novak................ 19 Spenko.................. 18 Sietz.................... 15 A. Urankar.............. 20 Mihelich........... ...... 9 Papež...................... 18 Turšič.................. 20 Zupančič................ 21 Bozich.................. 22 Šinkovec................. 14 J. Novak ..............22 Prihodnj-o nedeljo bo seveda treba zopet delati; če se bodo vsi člani zavzeli bo delo kmalu izvršeno. V nasprotnem slučaju pa se lahko zgodi, da se bodo tisti, ki so vsakikrat tam, naveličali in bo potem klub moral drugače ukreniti. Delo mora biti narejeno in ni pravično nalagati breme samo na ene. Torej na svidenje. Predsednik Ob naši 40 letnici tedaj bo imela več veselja do fronti. Dozdaj še ne kaže nič posebnega tukaj. Sicer točenja. Upamo da se boste star-lahko stori vsak čas, saj vojaštvo je pripravljeno, da se po- & odzvali v velikem številu v ne-žene naprej na povelje iz Berlina. Hitler bo prisiljen nekaj deljo 14. aprila v Delavski dvo-storiti v kratkem, ker zavezniška blokada ga vedno bolj sti- rani na 130 St. v West Parku, ska. Ali bo udaril na zapadu, ali bo udaril na vzhodu? Zdi Na svidenje, se, da! se bo i tu i tam zaletel v zid. I Anna Maletič (Nadaljevanje) Po preteku par let pa se je še društvo! sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. pridružilo društvu sv. Alojzija in tako sta skupno ta dva društva oskrbovala to posestvo vse do 30. marca 1919. Tega dne pa se je posestvo prodalo za prvotno ceno že obstoječi družbi SND, kjer danes stoji velika in lepa stavba, ki je ponos newburšk.e naselbine. Tako je društvo delalo Tn oralo ledino kakor je želel ustanovnikom našega društva na zadnji naši slavnosti, naš prijatelj in urednik Glasila KSKJ, g. Ivan Zupan v sledečih besedah: Dragi bratje, naj veselo srce vsem vam danes bije, naj vam slava in priznanje danes svoje vence vije. Let že dosti je minilo, skupaj, ko ste se vi zbrali, društveno ledino prvo, ate orali in zrahljali. Tudi jaz se pridružujem tem čestitkam, pomembno je tudi dejstvo, da so se že od začetka naše župnije, društveni uradniki obračali za potrebne nasvete na domače gg. župnike in so se po njih tudi ravnali, ker so jih pripoznali kot edino prave dušne in narodne voditelje, kajti njih nasveti niso varali. Prvi naš voditelj je bil Rev Francis Kerže, drugi Rev. Joseph Lavrič in tretji pa sedanji kanonik Rt. Rev. John J. Oman, ki si je skoval neprecenljivih zaslug za newburško naselbino V času več kot 25 letnega dušnega pastirovanja med nami, je bil in je še vedno močan in neupogljiv steber med nami, na katerega se vsak v sili z zaupanjem obračamo, kot dolgoletnega (22 let) društvenega člana. Poglejmo malo v imenik dru štvenih članov ob ustanovitvi našega društva. Videli bomo kakšnih poklicev so bili naši ustanovniki, vsi od prvega do zadnjega. B;li priprosti delavci, ki so si s svojimi močnimi in žilavimi rokami služili svoj kruh v potu svojega obraza. Nikake višje izobrazbe ni bilo med njimi in vendar so napravili s svojim razumom delo na katerega so lahko ponosni oni kakor tudi vsak izmed nas. Kajti ustanoviti društvo v tedanjih časih je bila skoro, bi rekel neka iznajdba, ker društva, ki so že obstojala, so bila malo znana izven naselbine. Slovenskih časopisov z društvenimi oglasi še ni bilo kakor jih imamo danes, časopis pa, ki je tedaj izhajal, pa še ni bil razširjen v taki neznatni naselbini, kot je bila naša new-burška naselbina pred 40 leti. Tedaj so bile tu še skoro same farme in gozdovi, sedaj je vse to izginilo in! na njih mestu se danes vi jej o lepe ceste in ob njih pa stoje moderna poslopja. Velikanska razlika je sedaj od tedanjih časov. Dalje poglejmo malo o izgubah in izplač^u od časa ustanovitve do danes. Umrlo je 50 naših društvenih sobratov in 27 soprog društvenih članov, katerim je društvo izplačalo $7,487.00 in nad $18,-766 bolniške podpore. V 40 letih je društvo izplačalo nad $31, 003 raznih podpor. Tukaj je zopet lep dokaz ko liko in kaj društvo storilo za Svoje članstvo, za verske ali narodne kulturne ustanove. Dru štvene knjige kažejo, da je društvo v zadnjih par letih prispevalo za razne krožke in športne klube širom Clevelanda nad $200, kar gotovo ni malenkostna vsota za eno samostojno in pionirsko društvo v naselbini. Zato pa draga mladina, kadar pridejo člani društva sv. Aloj zija do vas z vstopnicami, sezi te po njih. S tem boste pokazali, da cenite delo našega pionirskega društva in sebi pa boste napravili par ur veselja in kadar boste zopet potrebovali pomoči se boste lahko z zaupanjem obrnili na naše društvo za pomoč, Sedaj pa še poglejmo malo imenik naših sedanjih članov in videli bomo, da med imeni pri-prostega delavstva stoje tudi imena izobraženih in vplivnih oseb. Med omenjenimi so sledeči: g. župnik Rt. Rev. John J. Oman, Rev. Julius Slapšak, to je naš sedanji in dobro poznani \ ' kaplan, Dr. Anthony J. Perko, naš pogrebnik Mr. Louis L. Fer-folia in naš odvetnik Mr. Frank V. Opaskar. Med članstvom je tudi več v različnih strokah izučenih pro-fesijonistov kakor na primer, Mr. John štrekal, ki vodi groce-rijo in mesnico na 80. cesti, Mr. Frank Kužnik, ki ima gostilno na 81. cesti, Mr. Tomaž Mrvar vodi krojačnico na 82. cesti, Mr. Frank Sirk, ki vodi gostilno na 82. cesti. Imamo tudi dva stavbenika Luis žura in Joseph Fortuna, Mr. John Peskar papi-rar in barvar. Rudolf Novak je razvažalec sadnja in še več drugih, ki so dobro preskrbljeni za obstoj in jim ne bo treba tako trdo delati kakor so morali naši pionirji pred 40. leti. Na vso to inteligenco je društvo po pravici lahko ponosno, ker se v vsakem slučaju lahko obrnemo do svojih lastnih članov, ičast njim in društvu! Društvo se je vedno potrudilo, da bi pridobilo kar največ mogoče članstva in posebno pa še v letu 40-letnega jubileja, je bilo na seji sklenjeno, da so vsi novopristopli od 16. do 45. leta prosti vstopnine in zdravniške preiskave. Možje in mladeniči izkoristite to izredno priliko, ki se vam nudi sedaj do 31. decembra, 1940 ter postanite čla rii najstarejšega pionirskega društva v Newburghu in tako tudi solastniki njegove blagaj ne, ki presega nad $7,000. Naša društvena zdravnika sta Dr. Anthony J. Perko in Dr Anthony Škur, ki vam bosta dala naprijaznejšo postrežbo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimatammmaa Odzovite se v velikem številu in tako pokažite, da cenite delo svojih lastnih očetov—pionir jev, kar so oni zidali zadnjih 40 let, to sedaj vi vodite pa še na daljnih 40 let. Dragi bratje, vsi na delo za pridobivanje novega članstva 40 novih članov za naš 40-letni jubilej, to naj bo naše geslo Čast pa tistim očetom, ki se za vedate svoje dolžnosti in imate že svoje sinove pri našem dru štvu, ki danes šteje že 40 mladih članov. Da bo pa društvo tem veli-častneje proslavilo svojo 40-letnicp, bo opravljena peta sv. maša, za vse žive in mrtve člane, .v naši domači cerkvi sv. Lovrenca in sicer 5. maja, 1940 ob pol osmih zjutraj. Že sedaj vabim in opominjam vse člane,, da boste ja gotovo navzoči pri tej maši. Naj nikogar ne manjka. Izgovor je samo delo, bolezen ali pa smrt. Posebno pa vabim vas ustanovniki, ki vas je še osem, da stopite v vrsto, da bomo tako kot ena družina nastopili. Več o tem bo še pozneje poročano. Po maši se razidemo vsak na svoj dom. Zvečer ob sedmih pa pridemo vsi nazaj v Slovenski narodni dom na 80. cesti, kjer se bo vršil slavnostni banket z kratkim programom, potem pa bo zabava in ples. Vabljeni ste vsi člani s svojimi soprogami, da pripeljete s seboj tudi svoje sinove in hčere. Vabljeni pa ste. tudi vsi prijatelji društva sv. Alojzija širom Clevelanda, posebno pa mladina, ti se zavedaj svoje dolžnosti in bodi stoprocentno zastopana, da se tako dvorana napolni do zadnjega kotička in kadar pa boste vi potrebovali pomoči, bo pa tudi naše društvo vedno na razpolago. Mladina pokaži, da znaš ceniti delo svojih pradedov in da bomo z opisanim programom dostojno zaključili slavnost našega 40-letnega jubileja. Končno pa se želim zahvaliti vsem članom, kar ste dobrega storili za društvo tekom 40-let-nega obstoja. Uspeh je bil lep. Dalje lepa hvala g. kanoniku Omanu za vse dobre nasvete in pomoč v smrtnih slučajih, kakor za opravljene pogrebne obrede za pokojnim bratom Josip, Papažem, in sicer brezplačno Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK članek 28 DOBER NASVET Starši bodite dobri svojim otrokom. Ko otrok doseže starost trinajstega ali štirinajstega leta, tedaj najbolj potrebuje dobrega nasveta staršev ali dobrih prijateljev. Zato opominjam starše, posebno pa očeta, da naj j a pazi na vsako priložnost in naj pojasni položaj o onem delu, katerega otrok največkrat omenja in katerega bi rad znal, ko doraste. Mnogo je staršev danes, ki mislijo, da sploh nima pomena z otroci se pogovarjati o raznih položajih delavstva. Toda le vedite, da si otrok dobro zapomni vse, pa naj bo dobro ali slabo. Otroka je treba podučevati tedaj, dokler je še pri volji biti v oližini staršev in poslušati njihove nasvete. Prišel bo čas, ko ga ne boste mogli obdržati doma in tudi ne bo hotel poslušati nobenih nasvetov več, pa naj bi bili še tako koristni zanj. Priporočljivo je, da se oče posebno zanima za sina ter mu od časa do časa preskrbi kakšno dobro knjigto poučne vsebine, izi katere bo lahko povzel marsikaj koristnega za poznejše življenje. Le taki starši, ki se v resnici potrudijo in pokažejo otroku pot, po kateri lahko pride do boljšega življenskega obstoja, morejo pričakovati, da jih bodo otroci tudi spoštovali. Otroke v tej starosti je potrebno uvajati v družbo, seveda to naj ne bo družba pri pijači ali kaj podobnega, ampak uvaja naj se ga v dostojno družbo in tudi otroku pokaže, da starši s popolnim zaupanjem gledajo na njegove zmožnosti. Kadar se tako pokaže otroku, tedaj bo gotovo še z večjim veseljem se oprijel učenja in se bo gotovo hotel izkazati svojim staršem vrednega njihovega zaupanja, tako pri učenju kakor tudi pri drugih delih, bo gotovo porabil svoje najboljše moči, Zanimanje staršev za otrokovo vzgojo in priznanje ob svojem času za eno ali drugo izvršeno delo bo otroku v veliko spodbudo. Vselej in ob vsaki priliki je treba otroka spodbujati k delu, da se tako nauči koristnih stvari, ki jih bo potreboval za poznejše življenje." Zapomnite si, da kar boste sejali, to boste želi, zato opominjam Starše, da se po vsej svoji moči zanimate za otroka tako, da bo otrok lahko videl trud staršev, ki ga imate za njegovo vzgojo. Večkratni pogovori z otrokom, posebno pripovedovanje iz svoje lastne izkušnje v preteklosti, bo jako dobro vplivalo na otroka, posebno še, ko bo vidql, da ste radi v njegovi družbi. / Starši ste lahko ziagotovljeni, da če se boste poslužili teh nasvetov, bo tudi otrok to sprevidel in bo imel več spoštovanja do vas in veselje do dela. Če verjamete alr pa ne Jurček je prišel prepozno v šolo. Učitelj ga je okregal, a Jurček se je opravičeval, da ga je mamica potrebovala za neko domače oravilo. "Za kakšno opravilo?" se zadere učitelj nad njim. Jurček: "Pretepsti so me morali." < * Mati: "Na omari sta bili dve jabolki. Kako, da je sedaj samo eno tam?" Tinče: "Ker drugega nisem (Dalje na 3 strani) | opazil." AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 3, 1940 ^ S WINNET0U Po nemftkvm lartrallm K. M»J» imm'UimitmmiiH1""""................................................ Pa tudi sicer ne." Pomolčal je, me pogledal in Kajti Sam Hawerfield jo je čisto nepričakovano popihal in I jim ušel. In tako sem sedaj brez rekel: uses. Za tista dva uhlja pa -tule poglejte in preštejte!" "In vam bom povedal, zakaj no, | ni naprodaj —. Tisti, ki ga sedaj Sans ear i- Snel je puško in mi pokazal menu jejo, tisti je bil pred leti nekoč čisto drugačen dečko ko na danes, poln sreče in razkošja in veselja, kakor je pomladni dan "Vsaka teh zarez pomeni ene- poln solnca in morje polno kap-ga rdečega lopova, ki sem mu ljic. Mlad farmer je bil in ženo kopito. "Vse polno zarez je bilo njem. OB NAŠI 40 LETNICI življenje vzel. In danes bom dostavil štiri nove zareze!" je imel, ki bi bil za njo tisočkrat življenje žrtvoval, in otroka, ki Vzel je bowieknife in ravno- bi bil za njega šel tisočkrat v dušno napravil štiri nove zare- smrt. In ženo si je pripeljal doze. Opazil sem, da ni bilo več mov na svoji najboljši kobili, ki mnogo prostora na kopitu. Vmes je pravil: ji je bilo Tony ime. In ko je kobila povrgla žrebe, živahno in 'Tele zareze pomenijo same I pametno, kakor je malokatera rdečkarje. Tule gori pa je osem žival, — zakaj bi ji naj ne bilo zarez, te pa pomenijo bele, ki so tudi Tony ime, kakor je bilo i- okusili mojo kroglo." "Beli —?" "Da! Se zgražate —? Pa se ne bodete več, vam bom povedal, kako in zakaj." Zamišljen je umolknil, gledal zareze in pravil: me materi? Ali ni prav tako, Charley?" "Da!" sem odgovoril. Ganila me je njegova otroška nežnost. Vse bolj se je odpirala trda, bodičasta lupina krutega prerijskega lovca in razkazova- "Osem jih je —. Pa deset jih la plemenito jedro, mehko dušo mora biti —. Dveh mi še manj- "Well!" je nadaljeval. "In po ka, tista dva še moram poiskati, tem so prišli tisti, ki sem vam o Oči in sin sta, največja zločinca njih pravil. Deset jih je bilo in lopova na vsej širni zemlji. Zločinska tolpa, roparji —. Vso In ko ju bom našel, bo delo mo- deželo so vznemirjali tistikrat. jega življenja dokončano —" Ni me bilo doma. Na lovu sem V očeh se mu je zasvetila sol- bi za in na njegov razgubani, ož- Zažgali so mi farmo, ubili že-gani obraz je legla globoka otož- no in otroka, ustrelili kobilo. Za nost in ginjenost. nič jim je bila, nobenega tujc^ Zaslutil sem, da se pod trdo | ni pustila blizu. Le žrebe jim je skorjo tega robatega prerijske- ušlo, slučajno si je prav tisti ga lovca skriva mehko čuteče dan zablodilo srce, ki je kedaj poznalo ljube- In ko sem se vrnil z lova, sem zen,'pa tudi bol in žalost. Kakor našel vso svojo srečo uničeno — mnoge druge je morebiti tudi Pogorišče —. Svoje drage mrt- njega maščevanje pognalo ven ve, v krvi —. Le žrebe mi je na divji zapad, mu stisnilo pu- ostalo, edina priča nekdanje sre ško in nož v pest in izbrisalo iz če —." njegovega srca vzvišeno zapoved Molčal je, prsi so se mu burno ljubezni do bližnjega, ki je ne dvigale. pozna noben pravi prerijski lovec. Sam Hawerfield, imenovan "Pa kaj vam bom več pripovedoval —! Osem jih je že padlo od tiste zločinske tolpe —. Tale Sans ear, je bil eden več v druž-| roka jih je ubila, iz tele puške bi junakov, ki sem jih srečal na | jih je zadela krogla v glavo divjem zapadu. Nabil je puško, ena tistih neverjetnih in nemogočih je bila, Dva sta še živa Pa tudi tista dva bom še našel. Kajti komur je stari Sam na ki jih je pogosto najti v rokahhledu, ta mu ne uide, pa če bitja prerijskih lovcev. Kopito je vse do Mongolije bežal. In mislim, da razrezano, zareza pri zarezi, sem jima na sledu —. Prav zato vsaka spomin na enega sovraž- sem namenjen v Texas in v Me nika. Cev je vsa zarjavela, zdi hiko. se, da je zvita, nihče bi ne znal Mladi, srečni in veseli farmer pognati iz nje poštenega strela, se je spremenil v starega, sivo- (Nadaljevanje z 2 strani) ter za vso uslugo in sodelova-njev teku 22 let. Hvala lepa, Father! Hvala lepa tudi Rev. Julius Slapšaku, odkar je tukaj med nami je vedno sodeloval z društvom. Prav tako hvala bivšim tajnikom: John Rogelu, Joseph Millerju, ki je bil tajnik 18 let, Anton Miklavčiču, ki se je tudi veliko trudil za napredek in uspeh društva in upam, da se "bodo vsi ti tudi ob naši 40-letnici ■ kaj oglasili. Lepa ivala tudi gg. Ivan Zormanu in Ivan Zupanu, ki sta tudi vedno sodelovala z društvom, kadar smo se obrnili do njiju za kakšno pomoč. Hvala tudi bra-u Jakob Resniku, ki je prvi sporočil v javnost sklep naše decemberske seje glede praznovanja naše 40-letnice in sicer v koledarju društvenih prireditev v Ameriški Domovini. Posebna, zahvala pa gre listu Ameriška Domovina za krasno delo in sodelovanje vse od začetka do danes. Poglejmo lično delo—naše vstopnice. Kako pomenljive so, če pogledamo am pri letnici 1900 je cvetka, še ni odprla svojega cveta, glavico ima še pokrito, da zavaruje cvet pred mrazom, potem pa poglejmo tja, kjer je letnica 1940, bomo pa videli, da je cvetlica že lepo odprta in kaže svoj lepi pomladanski cvet. Odkar se spominjam, nam je šla Ameriška Domovina vedno na roke v vseh slučajih ob raznih prireditvah in slavnostih. Zato priporočam našo tiskarno Ameriške Domovine vsem društvom, klubom in posamezni kom. Podpira j mo svoj časopis in uspeh bo nas vseh. oprostite, saj veste, da kdor dela se tudi zmoti, kdor pa še nič delal ni, pa pomote ne more narediti. Zgodovino društva sv. Alojzija bi se dalo napisati še cele kolone, toda zdi se mi, da ni potrebno, ker je bila skoro vsakih pet let precej dobro opisana in mislim, da je društvo dobro poznano širom Clevelanda. K zaključku pa se moram še spomniti naših ustanovnikov, ki jih je osem še^ivih, katera imena sem že zadnjič navedel. Želimo jim še mnogo zdravih in veselih let in da bi ne bila to vaša zadnja slavnost, pač pa, da bi dočakali še zlati jubilej. Med ustanovniki imamo tudi še prvega predsednika in to je brat Joseph Papež, stanujoč na 3589 E. 81st St. Izvoljen je bil leta 1900 in je predsedoval pet let in zopet pozneje enkrat dve leti, skupaj sedem let. Čast sobratu Joseph Papežu in Bog vas živi! Prvega blagajnika, brata Anton Fortuna, smo pa izgubili pred enim letom. Bil je 18 let društveni blagajnik. Bodi pokojnemu sobratu rahla ameriška zemlja, kakor tudi vsem že umrlim sobratom. Naj jim sveti večna luč! Društveni odbor za jubilejno leto 1940 je sledeči: Predsednik Joseph Lekan, 81st St.; podpredsednik Matt Zupančič, tajnik Frank Blatnik, zapisnikar Anton Zidar, blagajnik Domen Blatnik, nadzorniki in zastavonoše Ladislav Volčanšek, Frank Zore, Anton Škerl, zastopnika za SND na 80. cesti John Kužnik in Frank Mulh, za Maple Heights pa John Peskar in Joseph Fortuna; za skupna društva fare sv. Lovrenca sta Frank Mulh in Frank Volčanšek. Duhovna voditelja pa sta kanonik Rt. Rev. J. J. Oman in Gumb Lazar nikakor noče, da bi kdo imel za tepčka. Pa kdo bi si tudi želel? In vendar so ljudje, ki se s tem preživljajo! Taki ljudje bivajo, na primer, v Hum-peachu v USA. Tu je ves kraj tak. In ko je Lazar nekoč prišel na svojem potovanju krog sveta tudi tjakaj ... Lazar je izstopil v Hum-peachu. Tu je bil en sam hotel. Tam se je Lazar utaboril. Z bliskovito naglico se je razširila vest, da si je neki tujec najel sobo v hotelu. Zvečer je bil mali "salon" natlačeno poln. Celo sodnik je bil tam in lekarnar in živinozdravnik. Vsi so Lazarja prijazno pogledali, ko so vstopili v sobano, in tudi Lazarjev obraz je bil prijazen. Ali je kaj čudno, če so bili že čez nekaj minut vsi ene duše in enega srca? Vzklikali so Lazarju "živijo" in Lazar je vsfem vzkliknil "živijo!" Nikar ne poznajmo naš list samo v sili, drugače pa gremo Rev. juiius Slapšak;" društvena zdravnika: Dr. A. J. Perko in k tujcu. Sodelujmo skupaj in uspeh bo velik v našo lastno korist. Zato še enkrat prev lepa hvala Ameriški Domovini, želim vam lepega napredka in veliko naročnikov. Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste kaj dobrega storili v korist našega društva, če sem pa slučajno koga prezrl, pa prosim, da mi Frank Blatnik. -0- -—V Pudobu pri Starem trgu pri Rakeku je umrla gospa Ivana Keržie, stara 73 let. —Na Viru pri Domžalah je umrl g. Melhijor Smole, finančni preglednik v pokojn. "Pa še naš čarovnik naj živi!" je zavpil vmes živinozdravnik Lazar je prisluhnil. "Kaj — čarovnika imate?" je vprašal. Sodnik je ponosno prikimal, rekoč: "Pal še kakšnega! Pravega pravcatega čarovnika! Kaj vse zna! Ali bi ga radi spoznali? Evo ga!" Majhen možicelj se je prerinil skozi vrste. Bil je suh ko trska in mala glava mu je čepela na vratu kakor izžeta limona. "Okaj, reci gospodu dober dan!" je sodnik zaukazal. "Dober dan, gospod!" "Okaj, povej gospodu, kaj vse znaš!" "Jaz znam vse, gospod." Lazar je dobrovoljno motril špasnega tička. "To je seveda vse larifari, ali ne?" Vsi so na vsa usta ugovarjali. 'Nikakor, nikakor," je zavpil lekarnar. "Okaj zna zares čara-ti! Okaj naj za poskušnjo le kaj pokaže!" "No, to sem radoveden!" "Kaj bi pa, gospod, radi videli?" je začel možicelj. "Ali bi radi čarovnijo na človeku ali čarovnijo na rečeh ali čarovnijo na obeh hkrati-Naredimo čarovnijo na obeh, velja?" Lazari je prikimal: "Velja!" Možicelj se je postavil nared. "Začnimo! Vi imate lep suknjič, gospod! Vi boste šli ven. Ne bom se vas dotaknil, ostal bom tu notri in ko boste prišli spet noter, ne boste imeli nobenega gumba več na suknjiču, čarovnija !" Lazar je vedno zmajal z glavo. "Kakšna traparija!" "Staviva?" "Saj to ne more biti! Saj to ne more biti! Da jaz ne bi imel nobenega gumba več na suknjiču?" "Staviva?" Lazar je zamahnil rekoč: "Stavim, za kolikor hočete!" "Dobro — za deset dolarjev!" "Za sto, če hočete!" je vzkliknil Lazar. Zdaj se je vmešal živinozdravnik : 'Tudi jaz stavim za sto proti vam i" IZ DOMOVINE v rokah lastnika pa je taka puška nezmotljivo orožje, vse živ- lasega stezosledca in lovca, ki ne misli na drugo, ko na kri in ljenje strelja z njo, vajen je je, na maščevanje, iz žrebeta pa se vse njene vrline pozna in vse je razvilo bitje, ki je kozi bolj njene napake in muhe. In če po- podobno ko pravemu konju. Pa rine kroglo v cev — vse te puške so seveda še na sprednji na boj — lahko stavi glavo in življenje, da bo zadel Ko je bil z nabijanjem gotov, se je obrnil in zaklical: "Tony! oba sta čvrsta in klena še tudi danes in pogumno bodeta vzdržala —. Pa privršala bo puščica, pri-žvižgala krogla ali pa se zabli-skal tomahawk in eden od njiju bo padel —. Drugi, Tony ali Kobila se je pasla po dolinici, jaz, pa bo od "žalosti in tuge šel Na njegov poziv je dvignila ogromno glavo, postrigla z ušesi, za tovarišem v smrt —. Potegnil si je roko po očeh, se pognala v tek in obstala trdo pomolčal pa? rekel: pred njim, kot da mu sedlo kar| ponuja. Le roko mu je bilo tre- "Taka je moja zgodba, Char lej! Ne vem, kako je, — pa pr- ba iztegniti, pa je lahko zajahal. vi ste, ki mu pripovedujem o ne-"Izvrstnega konja imate, sreči svojega življenja. Čeprav Sam!" sem hvalil, pa čisto res-|v;a,s danes prvikrat wjdim. In bodete tudi najbrž zadnji. Gotovo ste že culi o meni. Tu- no m ne morebiti samo za šalo. "Kdor bi ga seveda takole površno pogledal, bi niti dolarja nejdi 0 Vas se je govorilo, če mi je ponudil za njega, če pa ga človek dalje časa opazuje, bo našel kedaj na misel prišlo, da sem za četrt ure prisedel h kakemu ta "Velja!" je vzkliknil Lazar, "za sto in vi' za sto!" "Tudi jaz za sto!' je brž zavpil lekarnar. "Tudi vi?" "Tudi," je dejal lekarnar in je položil sto dolarjev na mizo. „ Lazar se je začel že kar bati "No, zdaj pa zadosti," je odločil, "tu je tri sto dolarjev od mene. Dajte še vi svojih tri sto semkaj! Stava pa zahteva: jaz grem ven in ko pridem noter, ne bom imel nobenega gumba več na suknjiču?" "Tako je," so zavpili vsi, "taka je stava!" "Koliko gumbov bo pa začaranih?" "štejmo!" Lazar je slekel suknjič. Dal ga je sodniku. "Tri — šest — devet gumbov!" "Devet gumbov?" "Devet gumbov! Ne enega več ne manj!" Nato se je začela Čarovnija. Lazar se je postavil sredi salona. čarovnik se je vstopil pred njim. Buljil mu je v zrenice. Napravil je huš in napravil je hiš. "Ko zapustil sem te v temni noči . . .", ravno tako je v temni in viharni noči zapustila varno newyoršho pristanišče angleška lad ja Mauretania, Vsa sivo prebarvana je od-plula na visoko morje, a nihče ne ve kam. Poveljnik ladje je dobil zapečatena povelja. na njem vrline, ki jih ima red- borskemu ognju. Poznam vas kokatera jezdna žival. Stavil bi, I vsaj iz pripovedovanja, niste mi da je ne daste za tisoč dolarjev!" tujec. »Tisoč —? Pshaw —! Reci- pa za eno uslugo vas prosim, te milijon! In še za milijon je Charley!" ne dam! Vobče ni naprodaj, ker "Z veseljem vam ustrežem ne potrebujem denarja. Poznam Sam!" v Skalnem gorovju zlata najdi- "Pozabite, da ste me tako gr-šča, kjer bi lahko zlato z merni- (j0 iznenadili ki zajemal, in če bom kedaj našel človeka, ki je vreden, da bi ga imel Sam Hawerfield iz srca rad, mu bom tiste placerje pokazal. Denarja4orej ne potrebujem in zato Tony tudi ni napro- ba. daj. Ne govorite o tem!" "Dobro! Skušal vam bom dokazati, da je stari Sam Hawerfield vkljub temu vedno na svojem mestu, kadar in kjer je tre- (Dalje prihodnjič) . Kakor Mauretania tako tudi kraljica Mary, ki je drugi največji angleški potniški pur-nih, je bila obrana vseh komodnosti in sivo prebarvana ter je zapustila newyorsko pristanišče in odrinila najbfže v vojno službo. L ■ r o na sliki je potniški -parnih Normandie. Potem je zakrakal: "Zdaj gospod, pojdite san^i skozi vrata ven! štejte zunaj počasi do dvajset — potem pridite noter in nobenega gumba ne boste imeli več na suknjiču!" Lazar se je dvoumno zasmejal: "Bomo videli!" "Tiho! Molčite! Mite!'.' Lazar je odšel. Lazar je počasi štel do dvajset. Lazar se je zmagoslavno vrnil. Gumbi so bili še zmeraj na suknjiču. "Dobil sem stavo!" je vzkliknil Lazar. "Kako neki?" je zarezgetalo omizje. Lazar je ugovarjal: "Stavili ste, da ne bom imel nobenega gumba več na suknjiču, ko se bom vrn^l!" Vesela druščina se je smeje tolkla po kolenih: "Saj tudi nimate nobenega več, gospod! Saj tudi nimate nobenega več! Prej ste imeli devet gumbov na suknjiču! Ali imate torej nemara enega več na suknjiču? Stavili smo, da ne boste imeli nobenega gumba več na suknjiču!" Lazar je molčal. Strmel je v nevošljivce. "Tako je," je dejal nato. "Kaj? Kako?" "Imam en gumb več! Celo dva gumba imam več na suknjiču!" Vsem je zastala sapa. Lazar je odpel suknjič. Znotraj sta bila dva gumba na novo prišita .. . Lazar je bil namreč že prej nekoč v Huinpeaehu. . . (Jo Hans Rossler.) a—__—o--- 'odpirajte slovenske trgovce! Graščak toži 177 kmetov. Pri okrajnem sodišču v Križev-cih je graščak Josip Kipach vložil tožbo proti 145 kmetom zaradi motenja posesti. Kmetje so doma iz Gregurovca, Sela, Kapele in Ferežana. Graščak Kipach ima 1200 oralov gozda v Globočcu, kmetje pa trdijo, da imajo pravico do tega gozda, ker so bili prikrajšani ob priliki segregacije gozdne posesti, ki je bila izvedena leta 1872. Pred mesecem dni so kmetje v velikem številu šli v ta gozd, zamejili del gozda in zaznamovali 400 dreves za poseko, 25 dreves so pa takoj posekali. Dne 24. januarja je prišla v gozd druga skupina 32 kmetov iz Fodrovca i začela voziti iz gozda že posekani in obdelani les. Pri tem so nagnali iz gozda Kipachove logarje in delavce. Posredovali so orožniki in preprečili nadaljnje pustoše-nje v gozdu. Kmetje so pa ostali pri svoji trditvi, da imajo gotove pravice do gozda. Kipach je najprej mirnim potom skušal urediti zadevo, ker bi tožba veljala veliko denarja. Ker se pa kmetje niso dali pregovoriti, je po svojem odvetniku vložil tožbo proti vsem kmetom. Tožba je zaradi svoje obsežnosti in velikega števila izvodov tiskana. Za koleko-vanje je bilo treba šteti 14,000 din, že pri prvem naroku pa bodo stroški narasli na 60,000 din. —Smodnik ni za igračo. Ludvik Lanjšček, 161etni posestnikov sin iz Berkovcev v Prek-murju je v kljueevo luknjo natresel smodnika, vzel žebelj in udaril po njem s kladivom. Smodnik se je seveda vnel, eksplozija pa je odnesla neprevidnemu fantu prst z leve roke. —Zmrznjenega so našli 16. februarja zjutraj "ljudje, ki so hiteli na postajo Drenov grič, Slletnega Potrebuježa Karola, po domače NagliČevega očeta z Lesnega brda. še prejšnji večer so ga srečali nekateri in bil je malo dobre volje, ker se je vračal iz kupčije. Pod klancem na potu na Lesno brdo ga je najbrže dohitela slabost in je mislil počivati, a je zaspal večno spanje. Ko so ga našli, ni bilo več pomoči in so njegovo truplo svojci odpeljali domov. -V zaboju so ga hoteli spraviti čez mejo. Orožniki v črni pri Prevaljah so odkrili zanimiv trik, s katerim je hotel neki Pungrac Merkač spraviti čez mejo Otona Hrobatha, ki je pred časom prišel ilegalno iz Nemčije na obisk k svojim staršem v Jugoslavijo. Merkač je Hrobatha skril v zaboj in ga naložil na voz in ga na njem skušal mimo rožnikov skrivaj spraviti v bližino meje, odkoder bi lažje stopil na nemška tla. Orožniki pa šote Merkače-ve načrte zvedeli še pravočasno. Začeli so ga takoj zasledovati. Končno so Merkača dohiteli ter njega in njegov živ tovor aretirali. —Pri smučanju si je zlomil ključnico 15-letni dijak mur-skosoboške gimnazije Mirko Lah, MALI OGLASI V najem se odda stanovanje 5 sob, zgorej, in garaža, vse prenovljeno. Nahaja se na 899 Royal Rd. Odda se pošteni slovenski družini. Po-izve se na 1133 Norwood Rd. (81) Moderna trgovina naprodaj Proda se moderna in dobro vpeljana konfekcijska trgovina, stara že nad 30 let; vsa prenovljena. Električni fountain, Fri-gidaire kabinet za sladoled itd. Jako zmerna najemnina; najemninska pogodba za pet let. Jo morate videti, da jo boste znali ceniti. 1401 E. 55th St„ ali pokličite ENdieott 9707. Carl Sprelnak, lastnik. (81) T iščeta ! T iščeta! Oddajte naročila za piščeta kmalu, da jih dobite o pra vem času. Imamo v tem 20 let izkušnje. N1CKLE PLATE CCCIH and pratts ~ rcLiii Tr£°vina s perutnino, krmo in po-JO^tPtFT^" trebščinami. Travna in vrtna seme-;\ na, gnojila, razna škropila, peat moss. Vam dopeljemo na dom. jai A—- Lloyd Rd. & NKP RR. Tel. Wickliffe 190 ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasr.a poročna /abila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderaon 0628 6117 St. Clair Ave. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Skoro potem si je Oliver že toliko opomogel, da bi bil kos naporom tega popotovanja, in nekega jutra sta sedla z gospodom Losbernom v majhno kočijo, ki je bila last gospe Maylijeve. Ko sta prišla do chertseyskega mosta, je Oliver zelo prebledel in glasen krik se mu je izvil. "Kaj pa je fantu?" je vzkliknil doktor burno, kakor je bila že njegova navada. "Ali kaj vidiš — slišiš —čutiš — e?" "To, sir," je vzkliknil Oliver in pokazal skozi okno od kočije. "Tale hiša!" "Hiša, pa kaj je z njo? — Stoj, kočijaž. Ustavi tukaj," je za-vpil doktor. "Kaj je s to hišo, možak, e?" "Tatje! V to hišo so me peljali," je zašepetal Oliver. "Hudiča, res?" je vzkliknil doktor. "Ala, odpri!" A preden se je kočijaž skobacal s kozla, je planil doktor krat-komalo iz kočije, stekel proti zapuščenemu poslopju in že je razbijal kakor besen po vratih "Ehe!" je reklo majhno, na-kazno, grbasto človeče, ki je ne nadoma odprlo vrata. Doktor, ki je butil pravkar z veliko silo vanje, toliko da ni padel v vežo "Kaj pa je?" "Kaj pa je?" je zavpil zdra-.vnik in ga zgrabil, ne da bi se tudi trenutek pomišljal, onega za vrat. "Precej je. Za vlom gre." "Pa pojde še za umor povrhu, če me ne izpustite," je odgovoril hladnokrvno grbin. "Ali sli šite?" "Slišim, slišim," je odgovoril doktor in je svojega jetnika silno tresel. "Kje je vrag ga vzemi, kako je že lopovu ime — Sikes, da, tako je — kje je Sikes, ti uzmovič?" Grbavec je debelo pogledal, kakor v največjem strmenju in hudi nejevolji. Okretno se je izvil doktorju iz rok, izrentačil celo rešto strašnih kletvin in se umaknil v hišo. 'A še preden je utegnil zapreti vrata, je vdrl doktor v sobo, ne da bi rekel tudi besedo. Pazno se je ozrl po sobi: niti kos pohištva, nobena sled kake žive ali nežive stvari, niti lega omar, nič se ni strinjalo z Oliverovim opisom. "No!" je rekel grbavec, ki ga je ostro opazoval, "kaj se pa to pravi, da mi tako nasiloma vde-rete v hišo? Ali me hočete okra-sti, ali umoriti? Kaj je to?" "Ali si že kdaj slišal, da bi bil prišel kdo v kočiji in s parom konj po takih opravkih, ti smešni stari volkodlak?" "Kaj pa hočete?" je vprašal grbin. "Ali se mi spravite,' preden se vas lotim? Da bi vas strela!" "Pojdem, kadar se bo meni zdelo," je rekel gospod Losber-ne ter pogledal v drugo sobo, ki pa ni bila, kakor prva, prav nič podobna tisti, o kateri je pripovedoval Oliver. "Prej ali slej vas že zasačim, prijatelj!" "Da, res?" se je zarežala grda pokveka. "Ce me boste kedaj potrebovali, tukaj sem. Pet in dvajset let živim tukaj sam samcat in razvpit za blaznega, pa bi me vi prepodili! Za to vas bom še izplačal, za to vas bom še izplačal." In pri teh besedah je ver je sklenil roke in malo oma- že prej, v davno minuli dobi; in hnil. to zbuja svečane misli na čase, "In njegova hišnica je tudi ki bodo, in ukloni ves posvetni odšla?" je vprašal gospod Los- ponos. dil Oliver tja in v misli na bor-jbolj ustregel. Potem se je spre-: pravi jati naloge za drugi dan in ni grob svoje matere včasih se- hajal z gospo Maylijevo in z Ro-!te je izdeloval marljivo v majh- voza in je vseskozi preklinjal. Ko pa se je obrnil gospod Los-berne k vozniku, je pogledal v kočijo in ošinil Olivera s tako ostrim in divjim ter hkratu tako srditim in maščevalnim pogledom, da ga ni mogel pozabiti še mesece in mesece, bede in spe ga je videl pred sabo. Robantil in divjal je še dalje, dokler ni kočijaž sedel na svoj prostor. In ko so bili zopet na poti, so ga videli od daleč, kako je cepetal z nogami po tleh in si v skrajni razkačenosti rval lase. "Jaz sem osel," je rekel doktor po dolgem molčanju. "Ali si to že prej vedel, Oliver?" "Ne, sir." "Potem si pa zapomni za drugikrat." "Osel," je vzkliknil doktor znova, ko je bil zopet nekaj minut premolknil. "Tudi če bi bil to pravi kraj in bi bili tu pravi tolovaji, kaj bi pa bil sam opravil? In tudi če bi bil imel pomočnika, kaj bi bil drugega dosegel, kakor spravil samega sebe v neprilike? In prišlo bi1 brez dvoma na dan, kako sem vso stvar potlačil. Pa bi se mi bilo tudi prav zgodilo, še vedno sem zašel v zagato, tako ali tako, kadar sem delal po prvem nagibu; in to bi me bilo že lahko ,izmodri-lo." In res ni delal vrli doktor vse življenje drugače kakor po trenutnem nagibu. Dobro znamenje za naravo teh nagibov, ki so ga vodili, je to, da ni bil nikoli zapleten v nikake neprilike in neugodnosti, temveč je bil pri vseh, ki so ga poznali, spoštovan in priljubljen. Da povemo resnico: minuto, dve je bil malo slabe volje, ker ni našel krepkega dokaza za resničnost Oliverove-ga pripovedovanja, in to pri prvi priliki, ki se mu je ponudila. A hitro je bil zopet stari; in je videl, da odgovarja Oliver še dalje na njegova vprašanja naravnost in v skladu s prejšnjimi besedami in da razodevajo njegovi odgovori slej ko'prej iskrenost in resničnost, je sklenil, da bo dečku v bodoče vse verjel. Ker je vedel Oliver ime ceste, kjer je stanoval gospod Brown-low, sta se peljala naravnost tja. Ko je kočija zavila vanjo, mu je srce tolklo, da je komaj mogel dihati. "No, katera hiša je?" je vprašal gospod Losberne. "Tistale," je odgovoril Oliver in živahno pokazal skozi okno. "Bela hiša. O, hitro, hitro! Recite mu, naj požene! Tako mi je, kakor da bi moral umreti. Tako se ves tresem." "E, kaj bi!" je rekel dobri doktor in ga potapljal po rami. "Takoj jih boš videl in oni bodo preveseli, da te vidijo živega in zdravega." "O, upam, da!" je vzkliknil Oliver. "Tako dobri so bili z menoj, tako zelo, zelo dobri." Kočija je drdrala, se ustavila. Ne, to ni prava hiša, prihodnja vrata, še nekaj korakov in so se zopet ustavili. Oliver je pogledal proti oknom, solze veselega upanja so se mu ulile po licih. Ojoj! Bela hiša je bila prazna in na oknu je bil listek: "Odda se v najem." "Potrkajmo pri sosedu," je vzkliknil gospod Losberne in pri- Ali veste, nakazni mali nestvor strašno za-vreščal ter v blazni togoti zaple- jel Olivera za roko. sal po veži. "Prebedasta stvar," je zamr-mral doktor sam zase, "deček se je moral zmotiti. Na, spravi to v žep pa se zopet zapri." To rek-ši je vrgel grbinu nekaj drobiža in se vrnil k vozu. Mož je šel za njim prav do kaj je z gospodom Brownlowom, ki je stanoval v sosednji hiši?" Srežnica ni vedela, a je rekla, da bo vprašala. Skoro nato se je vrnila in povedala, da je gospod Brownlow svoja posestva berne po kratkem premolku. "Tudi, sir," je odgovorila služkinja. "Stari gospod, hišna in še neki gospod, prijatelj gospoda Brownlowa, vsi so odpotovali skupaj." "Potem pa obrni kar domov," je rekel gospod Losberne koči-jažu, "in konje bomo krmili šele, ko pridemo iz tega prekletega Londona." "Knjigar, sir!" je rekel Oliver, "Poznam poti do njega. Pojdimo k njemu, prosim, sir! Obiščite ga!" "Dečko moj, razočaranja je ravno dovolj za en dan," je rekel doktor. "Čisto dovolj za naju o-ba. če greva h knjigarnaju, izveva prav gotovo, da je umrl ali zažgal svojo hišo ali pobegnil. Nak! Naravnost domov!" In storili so po doktor j evem prvem nagibu ter se odpeljali proti do mu. To bridko razočaranje je prizadelo Oliveru celo sredi njegove sreče mnogo skrbi in žalosti, kajti marsikatero uro svoje bolezni se je zabaval z mislimi, kaj porečeta gospod Brownlow in gospa Bedwin, ko ga bosta videla, in kako veselje bo pripovedovati, koliko dolgih dni in noči je mislil na vse, kar sta storila zanj, in koliko solz je prelil radi krute ločitve od njiju. In upanje, da se bo pred njima opravičil in jima pojasnil, kako je bil od njih nasilno odpeljan, ga je dvigalo in ga navdajalo z močjo v mnogih njegovih zadnjih po-skušnjah; in sedaj misel, da so odšli tako daleč in v veri, da j 3 slepar in tat — in ta vera bo o-stala neizpodbita najbrže, dokler bo živ — toliko, da ga ni vse to do kraja pobilo. Vendar ta okolnost ni spremenila vedenja njegovih dobrotnikov. Po drugih štirinajstih dneh je prišlo lepo, toplo vreme, vsako drevo in vsaka cvetlica je giu-la mlado listje in bujno cvetje, in začele so se priprave za odhod iz Chertseya za nekaj mesecev. Srebrnino, ki je obudila Židu tako silno poželjivost, so poslali svojemu bankirju, hišo so prepustili Gilesu in drugim slugam v varstvo. Odpotovali 30 na daljno pristavo in vzeli Olivera s seboj. Kdo bi popisal veselje in radost, dušni mir in lahni pok