Ceha D!n 1
Poštnina platana v gotovini
V Ljubljani, sobota 86. novembra 1938
III
Pol uradno angleško poročilo po sklepih, sprejetih na francosko-angleškem sestanku v Parizu
Anglija in Francija za zdaj še nočeta jamčiti nedotakljivost novih češkoslovaških meja
London, 26. nov o. Predsednik angleške vlade Chamberlain inzunanji minister lord Ualifax sta včeraj ob 10.80 odpotovala iz Pariza. Na postaji so se od njiju poslovili francoski uradni zastopniki in velika množica ljudstva, ki je oba državnika navdušeno pozdravljala. Angleška ministra sta dopotovala v London ob 17,80. Predsednik Chamberlain je časnikarjem izjavil, da je bil njun obisk v Franciji izredno pomemben in koristen za bodočnost.
Na pol uradno poročajo, da so francoski In angleški ministri na pariškem sestanku sprejeli naslednje sklepe:
1. Odobrili so skupni načrt za obrambo obeh držav ter se posvetovali o vseh ukrepih, ki naj bi zvečali angleško vojaško silo za primer vojne. Angleška vlada bo po sklepu sestanka v Parizu predložila poslanski zbornici zakonski načrt za uvedbo tako imenovanega narodnega registra, to je popisa vseh moških in žensk v državi, ki prihajajo v poštev za vojaško in obrambno službo. Ta register naj omogoči hitrejšo mobilizacijo v primeru vojne, ker sme angleška vlada po ustavi uvesti splošno vojaško dolžnost šele, kadar vojna izbruhne.
2. Francosko-angleško stališče do španske vojne se ni spremenilo. Vojne pravice vojsku-
jočima se strankama bodo priznane šele, ko bodo odpoklicani prostovoljci po sporazumu, ki so ga sklenili pri odboru za novmešavanje.
3. Francija in Anglija bosta ukrenili vse potrebno, da olajšata dostop političnim beguncem na svoje ozemlje, v kolikor jima bodo to dopuščali varnostni razlogi.
4. Francija in Anglija ne moreta še jamčiti za varstvo češkoslovaških meja, kakor to določa miinchenski sporazum. Izjavo o jamstvu za nove češkoslovaške meje bosta lahko dali šele, ko bodo meje res končno določene.
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Narodni in državni praznik zedinjenja 1. decembra praznujemo letos ob 20 letnici naše osvoboditve in ustanovitve kraljevine Jugoslavije posebno slovesno in slavnostno!
Uradi ta dan ne poslujejo in vse trgovinske ter obrtne obratovalnice so zaprte. V cerkvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. Državni in samoupravni uradi razobesijo državne zastave.
Mestna občina ljubljanska proslavi 20 letnico kraljevine Jugoslavije s slavnostno sejo mestnega sveta in s slovesnim obhodom s sodelovanjem vseh ljubljanskih društev in organizacij.
Vabim ljubljansko prebivalstvo, da na ta jubilejni praznik kraljevine Jugoslavije izobesi na svojih hišah državne zastave, se udeleži cerkvenih slovesnosti in slavnostnega obhoda ter zvečer po vsej mestni občini razsvetli okna svojih hiš in stanovanj.
Pokažimo na čim manifestantnejši način svojo globoko državljansko zavest in toplo ljubezen do naše kraljevine Jugoslavije!
Ljubljana, 2fi. novembra 1038.
Župan mesta Ljubljane dr.Juro Adlešič 1. r.
i*r ■* A	^	^ A
Novinarski koncert
**,.delovali bodo:
ge. Bravničarjeva, Heybalova, Jerajeva, Kogejeva, Majdifcva, g Šimcnc, vojaška godba in pevski zbor Grafike
Po koncertu družabni večer z dvema godbama
1. decembra ob 8 na Taboru
Slovenci v nemških delovnih taboriščih
Zadnja številka »Koroškega Slovenca«, glasila naših rojakov onstran Karavank, piše:
Iz delovnega taborišča Horselgau v deželi Thii-ringen piše prijatelj našega lista pismo, iz katerega posnemamo nekatere vrstice za naše bralce: »Sedem let in pol sem bil brezposeln. Začetkom letošnjega junija pa 6em odšel v transportu 800 delavcev v stari rajh, vesel, da sem spet našel zaposlitev. Celih štiri in dvajset ur smo so vozili in končno prispeli v HSrselgau, kjer je veliko taborišče in se gradi avtocesta skozi Turingijo. Delo, ki ga vršimo, ni naporno in z lahkoto vzdržimo tudi deset ur ter smo še manj utrujeni, kakor doma po osmih delovnih urah. Stanujemo v velikih barakah, ki imajo po pot sob, v vsaki sobi pa je po 18 postelj in dvajset omar. Tudi 6vojo kantino imamo, kjer se dobijo pijače, tobak in druge raznovrstnosti. Za hrano plačujemo na dan 1.20 marke, za kar dobimo 60 dkg kruha s surovim maslom, ribami, sirom ali klobaso (Streichwurst), vsak te^ deij za priboljšek marmelado in vsak mesec slad komi sok. Kuha se na dan enkrat. Od ure zaslu žimo po 60 pfenigov, družinski očetje dobijo vrhu tega še dnevno družinsko doklado v višini 1 marke. Poleg hrane plačujemo seveda tudi prispevke za zavarovanje i. dr., kar znaša okroglo 6 mark na teden. V taborišču nas je 7 Slovencev. Našo narodno zavednost mnogi nemški sodelavci spoštujejo, redki nas zaradi našega slovenstva črtijo. Sam večkrat mislim na svojo ožjo domovino in jo pridem ob božičnih praznikih obiskat. Dotlej pozdravljam brate in sestre slovenske domovine, posebno pa še bralce »Koroškega Slovenca«.
Strašni požar v Kaliforniji, ki je izbruhnil pred dvema dnevoma, so zdaj omejili. Škode po požaru je do zdaj tri in pol milijone dolarjev.
Zastopstva balkanskih generalnih štabov načelniki ba,do dospela jutri v Atene, kjer ee v ponedeljek začne redna letna konferenca teh štabov.
Veliki fašistovski svet bo imel prihodnja sejo 30. nov.cmbra v Rimu.
Prvo veliko avtomobilsko cesto skozi sudetske 'kraje fcftdo začeli graditi decembra, .
Sv. oče Pij XI. je spet nevarno zbolel
Danes zjutraj je bilo njegovo stan;e malo boljše
Vatikan, 26. novembra, o. V zadnjih dveh dneh se je zdravje sv. očeta Pija XI. zelo poslabšalo. Zaradi velikih naporov v zadnjih 14 dnevih (beatifikacije, sprejemi) se jo sv. očetu ponovila stara bolezen; pokazale so se tudi motnje v krvnem obtoku in pa oslabelost srca. Včeraj je bilo njegovo stanje zelo resno, tako da so se bali smrti. Napad bolezni je prišel predvčerajšnjim, ko je sv. oče odhajal od avdience, pri kateri je sprejel 600 novoporočenih parov z vsega sveta. Sv. očetu je nenadno prišlo slabo, da so ga morali takoj odnesti v posteljo. Zdravniki s prof. dr. Milanijem na čelu so odredili visokemu bolniku popoten mir in počitek. Vsi sprejemi pri sv. očetu so bili takoj odpovedani. Papeževo stanje je
;■ tako resno, da so nemudoma obvestili vse kardinale o njegovi bolezni.
Sv. oče	Pij XI.	leži v svoji sobi	v tretjem
nadstropju v Vatikanu. Poleg njega jo nekaj redovnikov, ki	molijo.	Tudi prof.	Milani,	ki zdravi
sv. očeta, ne	zapušča	njegovega	stanovanja. Razen
sestre sv. očeta in dveh njegovih nečakinj včeraj k sv. očetu niso pustili nikogar.
Včeraj popoldne je bilo sv. očetu nekoliko bolje in je	lahko zaužil malo	hrane.	Prebil je
dobro tudi nocojšnjo noč. Poročilo, ki ga je zjutraj izdal prof. Milani, pravi, da je stanje sv. očeta ponori bilo še dosti zadovoljivo. Profesor Milani je noč prebil v papeževi sobi. Bolnikovo stanje je zaradi visoke starosti kljub trenutnemu izboljšanju tako resno, da pričakujejo najhujšega.
Francifa pred vainFmi hudimi dogodki:
Za 30. november je razglašena splošna stavka po vsej Franciji
Pariz, 26. nov. o. Industrijska in prometna stavka	v Franciji zavzema vedno večji	obseg.
Stavka	-je	izrazito političnega značaja in so	jo	levi-
čarji razglasili zato, da bi vrgli Daladierovo vlado, ki hoče v Franciji notranjo pomiritev, izboljšanje gospodarskega in socialnega 6tanja z večjo delavnostjo,	v	zunanji palitiki pa ohranitev miru	in	sporazum	z	vsemi državami, ki so bile Franciji	zdaj
nevarne. Levičarji utemeljujejo stavko z dejstvom, da hoče vlada vzeti delavstvu njegove pridobitve, ker je zaradi izipopolnitve državne obrambe uvedla v nekaterih industrijskih panogah 45 urni delovni teden. Levičarji, ki jih vodijo komunisti, hočejo s stavko za vsako ceno preprečiti sporazum med Francijo in Nemčijo.
Ker je vlada vsem dosedanjim stavkovnim in prevratnim gibanjem bila kos z odločnimi ukrepi, je glavna delavska zveza za 30. november razglasila splošno stavko po vsej Franciji, kar utegne privesti do odločilnih in nedolgeduili dogodkov.
Sno&i je pariška policija začela izganjati delavstvo iz avtomobilskih tovarn Renault. Policija je imela velike težave, ker so ee delavci upirali. Bilo je ranjenih 10 redarjev in članov mobilne garde. Policija je aretirala kakih 200 oseb, ki jih bo pa najbrž kmalu vse izpustila.
Voditelj socialistične stranke Leon Blum se je včeraj posvetoval s predsednikom radikalnega socialističnega kluba Chicheryjem in nato 6 Herrio-
tom ter s številnimi drugimi parlamentarci. Zahteval je, da naj parlamentarci odidejo k Daladierju in zahtevajo njegov o.dstop zaradi socialnih nemirov v Parizu in drugod po Franciji.
Kmalu nato se je zvedelo, da je bil ta korak Leona Bluma brezuspešen, ker je v svoji resoluciji socialistična stranka popoldne zahtevala odstop vlade.
Vlada je odločena, da ne bo popustila, marveč da bo obdržala red in mir za vsako ceno in je zato izdala obsežne ukrepe. Predsednik vlade Daladier, ki je tudi vo,jni minister, je prevzel še posle notranjega ministrstva, da bo tako vsa oborožena sila združena v eni roki.
Minister za javna dela je odredil rekvizicijo rudnikov, kjer je izbruhnila stavka. Ker pa ta odredba ni imela povsod tistega uspeha, zato se je včeraj v Valencienu sestal posebni odbor vojaških poveljnikov, ki je ukrenil V6e potrebno. Odbor bo še naprej zasedal.
Večina poslancev v parlamentu obsoja stavkovno gibanje in meni, da je to samo političen manever levičarjev. Poslanci so prepričani, da bo vlada vzdržala red in mir. Pričakujejo pa, da bo vlada nekoliko omilila svoje zadnje zakonske ukrepe, posebno kar se tiče obdavčenja obrtnikov.
Če bodo nemiri trajali, je vlada pripravljena razpustiti komunistično stranko ter njene voditelje, ki so y službi tuje države, zapreti
Trgovinski minister govori o gospodarskih uspehih vlade:
Izvoz našega lesa v Italijo se bo povečal za tretjino
Sušak, 26. nov. Trgovinski minister dr. Kaba-lin, ki potuje te dni po Hrvatskem Primorju in ima volivuo shode, je imel na Sušaku sestanek širšega odbora JRZ, na katerem je govoril o gospodarskem delu vlado dr. Stojadinoviča in o njenih uepehih. Posebej je poudaril pomen obnovljenih gospodarskih odnošajev z Italijo in med drugim dejal:
»Tretje redno zasedanje italijansko-jugoslo-vanskega stalnega gospodarskega odbora, ki je bilo v Rimu novembra, je prineslo tudi znatno izboljšanje možnosti za naš izvoz lesa v Italijo. Temu važnemu vprašanju je bila posvečena vsa pozornost, kajti vedeli smo, koliko izvoz lesa v' Italijo pomeni za naše pasivne in druge kraje, ki eo bogati na gozdovih, poeebno pa za Slovenijo, Gorski Kotar, Liko, Hrvatsko Primorje in Bosno. Od uspešnega izvoznega poslovanja z italijanskim trgom za visi v nvnogočem gospodarski obstanek teh krajev. Naravno je torej, da je skrb za gospodarske koristi teh krajev narekovala napore, da so omogoči čim večji izvoz lesa v Italijo. Z nedavnimi pogajanji z Italijo se je posrečilo doseči popoln uspeh v tej smeri. Dočim je po prejšnjem sporazumu naš izvoz le6a v Italijo mogel znašati vsega 82 milijonov lir, bo po novem sporazumu izvoz mogel doseči 110 milijonov lir, to se pravi, za eno tretjino več od prej. Za les je z novim sporazumom rezerviranih 42% vsega izvoza. Lesa za celulozo po prejšnjem sporazumu ni bilo možno izvažati v Italijo za več kot 1,400.000 lir. Znano pa je, kaj bi za vse lesne pokrajine pomenil izvoz lesa za celulozo. Po novem sporazumu bo mogoče tega leea izvažati za cele 4 milijone lir, to je za 185%. več. Povečane so količine za tesani
les od osem milijonov 400.000 na 12 milijonov lir, za mehek rezan les od 28 na 35 milijonov, za bukov les od 15 na 18 milijonov in za ostali trd les od 17 na 25 milijonov lir. Na ta način je bila dana ljudstvu v teh krajih velika pomoč, kajti zagotovljeno jitn je delo in zaslužek v gozdovih, na žagah, pri prevozih, pri nakladanju in razkladanju lesa itd.
Triletno delovanje dr. Stojadinoviča in nepregledna vrsta uspehov kaže na dejstvo, da edino on more nuditi svoji državi blagostanje. Zaradi tega vas pozivam, da 11. decembra glasujete za državno kandidatno listo dr. Stojadinoviča.
Naše in bolgarsko vojaško zastopstvo, ki se je udeležilo pogreba v Ankari, je bilo ičeraj deležno slovesnega sprejema v Sofiji. Članom našega odposlanstva so bolgarski častniki priredili kosilo v svojem domu.
Češkoslovaški poslanik v Londonu je izročil angleškemu' zunanjemu ministrstvu spomenico, v kateri ČSR sporoča Angliji, da so vsa obmejna vprašanja s sosedami urejena. Spomenici je priložen tudi zemljevid nove Češkoslovaške.
Demonstracijo proti Judom in proti levičarjem so bile včeraj v Budimpešti.
Predsednik dr. Milan Stojadinovič je včeraj sprejel italijanskega in madžarskega poslanika.
10 letni načrt za ureditev Palestine je predlagal v angleški poslanski zbornici poslanec Chur-chil. Pri tem načrtu naj bi sodelovale v«e države, ki jim je kaj do Palestine.
Vesti 26. novembra
Češkoslovaško notranje ministrstvo je odredilo strogo preiskavo, ker je iz zunanjega ministrstva izginil ves skrivni arhiv z izredno važnimi dokumenti. I)o zdaj so ugotovili, da so arhiv nekaj dni pred odstopom predsednika Beneša na njegovo povelje poslali v Bratislavo, od tam pa z ladjo do romunskega pristanišča Conslanze. Krog bivšega predsednika dr. Beneša v tujini je začel dokumente iz tega tajnega arhiva prodajati raznim tujim listom, ki iistine, po svoje prikrojene, že priobčujejo.'
Vojvoda VVindsorski se bo za božič vrnil v Anglijo in se z ženo vred tam naselil. Tako so se dogovorili, kakor piše francoski tisk predvčerajšnjim, ko sta bivšega angleškega kralja obiskala predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister Halifax med svojim bivanjem v Parizu in se z njim razgovarjala dvajset minut.
184^ dunajskih Judov je z italijanskim parnikom sConte Verde« dopotovalo včeraj v Šanghaj in se bodo skušali naseliti lam.
Irski katoličani in Judje eo seslavili odbor za sprejemanje in preskrbo beguncev iz Nemčije in Avstrije. Irska bi bila pripravljena sprejeli 20.000 begunskih rodbin.
Nemška vlada je ustanovila osrednji tirad za
nakupovanje judovskih dragocenosti in umetnin, la urad so ustanovili, ker veliko Judov ne lx. moglo plačati globe, ki jim jo je nemška vlada naložila zaradi umora v Parizu, če ne prodajo svojih dragocenosti.
Oddelki poljske vojske so včeraj nenadno zasedli nekatere predele češkega ozemlja v pokrajini Czadca, čeprav bi bili smeli lo storiti šele dne 1. decembra. Praška vlada je zaradi kršitve medsebojnega dogovora vložila oster ugovor pri poljski vladi.
Veliko volivno zmago listi dr. Stojadinoviča napoveduje italijansko in angleško časopisje.
Sest mornarjev je bilo ubitih, ko sta se pred-včerajšnjim pred Tarentom zaleteli italijanska tor-pedovka »Lampo« in križarka »Pola«. Torpedov -ka je bila hudo poškodovana.
Štiri metre visok obrambni nasip, ojačen z bodečo žico. 60 začele delati šovjetjske oblasti vzdolž poljske mejo. Iz obmejnih predelov so v»e prebivalstvo poslali v notranjost Rusije. Poljski listi piavijo, da bodo Sovjeti tako zagradili vso mejo med Poljsko in Rusijo.
Združene države so nemškemu zunanjemu ministrstvu poslale spomenico za ureditev bivših avstrijskih dolgov.
I* globe, ki jo bodo plačali nemški Judje zaradi umora v Parizu, bo nemška vlada uredila več morskih kopališč za člane narodna-socialističttih organizacij in uredila več novih pristanišč.
Štiri angleške častnike in tri nižje častnike je ( postrelil pobesnel indijski rojak v vojaškem skladišču v Bombaju.
»Angleški teden« bodo priredili v Bukarešti. Prireditev bo služila propagandi za nakup angleškega blaga in za poživitev stikov z Anglijo.
Milijon pezet za zidavo novih šol je določila španska nacionalistična vlada.
Na Češkoslovaškem bodo 1. decembra vzeli iz pometa vse poštne znamke za pol krojie, ki nosijo sliko bivšega predsednika dr. Beneša.
Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je včeraj poročal poslanskemu odboru za zunanje zadeve o razgo,vorih, ki jih je imel z našim predsednikom dr. Stojadinovičem v Nišu in o razgovorih zadnje dni v Londonu in Parizu.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj sprejel češkoslovaškega odpravnika poslov, za njim pa madžarskega poslanika.
Z ječo do pet let bo kaznovan vsakdo, kdor bi skušal na Poljskem obnoviti delovanje frama-sonskih lož in organizacij.
Italijanski listi zavračajo vesti francoskega in angleškega tiska, da bi bili v Španijo odšli novi oddelki ilaljanskega vojaštva .
V	Sofiji so bile včeraj demonstracije v \\.
- ■ —	■ Oblasti so dobile nalogo, da morajo
proti poskusom novih dempnstracij najodločneje nastopati.
Slovaška avtonomna vlada je sklenila razpustili slovaško protestantovsko stranko.
34 ljudi je izgubilo življenje v zadnjih snežnih viharjih, ki so divjali po Severni Ameriki.
Volitve novega češkoslovaškega predsednika bodo^ 30. novembra. Bodoči predsednik dr. Hacha je včeraj imel daljši sestanek s slovaškim voditeljem dr. Tisom. Predsednik čsl. vlade gen. Sirovy je šel včeraj sporočat dr. Hachi sklep vlade, da bo edini uradni kandidat za predsednika on.
Gospodarsko življenje v ČSR se polagoma vrača v redno stanje. Glavne težave so že premagane. Tako govori gospodarsko poročilo češkoslovaške državne banke.
Proslava 20 letnice osvoboditve v Novem Sadu
Novi Sad, 26. nov. Novi Sad je na zelo slovesen način včeraj slavil 20 letnico osvobojenja. Mesto je bilo že včeraj zelo slavnostno razpoloženo. Povsod so zavihrale državne zastave, na nekaterih mestih pa so bili postavljeni lepi slavoloki. Slavnostna proslava se je začela predvčerajšnjim popoldne s položitvijo venca na spomenik padlim vojakom ter na spomnike Jaše Tomiča. S fanfarami, zvonjenjem in s topiči so naznanili, da se je proslava začela. Zvečer je bila po mestu slovesna bakljada. Sprevod je krenil do trga Svobode, kjer je spregovoril novosadski župan Kosta Mirosavljevič.
Včeraj na vse zgodaj so korakale po mestu godbe ter naznanile začetek včerajšnjih slavnosti. Po zahvalni službi božji v tamkajšnji stolni cerkvi je krenil po ulicah velik sprevod, v katerem so korakali zastopniki preko 100 društev z zastavami, kakor tudi posamezna zastopstva iz okoliških krajev.
Vseh slovesnosti so se udeleževali tudi ministri Magaraševič, Stankovič in Stošovič ter predsednik skupSčiue Čirič-
Zanimivo predavanj« dr. A. Kuharja na prosvetnem večeru:
Skrb velikih narodov za lastno kri v tujini
.Ljubljana, 26. novembra.
Mnogo, mnogo premalo so brigamo za svoje narodne manične, tako maol, da jo to >malo< enako skoraj ničli. Saj ao ljudje, ki se z iskrenim ali koristnim čustvom brigajo za one, ki nam jih je ugrabilo srednjeveško pojmovanje pravice in moči in mi sami se cedimo od navdušenega, brezglavega rodoljubja, toda načrtnega, organiziranega in uspešnega dela ne poznamo. Prav je, če go brigamo za svoja kulturna, socialna in druga vprašanja. Toda koliko nam bo vse to pomagalo, če se ne bomo pobrigali za najvažnejše: za našo bitnost, no Bicer kot člen v družini narodov, člen ki deli pravico ali krivico, ampak da ohranimo to, kar nam po božjih in naravnih postavah gre — biti narod. Kajti če pogledamo okrog sebe, vidimo, da se drugi, veliki narodi brigajo za svoje manjšine, da poskušajo celo slednjega posameznika prikleniti k svojemu občestvu. O teni vprašanju je snoči predaval na prosvetnem večeru urednik g. dr. A. Kuhar.
V poslednjih mesecih je problem manjšin z vso silo stopil v ospredje. Srednja Evropa se je podrla in manjšinsko vprašanje je pogledalo v obraz, manjšinsko vprašanje, s katerim ee moramo baviti kot narod in ne kot diplomati. Nihče se ni zmenil, ko se je podrla Srednja Evropa, ko je plačala račun CSR. Dejstva pa so ostala in ta dejstva so: 1. 5 milijonov ljudi je menjalo svoje državljansko podanstvo brez krvi in ne da bi kdo kaj rekel. 2. Okrog milijon Slovanov je bilo vpre-ženih v tuji jarem in politično življenje gre dalje kot se ne bi bilo nič zgodilo. 3. Nemčija ee je zelo okoristila-
Cesa ae bomo iz tega naužili? Nemci »o doma pregnetli in prekvasili vse: z vsemi sredstvi in z vso osvajalno silo so pritegnili v teku let vse
narodne moči ter ustvarjali pri narodni manjšini isto globoko in osvajevalno prepričanje: narod smo, velik narodi Jasno je, da bi bilo težko kaj storiti, če ne bi bila manjšina prežeta z istim duhom in z istimi cilji kakor matica. Ni torej sedemdeset milijonov glavni Sinitelj, glavni činitelj je duh, volja, prežetost z zavednostjo, briga za lastno kri. Delo pa, ki ga danes razne njihove organizacije opravljajo, pa je ogromno in steza svojo roko kakor pošast. Delo, ki so ga te organizacije v teku let opravile in ga še opravljajo, je zares čudovito, smotrno in prav zaradi tega — nevarno.
Vsak je čutil, da se temna senca še ni odstranila, in vsak, ki je predavanje poslušal ter ga doživel, je tudi občutil, kako brezbrižno in kruho-borsko je prav za prav naše življenje. Kaj pa je naša dolžnost? Da svojo narodnost zopet in zopet doživljamo, pregnetemo svoje pojmovanje o svoji bitnosti in delamo, delamo noč in dan. Res je, da smo glede na svoje narodnostno vprašanje brezbrižni in da ran na svojem narodnem telesu ne občutimo in da nam je tuja zagrizenost, se, da je čas resen, nevaren in da je naša odgo-s katero bi se morali vreči na delo. Zavedajmo pa vornost velika. Bodimo pripravljeni, da to, kar je naše, zopet sprejmemo, da žrtvujemo vse, da žrtvujemo sebe, da ponesemo čez meje ljubezen do maternega naroda. Ne v številu, ampak v delu, v zagrizenem delu za naše smernice, naš cilj in našo bodočnost.
Ljubljana od včeraj do danes
Pusto in megleno je bilo današnje jutro. Pravo novembrsko razpoloženje se je vleglo na mesto. Pozni letni čas zdaj Šele prihaja do polnega izraza v vsej svoji značilnosti. Mokro se lesketajoča, črna drevesa z izpranimi vejami, blatne ceste na periferiji, dremotne hiše in zaspano medli obrisi bližnjih gričev, kjer učinkujejo skupine gozdov kakor kulise, ki se gube nekam v prazno sivino. Oko pregleda lahko le še majhen prostor, izdvojili smo se lz postranstva v tej naši kotlini, megleno zagrinjalo nas je skrilo pred drugim svetom. Zdaj ze iščemo druščine, v obiske hodimo, kramljamo, po kavarnah sedimo, da bi si bili osamljeni bliže. Dan naglo mine. Odrezani od drugega sveta po razgledu, ki je utesnjen, iščemo prisrčnejših stikov s svojimi bližnjimi. Intimnejši postajajo domovi.
V	tej megli in sr motnosti se že začenjamo vdajati predbožičnemu razpoloženju. Kljub sivini in neki puščobnosti so ti dnevi po svoje lepi; vdajamo se neki zbranosti in poetičnosti, prebiramo stare knjige, ko se grejemo pri peči in pozneje, ko se spominjamo tega Žasa, se nam ne zdi dolgočasen in pust.
Sedemdesetletnica zaslužnega gornika
Sedemdesetletnico svojega rojstva obhaja danes častni predsednik Slovenskega planinskega društva, mož, ki je dolga leta predsedoval tej nasl veliki planinski organizaciji. Ime dr. Frana Tominška je že zdaj z zlatimi črkami zaznamovano v zgodovini našega planinskega pokreta. Jubilant je živel v težkih časih, ko planinstvo pri nas ni bilo zgolj turistično, alpinsko in športno udejstvovanje, ampak je predstavljalo odlično pomembno obliko narodnoobrambnega boja. In v tem boju je nai slavljenec korakal pogumno v prvih vrstah in z njimi šel čez vse zapreke in nevarnosti.
Dr. Fran Tominšek,, sivolasi nestor-borec, je bil rojen ‘26. novembra 1868 na Griču, v vasi Slatni pod Menino, v osrčju gora tedaj. Kaj čudnega torej, če je bil že od mladih nog navezan na gore. Študirat je šel v Celje in v Maribor, poleti pa je pridno zahajal v rodne gore. Že kot četrtošolec je šel z Okrešlja na Kamniško sedlo. To pa v tistih časih ni bila zavarovana, lepa tura, pot, ki Je bila opremljena z žico in s klini ter lepo stopničasto vsekana v živo skalo. Takrat je bilo treba še plezati. V dijaških letih je stopil z bratom Josipom še na Ojstrico. Pri tem pa seveda ni zanemarjal tudi kulturne plati. Vedno je bil zraven pri raznih prireditvah, vneto je pel, po Srečku MagoliČu pa je bil tudi odgovorni urednik dijaškega mesečnika »Vesna« v Celju. Seta 1807 je postal odvetnik v Ljubljani ter je takoj pristopil k mladi organizaciji Slovenskega planinskega društva. Leta 1901 je postal načelnikov namestnik ter je zastavil vse svoje silo društvu in narodu v prid. Predaval je in organiziral, pa tudi s peresom je mnogo pripomogel k uspešnejšemu razvoju in boljšemu razumevanju organizacije. Postopoma je osvajal leto za letom nove nemške postojanke v naših gorah. Zidal je in gradil nova pota. Njemu na čast so imenovali lepo planinsko stezo iz Vrat na Kredarico. Leta 1908 jo bil izvoljen za predsednika Slovenskega planinske-
ga društva. V težkih časih je vodil društvo skozi burna predvojna in medvojna leta, po končani vojni pa je popeljal svojo organizacijo k mogočnemu razmahu. Vzdržal je v tem svojem delu prav tja do leta 1931, ko je vodstvo zaupal mlajšemu naraščaju, ki je zdaj Že lahko prevzel po njegovem zgledu in misli tekoče delo na svoja ramena. Ta dan je bil v priznanje neminljivih zaslug tudi takoj izvoljen za častnega predsednika Slovenskega planinskega društva.
Odbor Slovenskega planinskega društva je za nocojšnji večer priredil poseben banket slavljencu na čast. Njegovi prijatelji in apoštovalci in ves naš slovenski narod mu prav iz srca čestitamo, »e mu zahvaljujemo za nesebično delo ter mu želimo še mnogo zdravih in veselih leti
Kaj pa (e v bolnišnici novega!
Včeraj smo ie poročali, da so v ljubljansko bolnišnico pripeljali neko žensko, ki si je bila ta spremembo privoščila morfij. V bolnišnici so zdaj že ugotovili, da gre za njihovo staro znanko, ki najbrž ni prav povsem razsodna. Gre za neko Nežko Potekelj, ki je doma nekje od Griž pri Celju. — V bolnišnici se zdravi osemnajstletni trgovski pomočnik Janez Strnad iz Rožne doline, ki je padel e kolesa ter se pobil. — Martin Zupančič, posestnik Iz Gatine pri Grosupljem, je padel z drevesa in se precej potolkel. — Vdova po čevljarju, Avguština Smrkolj, je doživela nerodno nesrečo. Stresel jo je električni tok, padla je ln se poškodovala. — Zavirač državne železnice, petinštiridesetletni Franc Štefančič, je včeraj po nesrečnem naključju prišel pod težko železno vagon-sko kolo, ki mu je odtrgalo tri prste na desni roki. Delavčevo ženo M. K. je hudi mož tako krepko udaril po glavi, da se je morala po pomoč zateči v bolnišnico.
Hodnik pred bolnišnfcot
Pred tem pridno obiskovanim javnim poslopjem je ob deževnih dneh toliko blata, da morajo imeti obiskovalci že kar akrobatske sposobnosti, če se hočejo od tramvajske postaje »pretelovaditk do glavnega vhoda. Prav bi bilo, da bi se ali uprava bolnišnice ali pa Maloželezniška družba pobrigali, da bi bil tja postavljen kamenit ali pa asfaltni hodnik, ki bi obiskovalce močno razve »lil. Saj taka stvar ne bi bila posebno draga
Vsem odsekom ZFO
Ob 20 letnici naše narodne driave naj odseki prirede svoje proslave. Navodila In program zanje so dobili v Dopisih in Fantovski knjiinici. — Kjer se bodo vršile skupne proslave, ki jih organizira občina, naj se udeležijo .teh proslav naši člani polnoštevilno. V sprevodih naj gredo odseki z *a-stavami v civilni obleki z snaki. K oficielni službi božji na dan 1. decembra naj pošljejo odseki zastopstva v krojih ■ zastavo.
Zveza fantovskih odsekov.
Preselitev barakarjev in vagonarfev
v Mariboru
rfifcribor, 25. novembra.
Cisto na tihem se je začelo včeraj preseljevanje, kakor ga Maribor do sedaj menda še ni videl. Iz žalostnih barak in vagonov v Daj.nkovi ulici se seli 80 družin v nova stanovanja v štiri občinske hiše v Pregljevi ulici. Iz temnih lukenj v barakah in vagonih, polnih mrčesa in nesnage, kjer je v zimskem času pihal veter skozi neštete špranje v notranjost, se selijo ljudje sedaj v lepe in zdrave stanovanjske prostore. Seveda jim tudi nova stanovanje ne bodo nudila bog ve kako udobnosti, saj obstojajo samo n sobo s štedilnikom tor potrebnih pritiklin, vendar bo razlika v primeri z dosedanjimi bivališči vseeno ogromna.
Selitev po načrtu
Za prese^tev tolikega števila ljudi ie bilo treba posebnega načrta Sedaj je namreč bila prav ugodna prilika, da se stanovalci najtemnejšega mariborskega naselja — barakarske in vagonar* ske kolonije temeljito presejejo ter se loči dobro od 6labega, potrebni od nepotrebnih. V koloniji je bilo nekaj stanovalcev, ki niso bili niti v Maribor pristojni, zaradi katerih je celo to naselje prišlo na slab glas. Policija je imela tu neprestano posla, zatekali so se k njim razni temni elementi. Sedaj je bila priložnost, da se jim bivanje v mestu onemogoči, pa so jih oblasti iz-
fnale ter poslale v njihove domovinske občine, eh oseb pa ni bilo veliko. 17 Strank el je poiskalo v mestu dostojnejša stanovanja. So to take stranke, ki 60 nekdaj po zli usodi prišle ob zaslužek in streho ter so na?le zatočišče v barakah ali vagonih. Sčasoma pa je dohll mož zopet zaposlitev, dostikrat dela še tudi žena ali otroci, pa imajo zopet primeren zaslužek, da si lahko privoščijo udobnejše stanovanje. V vagonanski koloniji pa so ostali takorekoč iz navade. Nadalje je imelo v tej koloniji stanovanje 11 samskih starih ljudi. Mož ali žena je umrla, pa je preostali zakonski drug ostal sam v svojem vagonu. Te ljudi so presolili v mestno oskrbnišnieo, kjer bodo imeli preskruljeno starost. Vseh takih je bilo 11. Je še precejšnje število starih zakoncev iz te kolonije, ki bi tudi spadali v tak zavod, vendar občina začasno nima v svoji oskrbnišnici dovolj ločenih prostorov za stare oslabele zakonce, pa so jim zaradi tega dali začasno stanovanja v novih občinskih hišah.
S ciankalijem nad mrčes
Pred preselitvijo se morajo podvreči stanovalci barakarske in vagonarske kolonije še važnemu postopku. V no njihovo opravo in obleko jim temeljito razkužijo in očistijo, da ja ne bodo prinesli s seboj v nova stanovanja nadležnega mr-česin. V stari kolonijii je bil mrčes strahovita nadloga, proti kateri so se stanovalci zaman borili. Barake 60 zasteničene še iz vojnega časa, ko so služile za stanovanja vojaštvu. Prav tako neznosno je bilo v vagonih. Zaradi razkuženja in desinsekcije so zgradili v eni izmed barak poseben večji, hermetično zaprt prostor, v katerega naenkrat spravijo pohištvo 8—10 strank. Potem apuate v ta prostor cijankalijev plin, ki v nekaj urah temeljito opravi svojo nalogo. Noben mrčes,
noben bacil se ne more temu strašnemu strupu ustavljati. Po končani dezinsekciji se morajo prizadeti stanovalci preobleči v očiščeno obleko, ono pa, ki so jo imeli do tedaj na sebi, morajo dati zopet v razkuženje. Vsak dan se na ta način razkuži obleka in oprema 20 strank, ki se nato preselijo v nova bivališča. Selitev bo trajala nekaj dni ter bo končana v prvi polovici prihodnjega tedna.
Prihodnji teden bodo gorele barake in vagoni
Vagone in barake bodo zažgali. Kaj drugega s temi bivališči ni mogočo napraviti. Ce bi jih podrli in uporabili kot kurivo, bi se milijarde mrčesa razlezle po vsem mestu. Ce bi jih pa zopet pustili nekaj časa na tem mestu, bi jih kar hipoma zopet napolnili novi stanovalci, ki bi pritisnili iz okolice v mesto, 6aj stanuje lam dosti družin v še mnogo slabših razmerah, kakor so pa stanovanja v vagonih in barakah. Zato jih bodo zažgali čini prej. Ta velikanski in svojevrstni kres bo najbrž prihodnji petek 2. decembra zvečer. V vlogi zažigalcev bodo nastopili to pot mariborski gasilci. Objekte bodo primerno polili z bencinom, potem pa zažgali na več mestih, da bodo plameni celo naselje naenkrat zajeli. Gasilci pa bodo stražili okrog naselja z brizgalnami, da ne bi ogenj preskočil na sosednje zgradbe.
Iz Dravske doline
Volitve in volivni boj gresta na živce zlasti raznim kandidatom in njihovim agitatorjem. Ni čudno, če se je celo vreme razburilo ter se razdivjalo v ponedeljek in posebno v torek. Najbrž se je razjezil povodni mož na Veliki Kopi ter napravil burjo in vihar. Njegova jeza je upravičena, /vedel je namreč, da bodo morali njegovi varovanci in prijatelji — pohorski lesni delavci, drvarji in tesarji — 11. decembra voliti neke marksiste ali komuniste, o katerih še pojma nimajo. Pa zakaj voliti? Zato, ker so pač »gospud tak ukazali«. Tisti »gospudi« so namreč veliki kapitalisti in kot taki seveda zagrizeni JNSarji. Zaradi volivne taktike pa so se zvezali z marksisti. In kar dela gospod, mora početi tudi hlapec, sicer je ob službo.
Druga, prav vesela zanimivost iz našega vo-livnega okraja je vsiljivo ponujanje prevaljskega g. Doberška, ki bi postal rad poslanec. Ze drugič sitnari po našem dravograjskem okraju kakor dalmatinski krošnjar in obeta in obljublja na vse pretege. — G. Doberšekl Vi ste velik JNSar, velik narodnjak, velik socialni delavec, kakor se sami hvalite. Povejte nam, kaj vse velikega pa ste- storili kot naš bivši poslanec v Belgradu? Povejte pa tudi, kako se strinja z vašimi JNSarSki-mi načeli vaša agitacija za dr. Mačka, ki *e je zvezal celo s komunisti — proti sedanji vladi, ki vas je plačevala in še plačuje? Odgovorite — pa se brž skrijtel
m ox>93t
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
-r* — ■ -	*'vuvu *»** '■v«) vii uv iiHjMuijui uiuiviium |#vpviunv v um «viwi
Veliki šahovski boj na Holandskem
Keres ie vedno prvi - Odločilna igra med njim in Aljehinom
prekinjena
Veliki šahovski turnir na Holandskem bo v nedeljo končan. Kljub temu, da samo še dva kola nista odigrana, se še ne da reči, kdo bo zmagovalec v tem boju, kdo bo tisti, ki bo smel lomiti svoje šahovsko kopje prihodnje leto v spopadu za svetovno šahovsko prvenstvo z Aljehinom. Zadnje dni so svetle zvezde, ki »svetijo«- na tem turnirju, res da stopile nekoliko bolj v ozadje, vendar se utegne zgoditi, da bo ravno tista, na katero smo največ dali, še pred »jutrom« ugasnila. Fine bo težak dosegel prvo mesto, kakor kažejo njegovi uspehi zadnjih dni. V dvanajstem kolu niti s FIo-rom, ki ves čas čepi na koncu tabele, ni mogel doseči več kot pol točke. Seveda se s tem ne pravi, da je Flohr na tem turnirju slabo igral. Na tako močnem turnirju jo tudi tisti, ki sicer doseže najmanj točk, še vedno močan igralec. Drugače bi se nam moralo čudno zdeti, da »najboljši« in »najslabši« v tabeli še vedno moreta remizirati, biti v boju enakovredna nasprotnika. Sicer ostaja vrstni red v tabeli skoraj ves čas enak, odkar traja ta turnir, le vrh se je proti koncu začel majati sem in tja ...
V	dvanajstem kolu ao bile prav za prav vse partije skoraj enako važne, nekoliko manj morda boj med Capablanco in Rashevskym. Ta dva namreč nimata dosti izgledov, da bi kdo od njiju dosegel prvo mesto. Vsem, ki so pred njima v tabeli, pa gre za vsake po ltočke. Botvinika je v
četrtek dr. Euwe tik pod vrhom menda usodno spodtaknil, da ne bo mogel več dohiteti prvega. Turnir je kljub temu, da je razmeroma zelo kratek, igralce precej utrudil. To se je pokazalo tudi v 12. kolu pri Botviniku, ki je v nepreveč zapleteni poziciji v igri z Eu\vejem naredil grobo napako, ki jo je njegov nasprotnik takoj izkoristil in pograbil obe točki. Flohr in Fine sta, kakor rečeno, remizirala. Ostali dve partiji sta bili prekinjeni. Iz njih je težko kaj prerokovati, ker je sreča tudi na šahovski deski lahko nenavadno muhasta. Najvažnejša je bila v 12. kolu vsekakor partija med Keresom in Aljehinom, najboljšim na sedanjem turnirju in svetovnim prvakom. Keres do zdaj edini še ni bil premagan; zato se’ je Aljehin spravil nanj gotovo z vso silo. Vendar se do prekinitve ni dalo reči, da bi mladega Estonca kaj nadkrilil. Nekateri sicer pravijo, da stoji Aljehin nekoliko bolje, vendar prerokovanja tudi o tej partiji niso zanesljiva. Ce Aljehin Keresa premaga, utegne le še doseči prvo mesto in s tem popraviti svoj pičli uspeh iz prvega dela kola. Reshevsky	in	Capablanca	sta si točko razdelila.
Rezultati	iz	13. kola,	ki se je začelo snoči,
še niso znani.
Po 12.	kolu	je stanje	tole: Keres 7 (1), Fine
7,	Botvinik	6	in	pol, dr. Aljehin 6 (1), Reshevsky
5 in pol (1), dr. Euwe 5 in pol, Capablanca 5 (1), Flohr 3 in pol.
Warren Dulff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Romao • slikami
26
Vi zahtevate odškodnino za teh sto-lisoč oralov zemlje, zlato pa, naše zlato, je v veliki vojni ohranilo vso AmerikoI Ce vzamete Ameriki možnost, da pridobiva zlato; če ji vz&inete s tem zlato samo, ji boste vzeli življenje! — S tem boste ubili življenje velikega, naprednega naroda. In samo zaradi nekaj borne zemlje. Toda odgovornost za smrt ameriškega ljudstva bo padla — na vas!«
Crouche je končal. Njegov govor je bil sicer ognjevit in podprt s prepričevalnimi gibi, toda v dvorani ni vzbudil prav nič odobravanja. Nihče ni dvignil roke, da bi bil zaploskal. Vladala je popolna tišina. Vsi so čakali samo, kaj bo dejal predsednik sodišča, ki je ves čas sedel mirno za svojo mizo in ni niti z enim samim gibom spremenil obraza. Bil je videti zelo zamišljen, kakor da sam pri sebi tehta govor in njegove dokaze. Zdelo se je, da hoče iz enega in drugega govora izbrati samo tisto, kar je za stvar in za razpravo bistveno, da hoče sleči z. besedi vso nepotrebno govorniško navlako in po dejstvih odločiti ta boj med zlatom in med zemljo.
Stvar je bila težka in nad vso pomembna, saj je šlo za deset in desetti-soče ljudi, za njihovo življenje, za njihov obstanek, kruh in bodočnost. Nazadnje je sodnik dvignil pogled po dvorani, se z levico prijel za sivo brado, potegnil z
roko čez njo, potem pa udaril s svojim kladvecem po mizi ter dejal:
»Vaša stvar ni lahka... Premislil bom o njej in izrekel sodbo v štiriindvajsetih urah.«
Po teh besedah je vstal in odšel iz dvorane.
Po njegovem odhodu je dvorana še nekaj hipov molčala. Potem se je dvignil šepet, ki se je brž spremenil v živo govorjenje in hrušč. Na vseh koncih dvorane so kmetje razlagali, sc prerekali, vsi pa so bili nejevoljni, da je sodnik po tako kratkem zasliševanju končal razpravi, da pa sodbe ni takoj izrekel.
Kdo bo v stiski in tesnobi čakal zdaj še celih štiriindvajset ur!
Edini, ki se ni razburjal, je bil Ferris. Bil je prepričan, da je vredno čakati sodbe ne samo nekaj ur, marveč nekaj let, ko so bili vsi prepričani, da je pravica na njihovi strani.
In potem?
Potem bo zlatokopu v dolini Sacra-menta odzvonilo. Končano bo... Zemlja bo spet za vse večne čase last tistih, ki jo obdelujejo in ki znajo ceniti njene sadove...
Povedal je to kmetom v dvorani, potem pa odšel.
Ko je odšel on, se Je dvorana prav kmalu izpraznila.
Stari Ferris se je odplavil takoj proti
domu. V dolini so čakali kmetje, zbrani z vseh naselij, ki so nepotrpežljivo čakali novice iz mesta.
Čakat obvestila o razsodbi je prišel k Ferrieovemu domu vsakdo iz doline, kdor je le mogel. Zato je bila okolica Ferrisove domačije podobna vojnemu taborišču.
Ko so od daleč zagledali visoko Fer-risovo postavo na konju, je ves hrušč med množico zanemel. Že od daleč so hoteli uganiti, kakšno sporočilo jim prinaša. Toda njegov obraz je bil miren in Je izražal samo vero v pravico.
Med grobno tišino je Ferris začel kmetom pripovedovati, kako je bilo na sodišču. Povedal je, da bodo morali na razsodbo čakati še do jutri.
Ko je videl njihove razočarane obraze, se je vzpel na konju, se obrnil in z očmi objel neskončno, prelepo dolino, ki se je odpirala proti morju. Zakrožil je z roko, kakor da hoče vso to lepoto in bogastvo objeti, potem pa je dejal:
»Ta zemlja je naša in bo naša ostala, naj razsodi sodnija, kakor se ji zdi. Pravica je z nami, in mi bomo svojo zemljo branili, naj pride kar hoče.«
Kmetje so sklonili glave in s svetim molkom potrjevali resnico, v katero je stari Ferris verjel z vso svojo dušo...
Petnajsto poglavje.
ODLOČITEV.
Na dan po razpravi, kjer sta govorila zastopnika kmetov in zlatokopov je po vsem rudarskem mestu Tenspotu in po
mmSm
M S	+>	-i'i
(Foto Warner Bros.)
vsem ruuarsKem niesiu ienspotu in po	'	"****»>=*
dolini vladalo pričakujoče, »emirno raz- werris se je »red zbranimi knit‘: vzpel na koniu in pokazal na nolja, ki so se burjeuia-	#w	Irta	pred	njimi.«
Od tu in tam
Velik votivni govor bo imel predsednik vlade
lr. Milan Stojadinovič v nedeljo v Bijclini v se-rcrni Bosni. Poleg Stojadinoviča bodo govorili že ninlster dr. Spaho in poslanski kandidati v okrajih drinske banovine. Tudi ta shod bo po pripravah sodeč prišla ogromna množica ljudi.
Razstava »Tri leta vlade dr. Milana Stojadi-noviča« je te dni odprta v Nišu, leden dni prej pa je bila v Kragujevcu. Povsod ljudje v velikem številu obiskujejo to razstavo, ki na jasen način govori, koliko j« vlada storila za vse sloje našega ljudstva.
Sv. maše zadušnico se bero v Številnih hrvat-skih krajih za pokoj duše hrvatskega borca dr. Anteja Trumblča. Poleg tega pa imajo skoraj vse organizacije v dr. Mačkovem gibanju posebna spominska zborovanja. Tudi ljubljanski Hrvatje, ki so na krsto dr. Trumbiča ponesli krasen venec, bodo imeli v ponedeljek v frančiškanski cerkvi mašo zaddšnlco.
Tudi patentiranemu in vase zaverovanemu ju-goslovenarju Banjaninu ne gre ve e gladko na vo-
livnih potovanjih in shodih. Pred dvema dnevoma je imel v družbi bivega jeenesanskega senatorja Ljubibratiča shodič v Trebinju. Zbrala se je peščica ljudi, ki pa ni bila Banjaninu za njegova najnovejša odkritja nič preveč hvaležna. Mesto da bi odobravali njegove gromovite besede, so ljudje vzklikali predsedniku vlade dr. Stojadino,viču in vladi. Vznemirjeni pristaši JNS so protestirali, da je nastalo prerivanje in prerekanje. Ena oseba je bila pri tem lažje ranjena. Banjanin se je moral od nehvaležnih Trebinjčanov naglo posloviti.
Na našem vinskem tržišču je nastopil zastoj. Nikjer ni kupčij. V dalmaciji so kleti polne, prav tako v Banatu in v Srbiji. Edinole vina, iz katerih kuhajo žganje, gredo v prodajo. Morda so še največ kupčij sklenili šumadinski vinogradniki pred dobrim tednom. Cene so zaradi tega nizke, a ljudje prodajajo vino le v skrajnem primeru, ko nujno potrebujejo denar.
Devet dni in devet noči je vztrajal pri nepretrgani molitvi 80 letni musliman Mustaia Kurbego-
viS iz Sanskega mosta. Tamkajšnji muslimani so zelo pobožni in spoštujejo navado, da vsako leto eden iz -njihove srede prebije zadnjih devet dni ramazanskega posta pri nepretrgani moltvi. Letos se je žrtvoval za to 80 letni Kurbegovič, ki je ve6 določeni čas prebil v mošeji, ne da bi molilnico zapustil ali pa užil kaj tečne hrane. Moliti je moral ne zase, temveč za druge, da bi Alah odpustil grehe tudi tietlm, ki so se veri izneverili, Ko je Kurbegovič končal z molitvijo, je bil ie zmerom čil in krepak.
Svojega tovariša, ki fe vasoval pri njegov! ženi,
je razmesaril delavec Dragomir Jovanovič iz Smedereva. Dragomir je zadnje tedne začel slutiti, da mu žena ni več zvesta ter se rad druži z drugimi moškimi, največ pa z njegovim prijateljem Dobri-vojem Iličem. Zategadelj je Dragomir kar na lepem sredi dneva zapustil svoje delo v tovarni in odhitel domov. Zene ni našel doma, nakar je šel pogledat v hišo svojega prijatelja. Tam je dobil Ženo in prijatelja. Razjarjen je potegnil nož in ne-lMlftlJ®ffo mesaril z njim Dobrivoja. Šele so.sedje, ki so slišali kričanje, so pritekli in zadržali prevaranega moža, da ni ubil še svoje žene.
V vrelo mast je padla 4 letna hčerka Martina , Junga v Bukovcu pri Somborju. Oče je klal svinje, a v kuhinji so topili salo. Gospodinja je lonec postavila s štedilnika na tla in se za trenutek odstranila. Ta hip je pritekla mala hčerka, se začela sukati okrog lonca, dokler ni omahnila vanj. Opekline so bile tako hude, da je dekletce po treh urah silnega trpljenja umrlo.
Konferenca zvez gostinskih obrti se je predvčerajšnjim začela v Sušaku ob prisotnosti delegatov vseh banovinskih zvez ter ministra za trgovino in industrijo inž. Kabalina. Minister je imel na delegate tudi nagovor, v katerem je poudaril, da se v njegovem resorju pripravljajo osnutki uredb za sanacijo gostinskih obrti, za ureditev brezpravnega stanja v tej obrti, za gostinske šole, za ureditev službenega razmerja med delodajalci in uslužbenstvom ter o tesnejšem sodelovan|U med organizacijo gostinskih obrtnikov in ministrstvom. Ža ministrom so govorili zastopniki posameznih banovinskih zvez, med njimi tudi predsednik gostinskega odseka Zbornice za trgovino, industrijo in obrt iz Ljubljane Ciril Majcen.
Zaradi malega dolga fe 95 letal starec Zečevič
iz Andrijevice ubil svojega sorodnika Savo Zeče-viča ter truplo nato zažgal. Starec je imel spor s sorodnikom, pa eta moral oibadva na sodnijo. Šla sta skupaj. Ko ju je pa dohitela noč, sta šla v bližnjo stajo spat. Tam pa sta se sprla, nakar je starec pograbil kol in Savi razbil glavo. Potem je truplo o.vil s slamo in vse zažgal. Za zločin morda ne bi izvedeli, če ne bi starec imel na obleki nekaj krvavih madežev, zaradi katerih je njegova hčerka ugotovila, da se je nekaj zgodilo. Ko ji je oče priznal, da je ubil človeka, je hčerka brž povedal svojemu možu pravoslavnemu duhovniku, ki je zadevo potem prijavil orožnikom.
V sporu zaradi zemlje je ubil svojega nečaka
kmet Radule Zečevič iz Lijeve Rjeke pri Andri-jevici. Radule je pred časom prodal kos zemlje nečaku Savi za dvajset jurjev. Sava mu je na roko izplačal 14.000, a ostalih šest tisoč bi mu moral nekoliko kasneje. Preden pa je Sava mogel poplačati še ta ostanek dolga, je dobil sodnijsko prepoved za to izplačilo. Med stricom in nečakom se je začela zaradi izplačila tožba. Po prvem naroku sta se obadva dobila v gostilni, da bi sc pogovorila. Iz preostrih besed 6e je, rodil prepir, med katerim je Radule potegnil 6ampkres in Savo z dvema streloma ubil. Morilec 6e je nato 6am prijavil orožnikom.
Do strahovitega pretepa in pokolja je prišlo med kmeti v oikolici Šibenika. Majhen sporni pašnik 60 si lastili vsi kmetje, čeprav do njega niso imeli pravice. Pred nekaj dnevi je ta spor privrel do vrhunca. Nasproti sla si stali dve skupini, vsaka oborožena s sekirami, vilami in puškami. Med razburjenimi prepirljivci do sprave ni prišlo, nakar so spregovorile sekire in puške. Mrlev je obležal kmet Grga škorič, a več jih je bilo ranjenih. Orožnikom se je posrečilo kmalu izslediti morilca ter zapreti še nekaj drugih vročekrvnežev.
Splašeni konji so povzročili strašno nesrečo v Jašovici pri Petrinji. Kmet Jovo Gajič in nje-glova žena sta se vsedla na voz, v katerega sta bila vprežena dva iskra konjiča, ki sta se pa pro-rada splašila. Nenadoma sta se konja tudi tokrat splašila. Sunek je izpodnesel desko, na kateri sta sedela Gajičeva, da sta oba padla na trdo cesto. 2ena si je razbila glavo in je takoj po prevozu v bolnišnico umrla. Gajič pa se je tako hudo potolkel, da se boje tudi za njegovo življenje.
Prihodnji teden posvetimo našim bratom v tujini:
Izseljenstvo in bodočnost slovenskega
naroda
Ljubljana, 26. novembra.
Letos obhajamo stoletnico začetka našega izseljevanja. Narodovo razumevanje pomena našega izseljenstva za slovenskega kmeta in torej s tem tudi za slovensko narodno gospodadstvo bo dobilo svoj izraz v tem, da bo naša javnost posvetila prihodnji teden, začenši z nedeljo, 27. t. m., našemu izseljenstvu.
Kot šala se je včasih slišalo, da je Krištof Kolumb med drugim našel v Ameriki tudi Slovenca. Nekaj bridko resničnega je v tej dijaški opazki: vesten profesor zemljepisja bi moral pri vseh državah eeh kontinentov zemlje imeilovati tudi število Slovencev. Zgodovina je zapisala, da nas življenje v borbi za vsakdanji kruh že 100 let biča z najbolj neusmiljenimi udarci in nam zadnja leta prežene iz domovine letno že od 5000 do 7000 >desetih< bratov; v vse evropske države od Albanije in Turčije do skandinavskih držav, v Ameriko, Azijo (Japonska, Kitajska, Malajsko otočje), Afriko in Avstralijo. Zgodovina je naše življenje tako utesnila, nas naredila kitajsko skromne, toda kljub vsemu okrog 80 ljudi na kvadratnem kilometru sorazmerno slabo rodovitne zemlje (Dolenjska) ne more živeti in letno jih je od 5000 do '7000, ki morajo stisniti zobe, z žalostjo v srcu se posloviti od domače vasi in z upanjem, edinim bogastvom revežev, iti v tujino. V ta človeški davek, ki ga plačuje naš narod tujini, vstopa v dosedanje vrste delavcev in kmetov vedno bolj tudi izobraženstvo. Prirastek našega naroda jo letno okrog 7 °/no, tujini pa damo letno svoje krvi okrog 6.5 °Im- Ne pozabimo, da dajemo tujini tolikšen odstotek svoje krvi v času, ko veliki narodi zbirajo vsako kapljico svoje krvi kjerkoli po svetu, da dvignejo svojo narodno moč, ko kličejo Italijani svoje izseljence v domovino in jim doma nudijo dela za okrepitev države, ko n. pr. v Belgiji in Holandiji italijanska država vzdržuje številne svoje narodne šole in vsak dan z brezplačnim avtobusom pobira svojo šolsko mladino mnogo kilometrov daleč in jo vozi v svoje šole. V velikih počitnicah zbirajo vso svojo izseljensko mladino v počitniških kolonijah v domovini, da vzgoje v njej njeno narodnost, trdo kot jeklo. Če je v nas ie še količkaj rodoljubja, učimo so pri velikih mnogomilijonskih narodih, kjer nekaj tisočev še daleč ue pomeni isto kot pri malem narodiču, po njihovem prijateljskem zgledu pojmovati in razumevati pomen in važnost izseljenstva.
Zgodovina nam kaže, da smo v enem tisočletju izgubili že dve tretjini svoje zemlje, kateri
smo postavili meje z naselitvijo. Le Še okrog dva milijona je strnjeno naseljenih Slovencev, več kot pol milijona našega naroda pa je raztresenega širom celega svela. Zavedajmo se, da več kot polovici našega narodnega telesa preti narodna smrt.
Mislimo na našega naroda bodočnost! Če smo 100 let zanemarjali svoje izHoljenstvo in pustili, da si je tujina iz njihovih vrst ustvarjala tudi bvo-je velike može in se danes brezuspešno potegujemo za slovensko narodnost različnih amerikani-ziranih Adamičev in drugih, ne recimo, da smemo tako tudi naprej.
Sp.oznajmo, da bo dobro organizirano izseljenstvo postalo močan steber naše narodne in politične samostojnosti. Na evropskem prepihu, na tako važnem evropskem prometnem, gospodarskem in kulturnem križišču je naša domovina, da je bila politična nadoblast nad to zemljo v zgodovini vedno tako velikega pomena. Istega pomena je naša zemlja tudi danes. In če more ta ali oni uničiti našo svobodo, nihče ne bo mogel uničiti našega organiziranega in narodno zavednega izseljenstva. Delo za izseljenstvo je torej delo za našo bodočnost in ves narod mora pri tem delu sodelovati, bodisi z dopisovanjem svojcem, bodisi na druge načine v okviru izseljenskih organizacij. Izseljenstvo se bo zavedalo svoje narodnosti, Če bo čutilo, da je z in za njim ljubeča domovina, pripravljena mu tudi pomagati v njegovih kulturnih in življenjskih potrebah.
Ne samo velikega političnega pomena, izseljenstvo je za nas tudi ogromnega gospodarskega pomena. Koliko posestev so že rešili pred bobnom izseljenci! Preko milijarde dinarjev so že poslali po svetovni vojni v domovino in 1 milijarda igra v našem narodnem gospodarstvu kljub vsemu ogromno vlogo. Izseljenstvo je poleg ljubezni in zvestobe do domovine pokazalo tudi zelo veliko kulturno delavnost. Koliko slovenskih časopisov ln revij izdaja naše izseljenstvo v tujini! Ne po*n-bimo, da so jih ustanovili in organizirali in jih še danes vzdržujejo izseljenci sami, torej naši kmečki in delavski sinovi, ki si z žuljavo roko iščejo kruha v tovarnah in rudnikih.
Upajmo, da bo pred kratkim ustanovljena Izseljenska zbornica postala forum, kjer se bo reševalo to narodno vprašanje in da bo to narodna ustanova, ki bo nudila streho vsemu slovenstvu v domovini in v tujini. Prepričani smo, da jo bo narod sprejel kot svojo narodno stvar in z zaupanjem čakamo na moža, ki jo bo dvignil iz plenic v življenje.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Pravice poljedelskih delavcev ob bolezni
Delavci, zaposleni v kmetijstvu, za katero ni potrebno obrtno dovoljenje in ki niso zavarovani pri OUZD, večinoma ne vedo za svoje pravice, ki jim gredo v primeru bolezni ali poškodbe pri delu. Te pravice odrejajo postavo za posle, ki so jih izdale bivše dežele (Kranjska, Štajerska) oziroma mesto Ljubljana, vsak za svoje področje.
Te postave (zakoni) določajo, da mora delavčev delodajalec skrbeti za postrežbo ter zdravljenje bolnega delavca. Uslužlenec mora samo nositi te stroške, če je zbolel po svoji nemarnosti. Gospodar oskrbuje bolnika doma ali pa ga pošlje v bolnišnico. Zadnqe sme storiti samo takrat, če ni to nevarno za bolnika. Ta dolžnost veže gospodarje v Ljubljani dva tedna, na 08talem področju Kranjske pa štiri tedne. Isti rok velja tudi za področje Štajerske. Po preteku navedenih rokov in če je uslužbenec še dalje bolan pa nima lastnega premoženja, je upravičen do podporo za bolezen po zakonu, ki določa preskrbo ubogih po občinah. Spore, ki nastanejo med gospodarji in uslužbenci vsaj v 30 dneh po prestanku delovnega razmerja, rešuje politična oblast (okraj, policija), kasneje nastale pa sodišče.
Za vsakega kmetijskega delavca je koristno, da pozna navedene svoje pravice, ki sicer niso velike, da si ne napravlja v bolezni nepotrebnih stroškov s lem, da plačuje zdravnika in zdravila z lastnimi skromnimi sredstvi. — Strokovna zveza poljedelskega delavstva, Ljubljana, Ulica na grad štev. 5/1.
Drzna sleparija z urami
Slov. Konjice, 25. novembra.
V Slov. Konjicah je bila pred kratkim odkrita drzna sleparija z urami, ki jo je vršil slovenje-konjiški urar Gustav Pribil, češkoslovaški državljan. V našem trgu je pred nekaj leti odprl majhno urarsko poslovnico. Ker je še precej dobro opravljal razna popravila, so se ga ljudje kmalu privadili. Njegova sleparska žilica pa je bila le kratek čas mirna, kajti hitro je delal raznim strankam stalno sitnosti e tem, da jih je vsakokrat, kadar je katera prišla po popravljeno uro, tolažil, češ »da še ni izgotovljeno in naj pride pozneje«.
Ta vedni »pozneje« pa je postal za prefriganega urarja usoden Stranke so pričele Gustava prijavljati na orožniški postaji, ki je Gustavu nekajkrat izprašala vest in vedno ugotovila, da v popravilo danili reči ta sploh nima več. Zato je urarja prijavila sodišču, ki mu je naložilo že trikrat po štirinajst dni zapora zaradi obrtne prevare.
Toda Pfibilu je bilo to le za špas, kakor je razvidno iz nadaljnjega. Pred kratkim so namreč orožniki prejeli kar 14 ovadb, vse zaradi izginulih ur in nekaj manjših reči. Naredili so takoj preiskavo, toda urar je pobegnil v Nemčijo in tako pustil na cedilu svoje stranke. Orožniki so izdali za njim tiralico. Bil pa je kljub temu toliko predrzen, da je nedavno zvečer tiho prišel v Slov. Konjice k sorodnikom. Ko so orožniki naslednje jutro za to novico zvedeli, so ga hoteli ujeti v Poljčanah, toda načrte je prekrižala pokvarjena telefonska zveza.
Pfibil je oškodoval tukajšnje ljudi zla tisoče. Ure, ki jih je sprejemal v popravilo, je prodajal, ravno tako tudi verižice, katerim je jemal dragocene dele Mnogo pa je strank, ki svoje škode sploh niso prijavile.
Ljubljana se bo jutri srečala z Gradjanskim
Z jutriSnjimi tekmami se začne prvo kolo pomladanskega prvenstva — letos že pozno jeseni. Spored za jutri obsega samo tri tekme, ostale tri tekme bodo šele prihodnjo nedeljo. Na prvi pogled se zdi malo čudno, da je ravno XIII. kolo ligaških tekem razdeljeno, tako kot do sedaj Se ni bilo nobeno. Ob natančnejšem pogledu v razpredelnico tekem pa ta razdelitev postane kmalu jasna. V XII. kolu bi bile namreč v Belgradu kar štiri ligaške tekme. Ligaškim blagajnikom v Belgradu taka razdelitev prav gotovo ne prija in v tem moramo tudi iskati razlog, zakaj je XII. kolo ligaških tekem razdeljeno, vsa ostala kola pa enotna. Nogomet za Belgrad torej ni samo lepa športna borba, ampak tudi stvar, pri kateri imajo klubski blagajniki močno besedo.
Središče zanimanja za jutri je brez dvoma Ljubljana. Jutri ob 14 se sestaneta na igrišču SK Ljubljane dva kluba s povsem različnimi prislovi. Gradjanski — miljenček Zagreba — klub z mednarodnim renomejen in dobro plačanimi igralci, ki je poznan vsej Evropi bolj bo dobrih rezul-takih kot po dovtipu, da se tudi lastni igralci med seboj zmerjajo in pretepajo celo na igrišču. Na drugi strani jo naša Ljubljana klub, ki ae vedno bori z denarnimi težavami in s svojimi igralci, ki ne morejo dobiti niti potrebnega dopusta za ligaške tekme, toda vendar klub, ki je neprijeten nebogljenček za vse ligaško klube, ki morajo priti v Ljubljano.
V Belgradu igra jesenski prvak BSK s Skop-[jHnc!. Ne^ verjamemo, da se bodo Skopljanci proti HSKU držali tako dobro, kot so se v nedeljo dr-Proti svojim soimenikom iz Zagreba. Zmaga oSKa je gotova stvar. Vprašanje je le, s kakšno razliko v golih bodo zmagali Belgrajčani. Najbrž se jim ne bo posrečilo doseči rezultata, ki so ga dosegli proti Varaždincem. Skopljanci so mnogo bolj odporno moštvo.
Zanimivejša bo druga tekma med Haskom in Haskom. Prednosti, ki Jih ima Bask v tem, da igra v Belgradu, se izenačijo s tem, da ne more igrati v svoji najmočnejši postavi, ker so še vedno nekateri njegovi najboljši igralci poškodovani. — Hašk je dober, to smo videli prejšnjo nedeljo v Ljubljani in zato ne bomo prerokovali rezultatov. Vendar bi pa bili skoraj bolj naklonjeni Hašku kot pa Basku, sicer bomo videli jutri zvečer.
Črnec Henry Armstrong je snoči v boju za 6vet. prvenstvo v welter kategoriji premagal v 15 rundah Filipinca Ceferino Garcia. I
Kraj	£ a §3 ca	Tempe- ratura v C'		Kelativna 1 vlaga v % |	Oblačnost 1 	 ... I	Veter	Pada- vine	
		. 50	n , >•/) a «			(smer, iiikoitt)	S	vrsta
Ljubljana	7712	8-0	3-4	93	mql. in	0	20-5	dež
Maribor	771-6	12-5	-2-0	60	0	0	—	—
Zagreb	766-6	8-0	2-0	90	10	0	2-0	dež
Belgrad	7667	10-0	•1'0	90	0	sw,	_	—
Sarajevo	774-t	10-0	-3-0	90	0	u	—	—
Vis	76 H	18-0	90	70	2	WNW,	—	—
Split	765-t	16-0	9-0	60	3	NE,	—	—
Kumbor	765-4	17-0	8-0	80	0	NNEj	_	—
Rab	765't	15-0	90	60	7	Es	—	—
DubPovnlR	764-t:	15-0	5-0	80	0	WNW,	—	
Vremenska napoved: Zjasnilo se bo.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani, od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan oblačno. Deževalo je iz noči do 16. precej močno, nato pa do približno 20. rahleje. Ponoči ni bilo dežja.
Koledar
Danes, sobota, 26. novembra: Janez B.
Nedelja, 27. novembra: Srečko.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Plccoli, Tyr-ševa cesta 6; Hočevar, CeloVška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Na državni praznik Zedinjenja, 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od 11.30 dalje v banski palači poklonitve in čestitke. Kakor v preteklem letu, je ban tudi letos % ozirom na* sedanje težke socialne razmere odredil, da se zakuska, ki se je navadna priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti, ln je namesto tega razdelil med razna dobrodelna društva znesek 25.000 din t naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejšlh na praznik Zedinjenja.
Razstava Božidara Jakca se bliža koncu. Do sedaj je obiskalo razstavo že preko 2000 oseb. — Razstava je odprta do četrtka, 1. decembra.
Dobavo peči za pisarne I. nadstr. v Kresiji je razpisalo mestno poglavarstvo v današnji številki »Službenega lista«.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo, 27. nov. ob 8 zvečer na društvenem odru dramo v 5 dejanjih: »Prababica: v režiji g. I. Križnarja, ki slavi ta večer stoti nastop na trnovskem odru. Predprodaja vstopnic od 10—12 ure.
Božičnica za bolnike. Vsako leto se nn oddelkih tukajšnje bolnišnice v mejah razpoložljivih sredstev priredi skromna božičnica, da bolnikom vsaj v nekoliki meri olajšamo bivanje v zavodu med^ prazniki, se obračamo do javnosti z vljudno prošnjo, da nas v tem prizadevanju za bolnike po svojih močeh podpre. Hvaležni bomo za kakršenkoli dar, bodisi v gotovini ali v blagtf* (obutev, perilo, razne druge vsakdanje potrebščine, božični nakit, jaslice, igrače, sveže pecivo, bonboni, pa tudi primerno čtivo, revijalno in' knjižno).^ Darove, ki se bodo porabili izključno le za božičnico, bo v gotovini osebno ali po pošti (označi naj se namen) sprejemala blagajna, v blagu pa do 17. dec. zavodno skladišče, ki bosta darove hranili ločeno od druge bolnične zaloge. Za osebno izročene darove se bodo izdajala potrdila. V imenu bolnikov se vsem velikodušnim darovalcem že vnaprej zahvaljuje	uprava	Obče
državne bolnišnice v Ljubljani.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo proslavila 20 letnico zedinjenja na	svojem	XVI.
prosvetnem večeru v torek, 29. t. in., ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani z akademijo pod naslovom »Domovina, ti si kakor zdravje*. Na programu je poleg drugih točk tudi glasbeno-skioptično predavanje ravnatelja Vinka Zora s krasnimi posnetki in prisrčen nastop »Domovina« od Anice Cerne-jeve, katerega izvajajo člani dramske družine v režiji g. Pavlovčiča. Za ta večer veljajo enotne cene po 3 din, člani popust.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, 26, novembra:. »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja 27. novembra ob 15: »Ženitev«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: »Zene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto.
Opora. — Začetek ob 20.
Sobota, 26. novembra: »Roxy<. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja 27. novembra ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cen* od 24 din navzdol
Ob 20: »La Boheme«. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa' Rijavca.
Ponedeljek, 28, novembra: Zaprto,
V Slov. Konjicah potrebuiefo kmetijsko
nadaljevalno šolo
V začetku tekočega leta «e je prebivalcem Slov. Konjic, bližnje in širše okolice izpolnila velika želja: dobili smo toliko časa pričakovano meščansko šolo, ki je postala največja kulturna ustanova pri nas. S tem se je našim kmečkim in drugim slojem omogočilo dati njihovi mladini več izobrazbe.
Toda kdor prav razmolriva stanje našega gospodarstva in še posebej položaj kmečkega stanu, bo kmalu uvidel, da z ustanovitvijo meščanske šole še nismo končno spravili z dnevnega re-
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev. preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke
tovarna pohištva, tapetništvo ln vse stanovanjske opreme
MARIBOR. U"ica 10. okt. 5
POHOTO!
L ZELENKA
Narožalte
in
širite .Slovenski dom
da vseh vprašanj, ki se morajo še rešiti v korist splošnega dviga izobrazbe naših ljudi, čeprav ima novi kulturni zavod temu popolnoma ustrezajoči značaj. Resnica je namreč v tem, da bodo bodoči absolventi te ustanove iskali obstoja izven kmetijstva, mnogokrat tudi izven obrtnikov, kar je povsem razumljivo, posebno pri kmečkih šolarjih. V polni meri stojimo z našimi ljudmi pri isti želji, da je treba tudi kmečki in delavski mladini odpreti pot med umske poklice, ker vsi ne morejo in tudi ne zaslužijo biti na kmetiji in v tovarni. Po odstotkih sodeč, jc kmečke in delavske mladine v srednjih in visokih šolah iz našega okraja — zelo malo.
V bližnji bodočnosti bomo potrebovali kme-tijsko-nadaljevalno šolo, ki bo nudila strokovni pouk našim bodo.čim kmetom. Imeti bo morala tudi kmetijsko gospodinjski oddelek. To dvoje je našim kmečkim fantom in dekletom že sedaj zelo potrebno, vendar pa moramo računati Z ovirami gmotnega značaja. Zelja našega kmečkega prebivalstva je to, in prepričani smo, da bo v doglednem času — vsaj čez kakšna štiri leta •— tudi temu ustreženo! Na ta način bodo naši mladi ljudje začeli utirati svojemu življenju in stanu novo pot.
Kako dragi so bili nemiri v Palestini
»Politični položaj" še ni irel, da bi smeli nemiri prenehati
Vojna v Palestini traja že lep čas, čeprav ti »nemiri« nimajo tolikšnega obsega kot na primer v Španiji ali pa celo na Daljnem vzhodu, kjer sc bijeta Japonec in Kitajec. Potek nemirov v Palestini je takšen, da se zdi, kakor da se evropskim velesilam še ne zdi primerno, da bi bila Sveta dežela že kaj zdaj, ob takšnem »mednarodnem političnem položaju« pomirjena. Morda ravno judovsko vprašanje zavlačuje to vojno, kakor da še ni odločeno, ali naj se Judje, ki so jih začeli v zadnjem času še posebno kruto preganjati, res naselijo v svoji prvotni domoivni, ali pa naj si svoje bodoče domove postavijo kje drugod na svetu, morda kje v daljnih kolonijah, ki jih »ni tako škoda«, da bi jih Judje zasedli.
Vsaka vojna pomeni najhujšo šibo za vse tiste, ki jim je dala nož v roko, ali pa tiste, ki morajo še dolgo potem, ko je vojna končana, okušati žalostne posledice. In brez posledic ne bo ostala tudi vojna v Palestini, čeprav svet dane6 ne smatra te dežele za bog ve kako važno v gospodarskem oziru. Vojna pa ne bo zapustila 6amo žalostnih posledic v deželi 6ami, pač pa bo zahtevala ogromne žrtve, človeške in gmotne. 2e zdaj so številke, ki govore, koliko je že zdaj stala vojna v Palestini Anglijo, ogromne. Angležem pa se tega velikega denarja ne zdi preveč škoda, drugače bi bili gotovo vojno že končali. Kdo danes še dvomi v to, da bi jo lahko končala, le če bi jo hotela. Res se zdi, kakor da je noče končati, češ da »pšenica zanje še ni zrela«.
Časopisna poročila pravijo, da je samo dozdaj stala Anglijo vojna v Palestini nič manj kot poj milijarde dinarjev. In nemirov kljub tej visoki vso-
ti še ni nič manj. Do zdaj so vse te žrtve ostale brez haska. In to je na vse zadnje samo tisti denar, ki so ga Angleži porabili za vzdrževanje svoje vojske v Palestini. Mnogo več pa je morala žrtvovati Palestina sama, kajti ves ta čas, odkar traja vojna, je vsako gospodarsko življenje, ki bi drugače morda prinašalo vsaj malo blagostanja, zamrlo.
Angleži ščitijo Jude in so se zadnje čase hudo zamerili posebno Nemcem. Radi bi jih spravili nazaj v Palestino. Palestinski Arabci pa Jude nesmrtno sovražijo in zato tudi na noben način nočejo pristati na angleški predlog, da bi se sklicala v Londonu konferenca, na kateri bi reševali Palestino, in kjer bi bili navzoči tudi judovski zastopniki. Arabci nočejo z Judi sedeti pri isti mizi. Časopis »Annahar«, ki izhaja v Beyruthu, poroča o velikih manifestacijah v Jeruzalemu, Jaffi in drugih palestinskih mestih, na katerih Arabci izražajo veliko navdušenje za svojega voditelja, jeruzalemskega muftija. Pri teh manifestacijah nosijo Arabci v sprevodih po ulicah table z napisi: »Mi Arabci ne maramo nobenega drugega voditelja, kot jeruzalemskega muftija!« Povsod po Palestini pa so razširili tudi letake s podobno vsebino. Muftija iz Jeruzalema smatrajo Arabci za svojega pravega voditelja, vse kar ni z njim, odločno odklanjajo.
Če bodo Arabci še naprej tako »trmasti«, Angleži pa še naprej tako »v rokavicah«, nemirov v Palestini še ne bo konec, težkih žrtev pa seveda tudi ne, ne za Angleže, ne za Arabce in ne za Jude, ki žive v Palestini, ali se hočejo tam naseliti. Žrtve pa 6e bodo menda splačale le enemu. Ne bo težko uganiti, komu?
Že šest so jih samo letos linčali
Ameriške poročevalske agencije so te dni objavile poročilo, kako so zadnjič v Wigginsu v državici Mississippi linčali sredi mesta na ulici nekega črnca, ki je zagrešil velik zločin nad neko tamkajšnjo »belo« žensko. 24 letni črnec se je pač zavedal, da ga bo za tak zločin zadela go,tovo nemajhna kazen. Zato je takoj po 6\ojem zločinu skušal pobegniti. Ker pa se je za vso stvar v Wig-ginsu prav hitro zvedelo, so bili ljudje zločincu kpnalu na sledu. Začelo se je zasledovanje po mestnih ulicah. Črnec se je tri ure previdno izogibal, da ga niso zgrabili in je iz mesta pobegnil v okolico ter se tam skril. Kmalu pa je policija odkrila njegovo skrivališče in ga pripeljala nazaj v mesto. Meščani, ki so bili silno razburjeni nad lem gnusnim zločinom, pa so navalili nanj, ga iztrgali policiji iz rok in ga linčali. Ko se je pod težkimi udarci zgrudil, ga je razjarjena množica vlekla onesve-ščenega po ulicah, nato pa ga obesila na neko drevo v bližini mesta
Časopisi poročajo ob tej priliki tudi, da je to letos že šesti primer v Združenih ameriških državah, da je razjarjena množica zločinca kar na ulici iinčala.
Pri nas v Evropi pa nismo tako hudi. Sicer pa tu pri nas takšnih zločincev splo.h nimamo. Samo Črnci so takšnil
Nemški narodni spomenik v Klajpedi, ki je od zdaj naprej vsak večer razsvetljen.
f k P.
la-
>: lf"
ir"
Smučarska skakalnica, kjer bo kmalu spet takšno vrvenje, kakor ga vidimo na sliki.
Tajna poroka angleških flčrnosrajčnikov"
V	največji tajnosti sta se lani poročila v Berlinu voditelj »črnih srajc« na Angleškem sir Oswald Mosley in Diana Freeman Mittford. Diana Mittfordova je ena tistih redkih Angležinj, ki jo je navdušil Hitlerjev narodni socializem. Za to poroko, ki je bila v sami palači nemškega kanclerstva, leto dni ni vedel nihče, razen onega ožjega kroga ljudi, ki so z mladima zakoncema slavili ta dan. Na Angleškem se zdaj, ko se je zvedelo, od kdaj sta Mittfordova in Mosley porpčena, in kje je bila poroka, sprašujejo, čemu je bilo vendar potrebno, da sta se ta dva »črnosrajčnika« vzela tako tajno in nista nikomur tega izdala vse leto dni. Človek pa hoče vsaki stvari poiskati vzrok. Če ne more zvedeti pravega vzroka, pa ga skuša sam dognati tako, kakor mu pamet pravi. In tako 6i to tajno poroko tudi razlagajo po svoje, ker ni »uradnih« poročil. Začeli 60 govoriti o njej kot o nekakem »političnem« zakonu, iz katerega naj bi se rodil narodni socializem tudi na Angleškem. Njegov oče pa naj bi bil Mosley. Tega se vendar ne sme tako
javno povedati in obešati na veliki zvon, tako mislijo danes c/ tej poroki na Angleškem. In tako smatrajo, da je morala biti toliko časa tajna. Čemu neki naj bi takoj vsi vedeli, da so pred poroko in po njej pozdravljali: »Heil Hitler, heil Mosley, heil Diana!«
Angleški kralj in kraljica obiščeta kanadske petorčke
Zdaj, ko 60 se po časopisih raznesle vesti, da bosta angleški kralj in kraljica spomladi odšla na obisk v Ameriko, in sicer v Kanado in v Združene ameriške države, poročajo, da so mu tudi slovite kanadske pctorčice poslale prošnjo, naj jih obišče, ko se bo vendar mudil tako blizu. Angleški dvor . je to prošnjo tudi že sprejel, vendar pa se dozdaj 1 še ni moglo zvedeti, če je nanjo že odgovoril in * kako je odgovoril. Kanadska in angleška javnost pa sta prepričani, da kralj Jurij in kraljica Elizabeta — oziroma prej kraljica Elizabeta — te ljubke prošnje ne bosta zavrnila.
Benetke • domovina zrcala
Sele 300 let je minilo, odkar je svet zvedel za to beneško tafnost
Ali si lahko predstavljate, kako bi danes, ko vse toliko da na svojo lepoto, mogli strpeti brez zrcala. In posebno še tiste ženske, in seveda tudi moški — da ne bo preveč zamere —, ki se tako radi gledajo vanj! No, prav lahko bi ga pogrešali, če nikjer ne bi poznali in okusili njegovo dobrote. Ker pa se je dane« ženski in moški svet — ženskam moramo vendar dati tudi tu prednost — že to.liko navadil nanj, bo ga prav gotovo težko pogrešal, če bi sc nikdar več ne mogel pogledati vanj in videti svojega »milega« obraza. Bog obvaruj, da bi trdili, da je zrcalo nepotrebna stvar. Pa še kako je potrebna. Če ga ne bi imeli, bi se morali moški na primer briti kar »po umih«, ali pa vedno, nadlegovati brivca. Za brivce bi bilo menda pač boljše, če bi tega nesrečnega zrcala nikdar ne bilo. Kdo si ga je neki izmislil in kdaj? No, pa poglejmo nazaj v to zanimivo zgodovino zrcala:
Še pred kakimi tristo leti so znali izdelovati krasna brušena zrcala Benečani. Način izdelovanja so skrbno držali v največji tajnosti, da ne bi nekoč na lepem našli konkurente. Izdali so celo zakon, po katerem je vsakega zadela smrt, kdor bi izdal tajnost izdelovanja zrcal.
Po odloku beneške vlade so te tovarne zrcal prestavili na bližnji otok Alturano, kamor tujci sploh niso smeli stopiti. Tam so Benečani izdelovali ne samo zrcala, pač pa tudi najraznovrstnejše druge steklene predmete. Steklarji so bili na to svojo obrt od sile ponosni, toda nihče od njih ni smel zapustiti za vedno tega otoka. Zakon je namreč določal, da se mora vsak, kdor odide kam v tujino, v najkrajšem času vrniti nazaj na Alturano, ali pa ga bodo tajni agenti beneške vlade, ki jih je bilo tedaj dovolj vsepovsod, ubili.
Štirim steklarjem pa sc je pozneje le posrečilo zapustiti otok in na malem čolnu pobegniti. K temu je pripomogel tedanji francoski odposlanec v Benetkah, ki jc dobil v Parizu ukaz, da mora odkriti tajnost izdelovanja beneškega stekla. Steklarji, ki so ušli iz Benetk, so nato seveda za dobro nagrado ustanovili na Francoskem nove steklarne. Zrcala, ki 60 jih tu izdelovali, po kakovosti niso bila prav nič slabša, kot pa beneška. Iz Francije se jc steklarska umetnost hitro raznesla po vsem ostalem svetu. In prav je tako. Kako bi se vendar drugače ves svet danes mogel gledati le v beneška zrcala!
Dr. Hacha, ki je sprejel kandidaturo za novega predsednika češkoslovaške republik^
Program! Radio Lfubllana
Sobota. 26. novembra: 12 Po tekočem traku plošče zdaj hitijo dobro so izbrane — na’ vas razvedrijo! —
12.45 Poročila — 13 Napovedi — lu.20 Po tekočem traku plošče zdaj hitijo, dooro so izbrane — naj vas razvedrijo! — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Striček Matiček — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci ,jp jk, povedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Zedinjenje Srbiie s Orno goro (B. Gjurovičl — 19.50 Besedo k praaniku te F. 8. FinJgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Jože Vombergar: Muhasti atnor. Vesela zvočna igra iz življenja Jaka Smodlaka. in nje; govib. Izvajajo člani rad igral, družine, vodi inž.' 1. Pengov — 22 Napovedi, poročita — 22.15 Za dober konec (igra Radij, orkester).
Drugi programi
Sobota, 26. novembra: Belyiau. -	1, u » k i iibmu:,
20.45 Orkester in solisti, 22.45 Piesna glasba — Zagreb: 20 Zbor, 20.30 Klavir. 21 Lahka glasba, 21.45 Trio, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 20- Instrumentalni koncert,
21.45 Plesna glasba — V aršava: 20 Lahka glasba, 21 Pisan spored — Trst-Milan: 21 Opera »Faust« — Rim-Bari: 21 Moderne pesmi — Dunaj: 19 Narodna glasba. 20.10 Pisan koneert, 22.30 Orkestralni koncert — Kb-nigsberg; 20.10 Orkester in violina — Vratistava: 20.10 Kiinneckejev koncert — Stuttgart:	20.10 Slavnostni koncert, 22.30 Operetna, filmska, kabaretu« In plesna glasba. — Bcromiinstcr: 20.15 Simfonični koncort — Strasbourg: 20.30 Simfonični koncort.
Mlada zakonca. Saj sem ti_ žo rekel, dušica, da te nisem vzel zato, ker dobiš bogato doto. Denar nikomur ne prinese sreče. Nasprotno, čim manj je denarja v liiši, tem večja je sreča. — Ah, možiček, to je pa res imenitno I Torej bova zelo 6rečna. Pravkar sem namreč dobila brzojavko, da je papa napovedal konlturz.
135
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Obesili so že svetilke ter privalili zavoje s podstrešja navzdol. Ob sončnem zahodu pa je lopovski strel naznanil konec delovnega dneva. Poslednje sužnje so spravili v barake, trgovci pa so se vrnili v svoje kočice in v šotore. Antonio in Araah sta stopila proti hiši v prvem mraku.	,	......
Ko je Antonio ta večer po jedi sam stal na verandi, si je rekel, j da je lahko' zadovoljen. Posli so šli dobro od rok. Tudi z Amahom j je sklenil dobro kupčijo za večji del sužnjev v tej karavani. Z vrla . je prihajal pošastni zvok nekega tujega pihala, na katerega je nekdo igral v Amahovem šaloru. Slišal pa je tudi divje veselje spodaj pri tabornih ognjih. Ti so se razprostirali na drugi strani hribovskega hrbta, njihova žareča zarja pa se je odražala na nebu. Meglena koprena nad reko se je bleščala v nemirnem soju. Da bi le mogel za današnjo noč prisiliti k molku bobne! Bil je tako silno truden.
Bil je zmerom zbit po takem dnevu: dobesedno zbit. Samega sebe je mrzil. Njegov obraz, ki je bil ves dan tako oster in top, je dobil sedaj milejše poleže. Vesel je bil, ker ni bilo v bližini nikogar, kr bi ga utegnil videti. To ga je spravilo v dobro voljo. Zdelo se mu je kakor bi dolge ure moral poslušati zmešano bobnenje obtožujočih glasov, in kakor da bi ti glasovi imeli prav. Morda pa le ne bi bil mogel postati tisto, za kar se je bil odločil. Naslonil se je na ograjo in se oziral za lučmi na ladji in v pristanišču. Rdeči sij v megli je migotal, če je ogenj pojenjaval, ali pa spet bušknil. Grič je padal tako strmo navzdol v noč. Bilo mu je kakor bi stal tik ob ploščadi na robu sveta. V globini je bobnel peklenski ropot. Bobni so ropotali, ropotali, ropotali. Skoraj je že padal, saj je bil že čisto blizu roba in: »Bog... saj padam! Oh — da — da — da!«
»Neleta!« Že dvakrat je sam sebe slišal, da je zaklical njeno ime. Bila je v trenutku pri njem, ga božala in tolažila. Prepričana je bila, da ga je nekdo začaral in omamil, da bi mu ukradel dušo. Čarovniki so to pogostokrat storili. Videla je, kako so črnci umirali, če jim je bil kdo ukradel dušo. Pri tem pa so bili videti popolnoma zdravi, toda ugasnili so, umrli v nekaj dneh brez pravega vzroka. Hotela je o tem vprašati staro strino v Ban Galangu, čeprav ji je bil Ferdinando dolgo dolgo branil, da bi šla tjakaj.
Namešala mu je pomirjujoče pijače. Ovila je okrog njega svojo
roko in ga s silo potisnila na posteljo. Ko se je prikazal mesec, je nekoliko privzdignila mrežo, da bi ga opazovala. Njegov obraz je bil tedaj mnogo mlajši. To ni bil obraz gospodarja Gallegoviue, to ni bil obraz tistega moža, ki ga je poznala.
»Malik Zakaj se je bil zadrl nanjo Ferdinando; prav gotovo je hotela spet povprašati strino Uugo. Končno pa je materino sorodstvo tudi marsikaj vedelo.
Zunaj na vrtu je nenehno donela jadikujoča oboa. Neleti se je zdelo, kakor da bi bil nekdo izpustil kačo iz njene košare, pa bi se zbal, da ga ne bi v igri zmotila.
DVA IN ŠTIRIDESETO POGLAVJE
PRIVID LUČI
Ferdinandove knjige so obetale ogromen dobiček od zamenjave tovora s »Fortune« za blago iz Amahove karavane. V barakah na Gallegovini je sedelo 328 sužnjev, nižje dobi ob reki pa se je bil pojavil Mongo Tom nepričakovano še s 40. Ladja naj bi jih spotoma prevzela. Toda vsega blaga ne bi smeli naenkrat pripeljati, ne da bi se spuščali v nepotrebno nevarnost, da izbruhne kuga, ali pa da jih zalotijo angleške ladje. Zaradi tega je ukazal Antonio, naj tovor razdele. Približno tretjina naj počaka na »Ariostatico«, ki se mora čez mesec, spet vrniti. Don Ruiz je sicer mrmral, ko je videl, kako sc mu dobiček topi, pa so ga vendar vsaj toliko potolažili, da se ni preveč ujezil.
Na vsak način pa so tudi te male težave dokazovale le poluost bogastva, a Ferdinando, ki se ga sanjavost ni prejemala, ni mogel razumeti, zakaj je gospodar Gallegovine če vedno preslišal z odurnim obrazom njegova poročila,(iz katerih se je dalo razvideti cvetoče stanje njihovih poslov. Mešanec je občutil v svoji notranjosti pomir-jenje. Tudi sam je nemalo pripomogel k uspehu. Pri tem pa je bil njegov lastni dobiček od glavarine precej obilen.
»Tri sto osem in dvajset in štirideset, to je tri sto osem in šestdeset dolarjev,« je računal. Želel je, da bi Antonio ves tovor naenkrat natovoril na »Fortuno«.
»Če se spravi ta tovor v Havani v denar, ali pa zamenja...« je začel. Toda odgovor mu je le moten pogled.
»Svoje stvari si dobro uredil Ferdinando, kolikor vidim,« je končno dejal Antonio, in glasno zaprl veliko glavno knjigo.
»Kakor Amah zmerom govori! Tako je zapisano!« si je mislil. Zdelo se mu je, da mohamedanci pri tem najdejo svoje opravičilo in svoj mir. lako je zapisano! Še enkrat se je ozrl na stolpce številk, ki jih je bil Ferdinando krasno napisal, in odkorakal precej slabo razpoložen iz pisarne.	*
Manjši trgovci so že zgodaj zjutraj vstali ter se brez slovesa izgubili v neprodirne gozdove za ogradami. Zjutraj so bili njihovi ognji le še kupi pepela, sami pa so bili že daleč. Soparica in tihota, ki sta čez dan pritiskali na kraj, sta bili neznosni. Nočno 6tokanje flavte v Amahovem šatoru je bilo seveda še bolj neznosno. Amah in njegove tri žene so še kratek čas ostale na vrtu. Končno je tudi ta odšel po zadnjepi pozdravu iz vseh petdeseterih pušk. Dobil je darove, ni pa pozabil opozoriti Antonija, naj drži svojo obljubo ter ga obišče v Futa Jalunu. »Nastopilo bo vsaj olajšanje, ko bo izginila flavta,« si je mislil Antonio. Neleta je morala vrt na novo posaditi. Povabila je dona Ruiza vsak večer na večerjo, da bi razvedril Antonija, ki ji je zadajal toliko skrbi. Slednjič mu je predlagala, naj 6e peljeta na ribji lov k obalnim čerem.
Tega predloga se je hlastno oprijel. Uredil je tako, da se je e »Fortuno« odpeljal po reki navzdol in ostal ob otokih, dokler ni nastopila deževna doba — teden ali pa največ dva. Nekateri Kruši so hoteli z njim. Čisti pesek in odprto morje — če ga je rabil. Kmalu se bodo nakopičili oblaki. Krepek vdih svežega zraka daleč od tega gozda ter — sonce! Sedaj, ko bi morala ladja vzeti s seboj tudi njega, je začel s poživljeno vnemo siliti k odhodu. V desetih dneh so se že začeli kazati čudeži na sužnjih v barakah. Odpočili so se po dolgem potovanju k obali. Večina jih je izgledala že popolnoma svežih in celo zadovoljnih. Mnogo so jedli, pa tudi razvedrili so se docela, saj je Ferdinando skrbel za to, da so imeli priliko za bobnanje in za ples. Pridigar jim je tudi pripovedoval o srečni bodočnosti na Kubi. Pri teni je moral prepogostokrat ponazarjati svoje besede s prsti. Nobena bolezen se ni pojavila. Doslej je šlo vse srečno. Na dan pred odhodom ladje — to je bil redno dan gostije — so možem, ženam in otrokom oblili glave. Nohte na prstih so jim porezali prav do mesa, da bi s tem preprečili praskanje, če bi nastopili neizogibni pretepi zaradi boljših spalnih prostorov na krovu. »Fortuna« je napolnila svoje zadnje tanko za vodo. Luči v barakah so zgodaj ugasnili ter zapovedali najstrožji molk. Ob prvem mraku so je začelo nakladanje.
Sužnje so v skupinah po deset prevažali s čolni in čolnički. Ko so stopili na krov, so potegnili ražnje zadnje cunje. Najmanjša drobnarija, kar so je še imeli, vsi stekleni biseri, vsi maliki iu vse lepotičje je frčalo čez krov. Nato so jih oblivali z vodo iz ponjav, nakar jih je skupina Mandigoncev neusmiljeno obdrgnila. Sleherni suženj si je moral umiti usta s kisom. V bližini vhoda je vsakega pograbila skupina tistih, ki so tetovirali, ga položila na desko ter mu vtisnila na hrbet tri bele pike. To je, bila označba Gallegovine, ki so jo vpeljali namesto vžiganja znakov z žarečim železom. Samo po sebi razumljivo je, da je ta označba zadostovala za vse življenje ter je bila že od nekdaj znak za sužnje na žitni obali.
»Slovenski dom< izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. Uredništva: Kopitarjeva nlica fi/IJI. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno r Ljubljani; K. Čeč, Izdajatelj: inž. Jože Sodjo, Urednik: Jože Kotliček,