V Gorici, dne 31. januvarija 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih tedanjih, in siser: vsak torek in potek, zjntranje izdan je opoldne, večerno tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z MCospodarskIm Listom" m s kako drugo uredniško izredno prilogo vred, po pošti prejemana ali v Oorioi na dom poSiljana:
Vse leto.......gid. B-—
pol leta........»   3-—
četrt leta.......>   1*30
Posamične StPvilke stanejo 6 kr. NaruCnin-j .sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;tv. '.» v (<<.ri>'i v »tiorKfci Tiskarni* A- »iabršček vsak dan od S. ure zjutraj du \>. zvečer; ob nedeljah pa od '.). do Vi. ure. Na naročilu lire* douoslane naročnine <»e ne oziramo.
„PKIMOKKCfc izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stan*' Vse teto rM. 1L0. ..
«?-Ca» in ipiiir.orfj-* se prodajata v C>orici v to-b.-tk-an.i S»-t.\varz v ŠoMi uii"i in Jellor.si ta v Nufioki nit'1!: — v Ti>tu v tobakarni Lav renči 5 na ti ni <.>.\i»'Csseriiia in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
_      UredniStro In odprafnlStvo so nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorioi v H. nadstr. zaetej. — Urednik sprejomlje stranke vsak dan od 11 do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljaj   le uredništvu. Naročnin,-., reklamacijo in druge reči, katere ne JpSništvu?        S TOdBBt™'  ™i  so  Pobijajo le Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravmstvo.                _____
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Ga»rS5ek tiska in zalaga razen «Soče* in .Primorca, le »Slovansko knjižnico*; katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnicu so računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bogr in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V Gorici, dne 30. januvarija. 18M. Lansko leto ci» jo toliko in toliko govorilo, da z novim letom IS!« L se korenito -premine razmere v državnem /.boni. ]tekalo >¦¦ it*, da v jubilejnem ietu se ne namerava iikcs-a spremeniti, ker ne kaže kaliti slavlja i-4ty\i leta s še hudimi polili*kimi borbami in vo.itvami. Zatrjevalo pa se je vedno in vedno, da z novim letom se spremeni položaj. Toda jubilejno leto je že pri kraju, d.m -lavl>i, 2. iterember, je že daleč za nami, m fc^ubti t» tmi je še vse lepo pri >iar.<tii. Divavni zbor se je seSi-J letos zopet tak, Ltkui-.'ii je bi! Lovi, n;i\/tir okoluo-di. <!.! c ,.(.- /davna dfgnana reč. tl.i na* državni id.or v s-,o i -esbmj sestavi ab-olulno ni sj.o.-oben va nikako resno d» »o. Oh-trukcija -r živ? in ima i- vt-iffO ilovoij moči v sebi. ti.i pr.-piei.i redno poshr.an;«' div.avm -ga zbora '.' ;;;,smjv«iii;i m po iim-nih. /. du'r'i(!1' govori, :¦ ("ilan^em r.izb ziuh a brc/smiselnih ifilelpe!:ni;   itd,;   -"-   tedtio    živi  iib-lllifce:,>.ki
duh v zborni« i. <hili. ki lenirizuje Jevieo, ,l,t kaže "-vojn up<>zici o oh vsaki priliki. Še so /ivlji v državni i-Ueiii!«!, ki kr;i"»'. /lmr.ajo tu ž,dim de-uien, pr. tiv( iiiiii»\(» in miiii*>!er-¦-!vo, ,:«vi;.j, ki ¦<.» pripravi t-ni /a v:-;ik«ii-ne pmmčl.e   prelepe.
K tem oti»»-aje:n v haiem lir : ;nem i'.1>f»n! >e je priirnžiia ol»-tMikrij,( v o^ < <kem državnem /boru. Tudi tam rv<-te ..'i;i v Avstriji! Toda velika razlika je med nb-'-Uitkt ijo pri jkis in na Or;erskcm. Tam ob->\u\\ obstfukeija p.onajvee. radi t«va, ker mi-ni-~ierski pred.«., di « liiniffv imfe odstopiti, i.prav dobro ve, U gn obsS,r:ik«i;a u" more 2'.iur-a videU. r.v» bi ou odstopi', bi se ra/men- kmalu /.i»j]j<a!»\ in obslie.krij;'. bi pre;!a morda v tiho opozicijo. Podajanja med vlado in opozicijo ?e vr»;, aH tudi ti! jp na poli P.anUV, ker opozicija 7.abieva kot p,rodpo/oj k v.»aken.Ji kotttproimsu, da IlaiifiV »m>r.i od-iopiti! Ali ta no<V i«p udati zahtevi manjšine, {"'mvi.' tm-nda ii^un-r.tva se vedno vstraj.di na s\eji-{;» v|o;it. čeprav je statike !M-^ov<» do s!'e' o:;.a ,ni<: V miui-dm JSz.eilu, ki tod; \(nii [m,,!!.;!;,!;: opozietjo, posl.in od krone, ,:»¦ vidro t:a-> d:;:ka ll.inffv-ju. le ri -e iib>-ueJM   ie   u ka,   Ca-a   vU*t't   naprej, aa
«•«»¦ Iz ttuv »rJitstanlk.
ANtil.EAKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
^Drugi   zvezek).
<tul"-. OSMA KNJIGA.
Zdelo s.e mu jt», da nad sradktsn Možem iz Nai'.areta   vini  se   lesketati   ognjen   napis besed,   kak-ro  je tolikokrat   <*;ul iz Njejrovib u>t : ,Jaz sem vstajenje in življenje."
.... <Iul jih je. ne raziinu-vsd njih pomena. Sedaj so mu začelo bit: jasno. Za tem skrbipoaiom in mučnem življenjem je bilo nemara dru^o, stokrat boljše in   vslrajnejše.
In ne prestol Davidov —- kakor je hotel on, Juda, ob enem z antijohijskim trgovcem — mame to večno življenje, — kakor je verjel Baltazar — je morala biti dedščina Onega tihega Moža.
Toda kje je oao življenje in vstajenje? »Jaz sem,* zdelo se mu je, da govori  to pokorno bilje.
In te besede so tekle v Hurovo dušo, tešeCe prevare in razprašajoco tajnosti, katere se je že toliko let zaman prizadeval razumeli.
Odmev kladiva gn predrami h zamiš-ljenosti.
gotovo   je,  da  se  kuj   kmalu  dado  mimo i rešili, in do tega najbrže pride prav v kratkem   času,   pa naj   se   zgodi to ali ono, da lianffv odstopi, ali da opozicija dobi zagolo vilo za točno izvršitev svojih zahtev!
Ali pri nas? (iovori se nekaj o nekem kompromisu med Nemci in (lehi, toda vse to ni nič. Ne rečemo, da vsi Nemci so za obstrukcijo, ne, tudi med njimi je ljudij. ki sodijo reči tako, kakor jih je treba soditi, ali javno mn-nje prevladuje, in listo javno mnenje je naperjeno naravnost proti vsakemu sporazumljenju med Nemci in i'.ehi. Vse jedno je, ali bi ta ali ona stranka mod njima posredovala, vspeha ni pričakovati ni-kakega, ker jezikovne uaredbe V obstoje, in Nemci jui »ečini zahtevajo prav odločno za svoj je/.ik v državi vse one predpravice, katere Ji- užival doslej! Torej kaj'r O kakem sporazumljenju ni govora I Desnic« je solidarna in stoji na strani vlade, toda ti dve nimatii moj"i, storiti kaj takeg.i, kar bi slrlo obstrukcijo, temveč mirno gledala, kako ob-slrukcijnnisti uganjajo v dižavni zbornici svoje neslane burke, kako se njima rngajo ter kako silijo zbornico, t\d meče tisočake in li-
-oiake, lezko   plač......   od   davkoplačevalcev.
skozi okna' In vrhu lega so pripravljeni vsaki hip za pretep !
Ze skoro dve leti ni sposobna državna zbornica za nik-ko delo. Večina v isli ne moro premagali uiti najnavadnejšib ležkoč, da bi si dala sama sebi moč življenja v sporazumljenju z viado. Iti med tem ko I a zbornica trati čas s škandali iu drugimi burkami, se zbirajo klubi, načelniki raznih strank in okšckuiivnih komitejev v svečanih sejah ter rešujejo domovino s tem, da razglašajo med svet raznoter*! interpelacije iu da pripovedujejo, kaj bi vse storili, ako bi mogli sploh kaj storiti! 1'oijaki naznanjajo, da bi koner.no bili tudi pripravljeni pos-edovali med Nemci iu r.ehi, kaloli-ka ljudska stranka prijavlja resolucije, v katerih je povedano, da vsi imajo prav. d«! Italijanov zopet sporoča ostra-enemu »vetu. da stopijo tudi oni v opozicijo, dtugi " del Jta!i;auoi pa iolazi svet, da oni ne pojdejo v opoza-ijo. dalje slišimo o poslulalih slov. kr-č. iiav. zveze, o   j o-ve!ovanjih,   urgencah
Na vrhu griča je nekoliko delavcev in vojakov delalo priprave za križanje ; me za vsajenje krizev so bile že izkopane, sedaj so k deblom pribijali poprečuiee.
.Tkaži ljudem, d:; se požurijo," zaklič'-vi.-ji duhoven centiiiionu. .Ta tukaj — iu pokazal je Nazarenca — mora umreti predno soince zaide za (rore in njegovo telo mora se Mi"fi eimpreje, da se zadosti postavi.
\*eki lisimSjeiirjii vojak se je približal h Kri-tu.su ter mu ponudil pijačo. Toda On jo je odklon!!. Drugi j- stopil k Njemu ter Mu ol vratu odvezal tablico in pribil jo zgoraj na deblo križa.
„Vse (c že gotovo," je rekel višjemu duhovnu cenlurion.
»Prvi mora viseli prckiinjevalcc", je dal povelje dostojnik svetišča. .Zaupal je v Boga, naj Ga sedaj reši, ako hoče. kajti rekel je, da je Sin božji."
Množica, ki je z zadovoljnostjo zrla na le priprave, spodbujajoča s kriki delavce k naglici, je nakrat umolknila.
Napočil je najstrašnejši trenutek.
Obsojeni so imeli biti z žeblji pribiti na križe.
Ko so vojaki vzeli Nazarenca, da bi Njega prvega križali, so se celo najnecimernejsi stresli od bojazni.
Ozračje se je nakrat ohladilo.
„Kaka tišina je oče!" je zašepetala E-stera, stiskajoča se k Simonidesu.
in o odgovori, katere je potrebno »tajno" držati! Tako gre naprej cum gratia cl sine grnlia in inflnibim!
Pri čem smo ? Kdo nam to pove ? Nikdo I Zakaj ne? Zato, ker nikdo ne ve, kaj se ima zgoditi, da se otresemo vendar enkrat vseh teh neznosnih razmer.
Kol gotovost so more smatrati le lo, da so odloži državni zbor takoj, ko se reči v oger-ski državni zbornici uravnajo, na kakoršen koli način že lo pojde. Tam bi se potem dalo dognali vso potrebne reči kolikor toliko mirnim potom, pri nas bi pa zavladal zopet § 11., in na podlagi istega bi vlada odredila, kar se jej zdi primerno. Da se državni zbor odloži, oziroma zaključi, lo je pač neobhodna potreba. Obslrukeijskim škandalom, ki spravljajo ob ugled državo ter degradujejo parlamentarizem, ki smešijo narodno zastopstvo in ustavo, se mora napraviti konec! Ali sploh merodajni činilelji ne mislijo na moralne nasledke škandalov v državni zbornici? ! Da ne govorimo o onečaščonju državnega zbora samega iu parlamentarizma, pomislimo le, kako morajo dogodki v državnem zbovu uplivali na navadnega državljana! Kje more slednji dobili ugled do postave in do državne avtoritete, ako vidi pred seboj talce vzglede v oni hiši, kjer se ima obravnavali o blagru cele države V
AH pojde &e tako naprej, ali se ustavi dosedanje stanje v zbornici ? Ustavi se lahko, ali kaj potem! ?! Nikdo še ne ve, kaj se zgodi, m vse, kar se govori, vse je Ie ugi-binje in drugega nič. Dejstvo je le lo, da tako, kakor doslej, ne sme iti več naprej!
Pri tem seveda Irpimo največ mi, Jugoslovani, ki živimo v deželah, ki so še vedno „dežclc ne verjetnosti j* ; poročen:«? ie še lahko, da te dežele so tudi v državi, ki je »država ueverjetnoslij* !
DOPISI.
\ii Solkana. — (Vzbudimo se!) — PiSejo nam: Ker se nikoli ne sliši glasu iz n.iSega Solkana, dovolile gosp. urednik, da se mojim bornim vrsticam privošči malo prostora v VaSi c. .Soči". Kako so se nekdanji
A on, spomnivši se muk. katere je pretrpel, je trepetal iw vsem životu.
„Ne glej tis In Estet-:-, ne glej !¦ je dejal, pobesivsi glave. »Zdi se mi, da ti, ki stoje tukaj ter gledajo — isto tako nedolžni, kakor oni, ki so krivi te smrti — vsi bodo prokleti za to uro \*
Baltazar je padel z licem na zemljo.
Jlurov sin," reče Simonides z naraščajočim strahom, »Murov sin, ako Gospod ne odtegne kmalu svoje desnice, pa je izgubljen Izrael, izgubljeni smo mi vsi."
Juda odvrne na to mirno:
»Častitljivi, imel sem prikazen in sedaj razumem, da se to mora ^zgoditi. Taka je božja volja. Posnemajmo- Vzgled lega Egipčana ! Pričakujmo ler molimo."
In ko je znovič pogledal na Golgato, so sredi tišine, ki je vladala nad temi milijoni, sladke besede doletele v njegovo dušo: ,Jaz sem vstajenje in življenje."
Spoštljivo in pokorno je sklonil glavo.
Med tem so se nadaljevale na griču priprave.-
Stražniki so slekii z Nazarenca Njegovo oblačilo, tako, da je stal pred očmi vseh nag. Hrbet je imel ranjen od bičanja, ki se je vršilo za rana. Na to so Ga razpeli na križ, ležeč na zemlji ~ najprvo roke na popreč-nico. Nekoliko udarcev kladiva in ostra žeblja sta prebodla dlani. Potem so v vsej dolgosti
Solkanci odlikovali v narodnem pogledu ler bili uzor sosednim občinam, bi bilo odveč omenjali, kjer, vsaki se še dobro spominja zabav in veselic, katere je prirejala nekdanja »Čitalnica" ler s tem vspodbujala domačine k vBlrajnonm dolu, sebi v čast in drugim v vzgled. Toda danes je tukaj vse drugače l Oglejmo si malo naš Solkan! Naša »Čitalnica" slavno spi; žalostno, a vendar resnično. Vkljub temu pa, da ni nikakega zanimanja od izvestnih, v to poklicanih moCij, da bi se ta zaspani obraz umil ter osvežil z mrzlo vodo, so vendar naša mladina zaveda toliko, da spoznava svoj obžalovanja vredni položaj. Dno 22. 1. m. se je bilo napotilo par gospodov »Goriškega Sokola" k nam s plemenitim namenom, pripomoči k ustanovitvi „Sokola" v Solkanu, in res <-e je zbralo precejšnje število domačih mkucniecv, ki so pazljivo poslušali vspodbujovalni nagovor gospodov ter tudi pristopili k novoustanovljenemu drušlvu, katero bode imelo tudi svoj tam-buraški in pevski zbor. Pristopilo jih jp do-sedaj 3G. Ites pametna misel! Med tem, ko se cela okolica giblje in trudi, da svoje ljudstvo sebi ohrani, mi Solkanci da bi pa spali, na lo bi se sploh ne smelo misliti! Da ta trud gospodov »Goriškega Sokola'' ne ostane brezvspešon, pokaže nam bodočnost. Za Cetok sicer je težek povsod, toda malo požrtvo-valnosli je treba in dobro -volje, da se doseže raželjeni smoter. Da je tako društvo pri nas neobhodno potrebno, posebno današnji dan, je neovržna resnica. Kake posledice bi bile, ako bi še našo mladino zanemarjali ter jo pustili živeti »tja v en dan"! Pri današnjih odnošajih, ko se moramo boriti za svoj obstanek, nam daje le to pogum, da nas bode tudi naša mladina posnemala. Zato pa dajajmo jim lepe vzglede, dajajmo jim priliko, da se bodo zavedali svojega na-roda-mučenca, a vendar le trdnega v stremljenju po omiki, da se bodo zbirali in zahajali edino le v lake družbe, kjer se jih privadi kaj koristnega in plemenitega.
Zadnji čas so si naši obrtniki ustanovili hranilnico in posojilnico, kamor se lahko zateka vsakdo ob vsaki priliki. Nadalje gradi se   ludi   že   zadružna   tovarna   za
raztegnili Njegove noge, položili jedno na drugo ter ju pribiti z jednim žebljem.
Oni, ki so stali bliže, so slišali udarce kladiva, kateri so bili dalje proč, so samo videli, kako se je dvigalo in padalo.
A On je dal roke pod ostro železo in pod žeblje Svoje noge.
h Njegovih ust ni bilo slišati stoka, nili tožbe, prav ničesar, nad čemur bi se mogel radovati sovražnik, ali trpeli bolečine prijatelj.
»V katera stran hočeš, da Ga obrnem?" vpraša višjega duhovna jeden vojak.
A Anaz odvrne:
»Obrnite ga proti svetišču. On, ki je dejal, da je v treh dneh zamore podreti in postaviti znovič, naj umiraje vHi, da zbog njegovih zasmehovalnih besed hiša božja ni trpela škode in da stoji, kakor je stala poprej."
Tedaj so delavci vzeli na svoje rame križ in ga spustili v izkopano jamo. Telo Nazarenca je obviselo na ranjenih Njegovih rokah.
Bolečine so bile strašanske, a vendar niso izzvale tožbe, marveč besede božjega usmiljenja. In nikdar še tako vzvišene in velike niso donele nad zemljo:
»Oče, odpusti jim! sajnevedo, kaj delajo!"
Križ je štrlel kvišku nad vso okolico in od vseli stranij ga  je videla množica, ter ga
struženje, jn sploh za vsa mi-j zarska dela, in to postavijo na lastne stroške podjetni naši mizarji; to je tudi dokas, kaj vse se lahko doseže s pridnostjo in sppdbujanjem. Zakaj bi se toraj v našem Solkanu ne napredovalo v vsakem pogledu, v našem Solkanu, kjer je cvet obrti, kjer je toliko mizarjev, katerih izdelki romajo na vse vetrove, in zakaj bi se ne vresn.čile besede dr. Pečnika, da bi se ustanovila zaloga naših mizarskih izdelkov v daljnem Egiptu?! Bes je, da mi Slovenci smo ubogi, toda podjetni smo radi tega vse jedno lahko, kar tudi nekaj pomeni. Upati je, da se sčasoma vendar kaj ukrene tudi v tem pogledu!
Trgovina pri nas pa je sploh zanemarjena. Par Lahonov je, katerih ž epi s o že j a ko t r dJ s 1 o ve n s k i h g rose v, med tem ko slovenski trgovci hirajo in propadajo! Ko bi se nezavedno ljudstvo spozabilo in take trgovce podpiralo, bi bil še vedno čas je poučiti, toda, da to delajo prve osebe občine, in še celo taki, kateri sami vpijejo javno, j podpirajte mojo obrt, ker sem Slovenec, U. j da familijarno povrhu ž njimi občujejo, je vseskozi neodpustnol Ne čudimo se torej, da slovenska trgovina pri nas hira. Spametujmo se vendar v tem pogledu in delajmo na to, da nam ne bo treba o svojem času vskli-kati: „sami smo krivi!", ko bodo že prepozno, ko se narn bodoLahoni v pest smejali ter kazali hrbet, kakor je njih navade, da nam ne bodo kazali s prstom naše propadle trgovine rekoč: »žepe imamo polne, zdaj pa z Bogom!" Držimo se prvotnih načel izza 22. marca pr. 1. ter ne odstopajmo od teh ni za korak!
Mojim dragim sovaščanom ter mladim »Sokolom" pa kličem: »Le vstrajno t»o začeti poti v blagor in čast našega Solkana!"
Iz KoMnja. — V dopisu iz Ročinja v 6. št. »Soče* beremo, da Ročinj ni zadnja vas na Slovenskem. To da tudi priča, da imamo pri nas cel6 žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. — Hm, mislil sem si, to bi bilo jako hvalevredno in spodbudno tudi za sosedne Kanalco, kateri je še nimajo. A žalibog, da temu ni tako! O kaki podružnici ni še duha ne sluha, ker primanjkuje še nekaj podpornic, torej tudi pravila niso mogla biti potrjena. Ni mi treba posebej povdarjali velike važnosti te prekoristne družbe, ki ima gotovo najplemenitejše namene, ohraniti narod naš pred potujčevanjem, zato tudi želim, da bi se odpravili razni nedostatki ter da bi se v resnici ustanovila taka podružnica in ne le na papirju, kakor jo je g. dopisnik, v omenjenem dopisu videl. Torej vsa čast onim, ki se iz najboljših namenov trudijo, da bi se ustanovila taka podružnica. — Žaloc*no pa je res, a ne ono, kar pravi dotieni g. dopisnik, da je žalostno, ampak to, da marsikateri, in eden tistih je tudi omenjeni g. dopisnik, ne more polemizovati, ne, da bi obsipal svojega bližnjega z najljubeznjivej-šimi priimki. — Tako se tudi zaganja v tu-kajšne tri gospiee, katere je blagovolil nazvati s posebno Ijubeznjivim pricUvkom, Ali je to zanj častno ali ne, naj razsodi cenj. čita-telj sam! Očita jim namreč češ, da so grozno
pozdravila z radostnim krikom. In ti, ki so mogli zagledali napis, pribit nad glavo ob-sojenčevo, so poželjivo čitali oni napis Njegove krivde, radi katere je umiral, ponavljajoči ga od ust do ust. Torej je zahrumelo v ! tej tišini kakor geslo zasmehovanje:
»Kralj židovski! Bddi pozdravljen kralj židovski !*
In tako je On, Vladar nad vladarji, imenovan posmehljivo kralj, moral zreti na to mesto Svojih očetov, katero Ga je sramotno vrglo iz svojega krila v plen razjarjeni tolpi.
Solnce se je povspenjalo na središče neba, stranski griči so nastavljali svoje nage prsi pod poljube njegovih žarkov — daljše verige gora so se oblačile v bager, kakoršnega jim je solnce milostljivo metalo na rame.
V mestu se ti je zdelo, da se tudi svetišče, palače in stolpi oblačijo v prazniško obleko, kakor na čast in ponos onih, ki so se ozirali ter zrli na sveto stolico.
Nakrat pa se je senca raztegnila čez nebo — zdelo se je, da hoče prezgodnji mrak zak-iti solnčni blesk. Senca in mrak sta postajala vsaki hip gostejša. Pa tudi prezirljivi krič in, smeh sta čimdalje bolj poti« bovala.
,Z začudenjem in strahon so ljudje zrli drug drugega in potem gledali nebo, gore, ki so jim izginevale izpred  očij ter  na oni
nasprotne ustanovitvi omenjene podružnice. | Resnica pa je ta le, da so se icimo gč. učiteljice tudi omenjene tri gospiee potrudile, j da bi se ustanovila taka podružnica ter s tem pokazale, da so tudi one zavedne Slovenke. Kako gre torej to skupaj, g. dopisnik, da bi se omenjene tri .gospiee ustavljale onemu, za kar so bile same unete?
Nadalje pravi g. dop. o tuk. bralnem in pevskem društvu med drugim tudi, da se je zahtevalo od neke strani, naj društvo opusti »Sočo". — Odbor pa ne ve o tem ničesar. Ergo?!
G. dopisniku tudi ni prav, da leže v bralni sobi »Dolenjske novice* in še nekaj podobnih listov, o katerih pravi, da nimajo pomena za naše kraje terjekonečno še tako najiven, da stavi nedolžno vprašanje: »Čemu to?" To je pa že skrajna hudobija. Prvič navedem nemški pregovor, ki se glasi: »Einem gesehenkten Gaul schaut man nicht ins Maul", ali slovenski povedano: Hvaležnost zahteva, da se za darovano lepo zahvalimo, in če že tega nočemo, da vsaj ne godrnjamo ali celo se ne pritožujemo. Kakor »Dolenjske novice", tako je tudi mnogo drugih časnikov darovanih. Kedo jih daruje društvu, vedo že Ročinjci, zato mi ni «cba to posebej omenjali. Ti grda nehvaležnost!
O tem, ali so taki in podobni listi za naše kraje brezpomembni ali ne, ne bodem zgubljal mnogo časa. Le to rečem, da nobeden list ni toliko lokalen, da bi ne bilo vredno ga prebirati, in ravno „Dolenjske novice" prir išajo v poljudni besedi mimo po-litiških vesti tudi mnogo takih, ki so gospodarskega pomena, kar je gotovo koristno in uvaževanja vredno. Glede množine listov omenim le, da ga menda ni društva, ki bi se omejilo samo na lokalne liste, ker bi jih bilo gotovo prepielo število. Ako smejo ležali v marsikaterem društvu italijanski ali še celo nemški časopisi, tedaj bi pa ne smeli v našem biti mimo domačih tudi »Slovenec", »Edinost", »Glasnik*, »Domoljub", »Mir", »Slov.list" in »Dolenjske novice", kateri navedeni časniki so mimo domačih tudi v našem društvu. Le ne vcepali ljudstvu mržnje do čitanja, naj se marveč raje dot. g. dop., če ni še ud, »jpiše v to društvo ter naj da s tem drugim dober vzgled.
Na hudomušno opazko radi mlekarnico, češ, da manjkajo samo še krave, ki bi dajale mleko (kej pa drugega, mari ne že narejen sir?), odgovarjam le to, da bolj bose nego je omenjena opazka ne more vsakdo izbruhnili. Svest naj si bode dot. p. dop. in popolnoma brez skrbi, da gotovo ne pojdemo k njemu po mleko ter da že znamo, kam iti ponj. Nekaj več doslednosti bi bili vendar pričakovali. Bodi dovolj!
Domače in razne novice.
»Adriatischc Post" pošiljamo nad 100 iztisov brezplačno na vsa ona mesta, kjer hočemo odpirati oči. Kolikor smo doznali, se marsikje tudi zanimajo za vse, kar list piše — in posledic*, ne bodo slabe.
Prosimo zategadel zopet, da bi vsi naši prijatelji list *širili in mu pridobivali naročnikov, sicer ne zmagamo stroškov. Posebno prosim«*, naj bi zahtevali list po vseh javnih U^alih,   posebno  v kavarnah in go-
grič, kjer je visel Križani. Na to so znovič zrli drug drugega in bledeli, in kakor so pred trenutkom še hrumeli, tako so stali sedaj molče.
»To je samo oblak," je pojasnjeval Si-monides preplašeni Esteri. »Takoj se zopet zjasni. Ne boj se!"
Drugače pa je mislil Ben-Hur.
»To ni oblak," oglasi se čez trenutek. »Duše onih, ki so umrli — prerokov in svetnikov — spuščajo na svet to temo, da bi ljudje ne videli dela svojih rok. Pravim ti, Kakor Bog živi, da ta Križani je Mesija! Ti jedini, o častivredni!" je dejal, pokleknivši poleg Baltazarja, »ti jedini si videl jasno — Nazarenec je Sin božji!"
Egipčan potegne k sebi Judo ter šepeta s trepetajočim glasom:    .
»Videl sem Ga kot Otroka, položenega
v jasli,  torej  sem  Ga spoznal poprej nego
ti, ne čudi se! Čemu, o Gospod, sem doživel
današnji   dan?   Srečen Melhior!  Srečen   M
I Gašpar!"
i           Mrak se je spremenil v popolno temo.
Toda oni predrzneži na griču niso prenehali v svojem sramotnem delu. Dva tolovaja so zaporedoma pribiti na križa ter ju postavili na desnici in levici Moža iz Na-zareta.
stilnah. Še posebe prosimo to člane aka-de miški h društev v Gradcu, Zagrebu, na Dunaju, v Pragi, v Lvovu, itd., ki dobivajo naše liste brezplačno! Vsi visokošolci imenovanih mest lahko spravijo list v vse glav-nejše kavarne.    *
Imenovanja in preinešženja. — Vi-šega deželnega sodišča svetnik v Trstu I. N. vi te z Višini je imenovan dvornim svetnikom na najvišem sodišču na Dunaju.
Okrajni glavar Germanno Zuechv Lošinju Malem je pridodeljen namestnižtvu v Trstu kakor referent, a vodstvo rečenega okrajnega glavarstva je poverjeno okrajnemu višemu komisarju dru. Alfredu Manuss'-u, pl. Montesole. (O poslednjem pravi »Edinost", da pozna prav dobro hrvatski jezik).
Smrtna kosa. — Dne 29. t. m. je umrl v Gorici gimnazijski profer J« np Wen-z el v starosti 46 tet.
Pogreb je bil danes zjutraj ob 10. uri.
V St. Petru je umrl g. Valentin Dr o č, dobro znani pevec, še v mladih letih, N. v m. p.!
Včeraj zvečer je umrl v Tolminu osmo-šolec Fran Jež, do lanskega leta gojenec malega .semenišča, liil je jako nadarjen in inteligenten mladenič, ki je bil tudi pri svojih sošolcih jako priljubljen radi .svojega odkritega značaja. Budi mu lahka zemlja domača!
Vipavska železnica. — V uedaljum času bodo dovršeni podrobni načrti za progo Vipavske železnice od ..olbdvora južne železnice skozi Št. Peter iti Volčjo Drago do Prva čine. Potem bo sledil politiki obhod za to progo in s tem bo dovršeno vse, kar treba, da se lahko preide k oddaji dela in k njega začetku. Do danes pa manjka še znesek 100.000 gld., katerega je dolžan plačati deželni odbor vsled sklepa deželnega zbora z dne 1-2. aprila \M'2. Ako se ne bo moglo začeti z delom prihodnjo pomlad, bo jasno, da je deželni odbor temu kriv. Ker imata slovenska deželna odbornika zdaj večino v deželnem odboru, smemo upali, da napiteta vse svoje žile v ta namen, t\.i se v rajkraj-Seno času ugodno reši W -"k slovenski del dežele in za "ie.sk rforišk«i .- reči. vprašanje.
La slaviz/azione < .?l tribuna!«-. — Laški listi so zagnali strauovit krik, češ, da se naše okrožno sodišče slovani. Kričali znajo ti junaki, še bolj kol njih bralci, ko so jih Menelikovi črnci pognali. Slovani se pa tako, da so n. pr. vsi kazenski spisi I. instance še vedno izključno laški, da phe preiskovalni sodnik tajnik Musiua s .slovenskimi strankami se vedno laške zapisnike, da je uradni p -čat še vedno izključno laški. Se ve, ako bi vsak Slovenec se zavedal in razumel svojo nalogo, ako bi Mihce ne prestopil praga laškega odvetnika, potem bi se razmere pre-drugafiile; kajti )>oiem bi okrožno sodišče moralo dobiti slovensk značaj, ker iaškili strank ni.
»Corrlerovel" se grozno boje. Mi si namreč ne moremo drugače razlagati njil« neumnega kričanja o dozdevnih krivicah, ki se delajo »italijanstvu" goriškega mesta. Oni sede pri polnih narodnih mizah ; opazivši pa, da se pohlevni Slovenec bliža z žličico, s katero bi rad nekoliko zujel, so zagnali krik in vik, da joj! To je včinek strahu. Slovenske narodne zavednosti se bojijo! Zaveden Slovei:ec - pokopani »Corrierovci !"* Oni vedo, da je italijanstvo Gorice le umetno, da prav za prav v Gorici Italijanov ni, ampak da je vse slovensko — izvzemši par odpadnikov in par sto Židov. Samo mi smo taki bedaki, da s svojim denarjem vzdržujemo to umetno sleparijo!!
Upupa epops. — Naš narodni napredek je zaviseu le od energičnega in doslednega postopanja našega raziimuistva. Pri-prosto ljudstvo postane zavedno le, če bo imelo vzgledov v inteligenciji. Ali kako slabi) razumevajo nekateri razumniki svojo narodno
»Hej! Ako si kralj židovski, stopi s križa!" zakliče jeden vojak.
Pa tudi duhovni, učitelji in starešine ljudstva so rognje se govorili:
"Ti, ki podiraš cerkev božjo in jo čez tri dni znovič sezidaš, pomagaj sam sebi!"
Kakšno krivico jim je storil, da so kuhali takšno sovraštvo do Njega?
Med množico je bilo dokaj takšnih, ki so skusili na samim sebi Njegovo ljubezen in čudeže; drugi so Ga videli sedaj prvikrat ob tej poslednji uri; toda Gospod je hotel, da bi bilo okrutno trpljenje tako, kakor bi imelo biti polno slave vstajenje.
In dasiravno je to breme za dokaj presegalo navadno težo, ga je On vendar obdržal, kajti imel je v sebi moč Boga in ljubezen, v kateri so kot reke v morju izginile vse krivice in prestopki te množice.
Ta nadprirodna noč je kot debela plahta padla na svet in napolnjevala s strahom po-gumnejše — tembolj še Estero.
,' rthVa se domu*, je prosila očeta zaporedoma. »To je jeza božja. Še kaj hujšega se vtegne pripetiti. Bojim se, oče!" j          Toda Simonides je ni  poslušal.  Bil je
; pod vplivom najmočnejšega ganutja v svojem Življenju.
Ko je ob drugi uri gneča okrog Golgate I nekoliko ponehala, je nekoliko teh Ijubjencev
dolžnost!. Evo izgleda I Zatrdilo se je nam, da tolminski notar dr. Kotnik vlaga za slovenske stranke na tukajšnje okrožno sodišče nemške pritožbe in culi smn, da svoje stranke pošilja, ker sam ne sine zagovarjati na tribunalu, zidu dr.-u G r a z i a d i u Luzzattu, torej našemu največjemu narodnemu nasprotniku! Ali se to ne pravi v lastno skledo pljuvali? Ali je tak mož še nstodnjak? Mi se borimo z vsemi silami za vsako trohico slovenščine na sodiščih in kar z največjim naporom dosezamo, nam podira slovenski (?) razumnik!
Rojak, ki nam dela čast, je arhitekt g. Makso F a b i a n i na Dunaju, rojen v Kobdilju na Krasu. Trg pred Karlovo cerkvijo na Dunaju hočejo umetno preobraziti. Za načrte izdelanja fasad na tem trgu je v to postavljen odbor razpisal darila. Načrtov je je bilo na to predloženih mnogo, ali izmed vseh je bil najboljši načrt g. Maksa Fabianija, kateremu je pripadlo prvo darilo 2500 gld.
Omenjeni naš rojak je bil izdelal tudi paviljon komisije za reguiovanje Duuava, komisije za prometne svrho in razširjanja mesta lani za jubilejno razstavo na Dunaju.
G. Makso Fabiaui je znan tudi radi načrta o preobrazbi Ljubljane izza časa zadnjega potresa.
Rojaku in spoštovani družini, kateri je član, česlilamu na lakih uspehih!
O .slovenskem oddelku deželne kmetijske Šole v Gorici smo dobili od vodstva tako pojasnilo :
»Z ozirom na dopis v »Soči* in z ozi-rom na Vaš odgovor „NTar.* glede obiskovanja slov. odd. deželne kmetijske šole, naprošeui ste, da blagovolile sprejeti v »Sočo* naslednje pojasnilo:
Pri otvoritvi novega dvoletnega tečaja I. IS«>7. se je oglasilo KI dijakov za deželne ilipendije in i! dijaka za državna štipendija (za mladenče iz tržaške okolice) in sicer:
Za dež. štipendije: 1. Avgust Gndnič i/. Komna, 2. France Pignatari iz tanič, '.i. Josip Kocjančič iz Vipoiž, i. Ivan Kosmiua iz Nabre/iue, f>. Josip Gndnič iz Komna, «». Albert Šiišine!) iz Prvačiiv, 7. Prane Stravs iz Pluženj, S. Ivan Vidič i/. Kanala, U Ivan Pignatari iz Crnič, 10. Jakob Klavčič r/. Pod-gore, II. Janez Jug iz Gorice, l-J. Jo-,ip Mahnič iz Povirja, V.l. France Kljun \f. Misličev; za drž. štipendija: 14. Miha Križ-m.mčič iz Bazovice, l."i. Ivan Vid-v iz Opčine.
Mladeuča pod 1 in 1:2 nista bila sprejeta, ker sta bila premlada, mladeuča poil » in H pa i.i.-la vstopih, ker nista vdobila štipendija.
Meseca decembra 1. IS'.)7. je vzel uČe sina pod štev. ,"> domu, ker ji' bil sin kral-knvi len. Mesto njega je sprejel vel. deželni odbor mi'! !i:jjaiiuvariinlKi)S. Ivana GorjuMci iz Dočiuja h\ Adolfa Strckcl-a z Gorjauskega.
Marca meseca je iz>.lopil Ivan Grirjune, ker j» odpotoval z materjo v Ameriko k očetu.
Aprila meseca je zapustil zavod Jakob Klavčič, ker je bil vzet v vojake in Mihael Križmančič i/. Bazovi «¦, ker mu je oče nevarno zbolel in je bi! slareji brat istočasno pozvan k  \ojakom.
Avgusta meseca je sel na dopu>t radi boleliauja Ivan Pignatari, meseca novembra pa, ko je okreva!, se je hote! zopet vrnili, vodstvo ;ra pa ni moglo sprejeti, oziroma predlagiti ?a sprejem.
Avgusta meseca je i/stopil Josip Ko-cjaniič. ker je bil bnl.ui m ošihei.
Pkiobra meseca je izstopil Franc Kljun, ker mu je oče obolel in je bil   on edini sin.
Kuako uradno poročilo s potrebnimi dokazi je bilo že pred meseci predloženo tudi tukajšnjemu veli;slavnemu deželnemu odboru,
(atatelj naj toraj sodi, Kodo je kriv, da je edina slovenska kmetijska Šola na Primorskem tako slabo obiskovana ?*
Kristusovih — on in njegovi tovariši — stopilo bliže h krilu.
Tam so razločno slišali vzdihljaje Na-zarenca, ki so pričali o velikem Njegovem trpljenju, meti tem ko sta tolovaja, viseča na Njegovi strani, stokrat manj trpela ter presunljivo ječala.
Druga ura po križanju je minila tako, kakor prva. Za Sina Marije je bila to ura zasmehovanja, roganja in počasnega umiranja.
Samo enkrat je odprl On Svoja usta.
Nekoliko žensk se je približalo ter pokleknilo pri vznožju križa. Sredi njih je spoznal Mater in poleg nje stoječega učenca, katerega je ljubil nad vse druge.
•Žena," reče s slabim glasom, ,to je tvoj Sin."
Učencu pa reče:
»To je tvoja Mati.*
Napočila je tretja ura. Množica je še neprestano stala okolo griča, ni pa več hrumela tako, kakor poprej.
Samo časih pa časih je bilo v tem slišati, kakor bi jedna tolpa klicala drugo.
Okolo poltretje  ure se je množica jela
razhajati, a ne tako kakor je prišla semkaj,
truščno in ponosno, marveč molč& in v strahu.
' Ta in drugi je stopil pod drevo  križa, po-
: gledal kvišku na obešeno Postavo ter se od-
1 dalil,
Zapovedujoči general, fcni. Eduard vit. Succovatv, je dospel v nedeljo ob 1. pop. v Pulj; od tam se odpelje danes ob 2. uri 15. »i. v Gorico  ogledat  si posadko.
O tej priliki naznanjamo, da se širi vest, da tukajšnji pešpolk št. 47 v kratkem zapusti Gorico ter se preseli v Celovec. V Gorico bi prišel koroški polk št. 7.
Mesto notarja je v Gorici izpraznjeno. To mesto mora zavzeti slovenski notar, kajti vsi javni uradi, vsi odvetniki, vsi-trgovci, sploh vse v Gorici, opravili ima skoro izključno le s Slovenci. Olo mesto živi od Slovencev. Izginiti mora dosedanja budalasta praksa, da so laški notarji pisali slovenskim strankam laška pisma, pačili slovenska imena in tako napravili v, zemljiški knjigi pravi orlografični škandal. Alfto naprej povemo, da za notarja ne potrebujemo človeka, ki bo delal nemške vloge na okrožno sodišče in pošilja! naše ljudi v pisarno dr.a Graziadia Luzzatta! To bi bil za nas danaiski dar!
Razpis služeb ml deželnega odbora — Ker s« je izpraznila služba di-ždnega blatnika z letno plačo 1100 gld.. 10 i dra-^ini.sko prikiado in s pravico do pet U)"a pelieluin in pa do pokojnine v zinisiti obstoječih določil, razpi>u e se s tem to mesto.
I'n,...icciii je podati svoji« dotične vio/r po pn-dpostavl^nih obla.-tvih deželnemu odboru ter priložil jim dokazila o starosti, >o-Luji, izp.lih, dosedanjem službo,auju, po-pi.iui spodobnosti za r.ičiiuij«k«i in blagajniško >ln?ho m pa o znanji jezikov. V to je 'odlo-i'ti obrok di!  i.">. 1'i'tinivarija  1VI',».
Kdor bn imenovan, bo uu»ral, prednn -i- :-;ipiiM',>.'t pi.iu/.-.ti >lu/AVno varščino v /iii-.-Mi  110() gld. v državnih obligacijah.
¦ Ki-r se je ;»ri deželnem knjigovodstvu i.'pM/.m:o me^to rai*-iiiiij-.ki*j.*.i ojh i ala z i.-liju plaiu N»0 gld., 10 mMoluu dragui.,.ko piLtudu iu s pi.i\ii-u do \.A ll) inl-lulnih p-t;i't:cij it> pi do pokiijiiim« v z;iii.-ai ob-»loj rdi doitif ii, 1.1/pisuje «e stem ta -.iu/.ba. i^imma>.!u/.ha z računsko prikiado in s pravno iio "> pili. tušu pti 1 o"., pia-e • - iu iu.-to računskega vežb.mca z adjutumom Mu:L t.Oo gld. (ah prim<«ruo dnino).
Kdor s.- hoče or'la>;ti za i-no l<h su* .--t. u or.i do lTi. t't-hruvari;.l t. i. podali mojo pro-iijo po predpo^aviji-neiu ubl.e.tvu pnd-p:-; t»,«i!iiH d* želm-iiiii oiiboiu ter pnioz.ti jej dokazila o sKifo.^b, An!.uiju, izpitih iu du.-u-d.UM-u. »lu/bovaiiji, potem o popolni >.po« ¦obim-ti ?i\ r.t(*i;i.ij>kn >!u/bo iu pa o .'ii.,ii;i .1-,'ikov.
-.    J.*      PIV.I
Kdor ne %
/a prihodnji /fini zbor.        I
v   ,S:u\.   Naroit;* ¦/^i tako:
Z.i  B:n«\r. il.i  bi   i,i; d«/..;!ti zi;<»r I.ii-iVn   .n M.'.pi<i,inf> nme vohlvi-, «-=• / :,o predpriprav-,   (js iWM {Mru!a i/t,ail \ :r. Uorioi« ;ii ?e   v;**\: l'r„U   u-?ib:'siui m« j |..»r.i  /.ii.aj.-a;   -- s pona.ro   duhovnim-. To  j j- lf. i-,i -/.suiMi pr.rli   praviotii   žalitvi uri- i tt-:.st\a za i;..:U-ri;a;in»   izhoI.^iM..   s kanoni ' >«• hoče ^lroi;ati na   •»raiiL-e. ki čivkalo, iščoč ' tn-fstre kruha. To  bo!»« zrnata, s   katero =e bedi- lahko ponašati in a kati«ro bode re.-ena »:aša    .Ježt-Iira   Vi-eli   neprilik.   vsfh   nezgod, Vaejra ubo^tva.   DoJgo \r»to let so   slovenski P^Ianci reševali slovenski narod in slovenski del dežele s slepim   robotanjem   pn motenim Lahom. Ko so jo na ta način popolnoma za-vozili, krenilo se je  na   nasprotno  pot. Poskušalo m  je hkraiu  popraviti   vse  hibe in vse zamude. Mislilo se je, da so   Lahi  taki, kakoršni so bili naši, da jim   bodo dali kar na lep  način  radi   ljubega   miru  suknjo in škornje. Ker se   to  ni   zgodilo,  nastopili so ?°J. abstinence,  katero  so  se zdaj  oprijeli Lahi. r„ <t,^0  gre Cag   rinprej   ft  dežela mm
ostaja. Naše razmere so sad naše politike. *mmj pa priliaja na površje nova taktika .* vohlve naj so vrSe v  znamenju  zmage nad
pravično zahtevo učiteljev. Bog blagoslovi tako plemenito delo!
Dopisnik torej govori o nekih »predpripravah," o katerih v Gorici nikdo nič ne v e. Zadnijič je poročal „Nar,B najbrže iz istega peresa, da so italijanski poslanci štorih sklep, da se imajo povišati učiteljem plače, o čemer v Gorici tudi nikomur ni n i č z n a n o, kakor smo ¦.& omenili v tiSoči"!
O predpripravah ni govora, dokler ne bomo nmglHrafaiMttfrz gotovostjo, da sedež, zbor razpusti. Za stfdaj te gotovosti ni iii zato tudi ni predpriprav. Kadar pa pridejo predpriprave, ne bodo tiste naperjene proti učiteljsU-u, ker vsaki pameten človek ve, da treba učiieljslvu opomoči. Da se pa kod krivo sodi o učiteljih, leiriu so krivi znani rogovi-leži, drugih ne zadene nobena krivda!
Vidi se, pa iz onega dopisa, da so še vedno ljudje da svetu   ki slišijo travo rasti.
Društvene vesti.
Olu-ui zbor (iorUkesfa Sokola so jo
vršil v nedeljo popoludue ob /iuli»lui udeležbi člituov. l»o kratkem nagovoru brala staroste je prečital deuarničar brat M u š i č poročilo o delovanju društva za lansko leto I/, istega je razvidno, da se je žarelo društvo zivahneje gibali na sploh, ter m- jeio tudi resneje b.ivili s telovadilo, kakor smo čuii iz poročila brata H a e i n a o telovadbi iz lanskega leta. I5r.it S a j o v i e je preeitai red za vaditeljski zbor, o katerem se je vnela živahnejša debata. Pojasnjevalo seje razmerje med odborom in vad'lelj>ku:i zborom, kar ka/. •, da treba društvu notranje reorganizacije, da \w pridejo do nasprot-lev med odborom tu vadilejjskim zborom, temveč se vzdiv.i red iu diM-ud-iu. kar je naloga uo-¦ijegashuiia
V novi odbor so bili izvoljeni: M. Brumdula, predsednikom, Andrej Tavčar hšt. 1, podpredsednikom, Anton Tavčar, tajnikom, Anton Ž vab, blagajnikom Andrej Tavčar hst. 12, odbornikom; pregledovakem računov so bili izvojeni: Ivan Vrabce, ?upan iz Du-tovelj, Fran Melljak in Ariir '. Tavčar iz Krepelj; v mirovno sodišče p;i :- i ka Tavčar, posestnik in kamenoseški i.n, ^: % iz Go-denj bšt. 8, Andrej Lah, posesani'- hšt. 89, Andrej Pe.trič, posestnik in trgovc: iz Du-toveij, Pavel Žvab in Ivan Tavčar iz Krepelj. Zadovoljstvom beležim, da so to sami modri in pravi možje,  kar so pokazali takoj
po zborovanju, ko jim je bilo razsoditi o nekem sporu, nastalem v odboru radi nadzorstva na gradnji novega vinograda. Razsodili so pravično in modro. Čast jim 1 Vse to je znamenje, da se gibljemo tudi mi.
Razgled po svetu.
Državni zbor. —V vseh listih čitamo, da državni zbor ne bo imel najbrže nobene seje več, temveč se zaključi, ker ni nikakega upanja, da bi začel redno delovali.
Zadnji čas, da so zaključi in razpusti. Totem pa js potreba prikrojiti volilni red resničtmn razmeram primerno, in prihodnji državni zbor pokaže povsem drugo lice. Slovanska velikanska večina bi prišla na površja in z isto bi se dalo delati!
Vitez Javorskf, katerega je bil podrl v petek mi tla neki dunajski izvošček, se počim bolje ter utegne v kratkem že vstati.
i *',r«" hrTatskeiiiu siiunazlju in za Hrvatski jrliimazij v Pa/dnu so predložili do sedaj spomenice: dr. Gambini za občino Koper, dr. Uizzi za občino Pulj, dr. Dartoli z;i ončme. Lošiuj Mali, Vrsar iu Citlanovo.
Za ta gimnazij pa je predložil poslanec >pmčič )3 prošenj, naslovljenih na zbornico poslancev. V teh prošnjah prosijo, naj -'.bor-mea poslancev blagoizvoli potrdili svoto, katero je e. kr. vlada postavila v proračun za Ielo IS99, za o^milje hrvatskega gimnazija v lazimi. lakih prošenj je bilo torej izročenih .,;{, m sicor o-| žiipnih ma.iov, od hrvaiskih in slovenskih občin, od občinarjev iz muh krajev, kjer še nimamo svojih zastopstev. Te prošnji; so došle iz vseh šestih političnih okrajev' v Istri.
Prelep v državnem zboru. — V petek je bil prav pošlen Jaulovski" prelep v državnem zbor". Dr. Kramar je odgovarjal socijali-di: Dasziuskemu lerdolžil levico, da u,eiu) postopanje edino je knvo, da pro-pada parlamentarizem.
Mej govorom Kramara so levičarji pso-vali uečuveno, tako, tU je bila desnica" ogorčena do skrajnosli. Ce.ški novinar lVnižek, ki je l.-il v loži novinarjev, je jel v tem lie-iiolku ploskali. To jo bil ogi-nj' v strehi med ob^lrukeijoni>li! Kričali so: „Glejlo ga, u;ij-novejega cesarskega svetnika! Ven z itjusi! Vr/ile ga ven!" Ker pa je predsednik izjavi!, da ga po,vari, naj ne moli ra/prave, jclela sla VVolf iu jedeli Ujemu jeduakili v ložo novinaiiev, boleča izpodili Peiiižka. Le la w je branil, Vhkhknivši \Voilu, da nima ničesar ukazovali tu. V tem so prihiteli štirje češki po.-l.iuci iu priMo je do dejanskih spopiulov. Suvali so se in tepli s pestmi. \Y o 11' j e udaril p osi. P o spi šila s pestjo v o br:iz. Nemški srditež je imel pri sebi tudi lakozvani nhokser.'' Posjii^il je kravavel. Po nekoliko minutah hoja se je posrečilo redi-leljii grofu Vetlerju, da ji;' ločil pretepajoče se parlamc!ilare.e. Ali boj se je nadalj" val po hodnikih, tudi tu so padale posli. Junak vseh janakov je bil zonel ueizo»ibiii pretepač \Volf.
Iredsediiik je   dal   seslaviti   zajiisnik o
leh
dogutikdi in uveia s< Preisk;
-----.....   ,,.  preisii......
di leh dogodkov v zbornici i\v. Fm:hs, Zaslišanih je neev, med istimi sosebno bi) zaslišan Uidi novinar izročil prodscilnikn pismo, ', da    je   provzročil    vče-
vodi predsednik !)ilo že več pn«l Woif. Nadalje j< Peuižek, katere |e s kiderim obžilui r.j4nfe degedbe. '
V odseku za obrt je trgovinski mi-i>i-.ft-r, baron Dipauli, iioj;isnil vladiuo sta-iiM'e iiiijiiiim idirliii n formi in je rekel, naj obrt ne pra':iiku,e vedno pomoči od vlade, lego naj apeluji n;i san;o>lo,no pomoč obrtnikov. Minister je rekel, da je Iroje nevar-no-li ¦/..'. obit in sicer politika, ki se zanaša v obilno zakonodajo iu združevanje, boj proti veleiudu.-triji in konično pristransko zana->.iii;e na dižavno varstvu. Koncem svojega govora je zalrdil minisler, da bode islotako kakor za industrijo in trgovino, skrbel tudi za olui.
Italijanska poslanca Angeli iu Verze-irnassl pred minislerskim predsednikom. -- biie ii*. t. m. sta bila italijanska poslanca Angeli iu Verzegm-ssi pri minislerskem pred-.-edmku grofu Thunu ter sla   mu   jn-edložila
od Hn/^flega "hoda italiJanskih županov od dne 15. t. m. Poročila pravijo, da grof Thun JIn,a Je odgovorili da *J    J^ ^ grof
nikakor od svojega sklepa, ustanoviti v Pa' zrnu hrvatski gimnazij ter rešiti učiteljsko vprašanje v naš. deželi potom deželnega šol-tZJtT' PrdarjaI je ludi' da pozicija vlade              P°slancev ^  spremeni taktike
Ce je popolnoma resnično to poročilo, tedaj se ima z ustanovitvijo hrvatskega gimnazija v Pazmu in deželnega šolskega zaloga pn nas še le pričeti preobrat, kateri mora pnt. enkrat v primorske pokrajine. To ie le mal pretek, ali kaj bo morala vlada še ukre-mkov, ako hoče odpraviti po naših deželah vse one krivice, s katerimi Italijani tlačijo slovanski narod!!                                               J
Kaj Italijani vse zahtevajo. - Dne -'•L ni. so stavili poslanci Angeli, Bar-n?wum Le,nas.si v državni, zbornici nujni piedlog, ^katerim poživljejo vlado, naj 4-^ »nuje na Primorskem italijanske ljudske, meščanske m srednje šole, učiteljišče in vseuči-.išče; dokler pa ni italijanskega vseučilišča, naj se pr.poznavajo veljavnim diplomi o študijah, izvršenih na visokih šolah v kraljestvu 1 torej vse naj bo italijansko, ljudske, srednje šole in tudi vseučilišče v Trstu, da izgine o Slovani iz Pnmorja ter postanejo primorske pokrajine povsem italijanske! ZareR lepo!
Kar so nekaj čnsa razpravljali po listih, so sedaj zavili v predlog, in sicer v nujni predlog ter ga predložili vladi na Dunaju, kaj poreče ta? Najboljši odgovor jim da,'če predlog, ki je protiustaven, ker ima poitali-jančevalne namene, vrže v koš ter čim hitreje odpre hrvatski gimnazij v Pazinu 1
Novejše vesti. — Dunaj 30. Danes je vsprejel finančni minister dr. Kaizl deputa« cijo lastnikov tiskarn, ki so mu predložili prošnjo za odpravo časniškega kolka. Minister jim je odgovoril, da jim ne more dati nikake nade, dokler ne dobi pokritja za svoto, ki odpade po odpravi  časniškega kolka.
Dunaj IIO. Predsednik dr. Fu-jhs je Češkemu novinarju Penižku odtegnil dovoljenje, zahajali v Lun   zasedanju v ložo novinarjev.
Razgled pa slovanskem svetu.
»eiiumstracljc »d 85. decembra »red deželnim sodiščem v Trstu. — Radi dogodkov povodom protestnega shoda progre-ssovcov dne i>f>. decembra je bilo 29. t. m. na zatožni klopi več „signorov". Oni, ki je dobil največ, je bil neki Ivan Geresor, ki je bil položil roko celo na inšpektorja redarjev. (Slede tega „signora" je predlagal državni pravilnik, naj se ga izlira, kateri zahtevi pa sodišče, ni ugodilo. Itadi lega predloga državnega pravilnika joče »Piecolo«, kakor Je-merija na razvalinah,
»KaSa straža« - ti s t a n o v n i k i med dugimi. dr. Fran JL-m, hišni posestnik v Gorici, 5() K. Pristopilo je še več drugih usta-novnikov, knr kaže, da zanimanje za »Našo stražo* raste od dne do dnč.
Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani m) poslali svsd drugimi: Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. — G. dr. Dragolii! Treo, odvetnik v Postojni, 10 gld. namesto venca na krsto pok. Ernesta Sirca. — Ženska podružnica v Ajdovščini GO gld., --- Mohorjani v Logatcu po č. g. Jos. Lav-riču 1 gld. 60 kr. — Iskrena hvala vsem darovalcoin. Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila i n M o t o d a v Ljubljani. €cska podružnica Slov. planin dru-Stvsi v Pragi je imela dne 4. janttvarja t. 1. v dvorani Umčlecke Besede svoj občni zbor, na katerem je v imenu odbora tajnik dr. Franla poročal o delovanju podvužnice v mi-nolem letu in pa o namerah, ki si jih je zasnovala a nadalje. Konec 1. 1898. je bilo vseh članov 180, med temi 16 ustanovnikov, torej za 72 več nego v prvem letu.
Društveni večeri češke podružnice v Pragi so bili postali v kratki dobi, odkar jih prirejajo, zelo priljubljeni, Zanimiva predavanja in mojstrsko izvajane pevske ter glasbene točke privabijo vselej obilo češkega občinstva in tudi veliko v Pragi bivajočili Slovencev, zlasti akademkov, ki so si med Cehi že pridobili  toplih simpatij.

o
1
Zahvala.
Podpisana družina najiskreneje zahvaljuje vse prijatelje in znance, kateri so v teku bolezni z obiskovanjem in o smrti našega predragega in nepozabnega
Valentina Droč
pa, z nami sočustvovali na toli nenadomestni zgubi. Nadalje zahvaljujemo vse one, kateri so se tako mnogobrojno vdeiežiii pogreba, vse gg. pevce, posebno gosp. pevovodji, za krasno nagrobnico, ter sploh vse one C. gospode, kateri so s svojo navzočnostjo pri pogrebu skazali ranjkemu zadnjo Čast. Št. Peter, 31. jan. 1899.
Družina Drod.
Zahvala.
Vsem p. n. gg. sorodnikom, prijateljem in znancem, domačim kakor tudi onim, ki so iz daljine prihiteli ter tako skazali poslednjo čast mojemu nepozabnemu soprogu vanj. gospodu
Ferdinandu Hflnig,
a meni pa blago sočutje, izrekam v tern naj-prisrčnejšo zahvalo.
Z globokim spoštovanjem
hvaležna vdova Alojzija Hihiig, roj. Sealottarl.
Hilhelmov zeliščni sok
»znamka Schneeberg"
nnpravlja se po zdravniškem prepisu iz sokov na-zdravilnej&li, s.\vžt> uliMijciiiili želiš." in se vporalilja na uinnpr nat'i'u\ Ta sok s« ji' po prepriraiiju ni.jl>olj slovcrih zdravnikov izkazal kol. jakn korislon pri kašlju, IirlpuvAsti, nahodu, prsnih t«>vtivnli, zusli/ciijii, llildlllii, 1)0(1 Ijnjih i!d. Veliko od jemalcev poirjnje, <l;i jim jo la sok poslal nnolilindno pohelien ia d;i so imajo le temu sredstvu zahvalili, da so odjenjalc liolečine in «la imajo mirne nori. Ta sok pc posebno priporoča kol pr<'Mt>:-valiv nseham, katero Irjie pri ;_>r-ileni ali mcplenein vremenu ali na pomilovanju na naliodnih afekcijali. Vpliva pomirljivo in krepilno na vneto slizrio mreno j:«liolka, sapnika iu njojra razni stke (hronkijc), jiospešnje izpljuni* s lem, da razširja v pi>i!i ugodno toploto, jdvaja navale krvi na le dele telesa, razlvori crnokrono zastanke v trdtiihi: hrez škode prenavljanju, katero marveč krepi in ojači 7. priinesanimi lilngodišnfimi prvinami. Ker je prijel-ncRa okusa, ni le otrokom všeč in korislon, ampak je potreben tudi Klarim, na ph.fali lioluim ljnil"iu, je dolirodoSlo sredstvo javnim govornikom in povv«in pri nečistem {,'lasu ali celo liripiivosli. 1'ri lahkili iialmd-nili afekeijnli se vzame mlačnemu vsak dan zjutraj in zvečer, vsakikral eno uro pred ali po obedu, eno do dve žlici in se poviša po nekoliko dneh na tri žlice Pri dolgotrajnih, zastarelih slučajih naj se vzame p,» dve žlici tri ali štirikrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer, kakor je zgoraj povedano, poleg pa Se en«: uro pred kosilom in Iri do slin ure pc kosilu. Otroci pod enim letom dobe vsakrat eno žlieico, starejši pa dye do tri žličico. Hrana pri vživanju ,Wilhelmovega zeliščnega soka znamka „Schneeberg* naj obstoji iz lahko prebavljivih, zlasti svežih mesnih jedij, izkljn-?ivši vsako opojno pijačo in izpustivši zabcljenc, kisle in napenjajoče jedi. Cena steklenici z n&vodoin o po-ralsi je 1 gld. 25 kr. a. v. — Zavojnino v zabojčkih se računa po 20 kr. Poštni zavoji po G steklenic proti povzetju o gl. fratiko na vsako avstro - ogrsko pošto. Naročila se izvrže najhitreje.
Pristno izdeluje le Franc lVilhclm, lekarnar v Xeunkircheii pri Dnnnju, kamor naj se naslovijo vsa naročila.                                                   VI."
Dunajska borza
30. januvarija 1899.
Skupni državni dolg v notah   . .  .101  gld.
Skupni državni dolg v srebrn .... 101    ,
Avstrijska zlata renta.......120    ,
Avstrijska kronska renta 4$   .  .  . 102    „
Ogerska zlata renta 4$......119    „
Ogerska kronska renta 4%.....f)7    ,
Avslro-ogerske bančne delnice   .  .  . 938    „
Kreditne delnice.........359    „
London visla...........120    »
IKonižki drž. bankovci za 100 mark   .   58    .
20 mark.............H    ,
20 frankov............    <)    „
Italijanske lire..........44    n
C. kr. cekini..........5.
Trgovina z jedilnim blagom
6. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnic! na Kornu štev. 2
priporoča to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  grla — drobne in debele otrobe — turšico — žito
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo =- cement
bakreni vitrijol itd.                3 20   4
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega iii belega vina.
;       Ustanovljeno leta 1863.        i*
!"---------" .   .   "------------------------------s*
i.          Prvi primorski zavod za. izde- &t
j lovanje aroinatiških izcedkov, Iikve- &*. i rov itd. tvrde                                      s*
Fratelli Maregap
|     Gradišča, Isonzo.      |*
j               Čistilnica na par:               I*
konjaka, slivovke, tropir.ovca in najfinejših iikverov.
Jotama vinskega kisa
i po edino racijonelni sistemi »Pasleur".
/.da 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preft. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdetovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo '% cl.>              tiskarno Iti na perilo.              (P. cl.)
kovač in mehanik
v Gorici, Gledališka ulica 17.
Vpeljava luči ,.AeetiIen" po najnovejših sistemih kakor tudi vodovodov, pump itd. Izvršuje točno in solidno ter jamči vsako delo, katero izvrši v najkrajšem  času. Ima  zalogo vseh k tej
stroki spadajočih potrebščin.
(Priporočen od vodstva »Šolskega doma* radi dola tam izvršenega). Priporoča se najtoplejo slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
vdobe 4 komade in katalog zastonj pri J. Neunkirchner,   Gorkau,
na Pravniku štev. // v Soriei,
podružnica
na Ac<inedotta št. 2» v Trstu,'
priporoča se
slavnemu   občinstvu  v  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
Važno za kadilce!
Najbolja in najbolj zdrava primes tobaku za p»pe in svalčice je
Moratlion.
Dobiva se v   zavojih   po   10 in ?>() kr. Zaloga za Gorico in okolico je pri Ivrdki E. R i e s s n e r,
v Gorid, Nunska ulica ftlv.
ZAHVALE.
Spoštovani sosP°d 1 Zahvaljujem Vas, da ste mi poslali tako izvrsten lek proti kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotce-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 19. oktobra 18!)7. Z velespoštovanjem
Viun zahvalni JAKOB SIUTA3 Trnotfov sok (Sjiit/-wt--perich-Kaft), U tako i/vi^fno (Iflujcjdoti kašljn, lidlim vpisih, tc/.kcinu dihiinjn tor je tudi /a Zitstnrcli- bolezni, s.- ilol>iv;i vedno s vež v lekarni k Zrinj-skeinu, H. llrodjovin, Zagreb. Zrinjski Uv, Št. '20.
Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne ki ima na škatljici sliko Ni kole Su-biea Zrtujskega, bana hrvaškega.
Cena škatljici trpotčevega soka s točnim navodilom je 85 novčičev.
Poleg trpotčevega soka je dobro tudi gorski čaj proti kašlju rabiti.
Cena j čelnega zavitka gorskega Čaja proti kašlju s točnim navodilom je 35 nč. Jedno   in   drugo   se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-računi za  tovorni list in zaboj ček 20 novč. Lekarna k Zriujskemu H, BEODJOV1N Zagret, Zrinjski trg St. 20.
l*ml kratkim časom sem naritčil od Vas eno steklenico krvpihtih Švedskih kapljic; te so meni in mojim znancem tako dobro storile, da moram Vas nu tem dobrem lek« najtoplejo zahvaliti. Izvolite mi za mojo znance Se ;$ steklenice po 80 nov?, s |   poštnim povzetjem poslati.
'     Mialm-. dne 'Jli. maja 1SJ)S. i           Spoštovanjem
VID ZANIČ
i            Prave   tavpiliit>    S\edsko
|   icapljiee delujejo  izvrstno   proti
Vhcm želodčnim bolim, popi-av-i ijajo prebav •). i-i^tijo kri j.ieijo '    Zelodee. Od  teli   kapljic   M>   i/.-
{jubi v.m*  boli  želodca  ia črev, :   dobi se pa dober tek. ;        Treba je paziti na varstveno '   Kiianik.i. ter samo or.e  krepilne
švodsk"   k:'.pljic(-    so   i/,   moje
lekarne,  ki   imajo na stekleni< i i   siiko Xikole Subiea Zrinj-;  ske^a, bana hrvaškega. |         Cena jedne  steklenice kre-
I   pilnih švedskih kapljic s točnim \   navodilom stane 80 nove. ;          l\)Si!ja se vsaki  dan proti
;   poštnemu povzetju, i          KMor pošlje denar  naprej,
j   naj prirauuna za tovorni list in ¦   zavitek 20 novC.
Lekariui k /riiijskcniu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg St. 20.
ffaročila, ki ziiašnjo 5 gld. ali v«df m pošiljajo trauko.
I      Visoko spoštovani gospod!
j          Moja žena je ležala tri me-
i   sece radi trganja in bolečin po j  kosteh. Ko je začela uporabljati
Vaše ..mazilo   proti   bolim   po
kosteh", je vstala že po 3 dni.
in današnji  dan.   hvala  Bogu.
hodi. Zahvaljujoč Vas  na tem ,   izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni
BART0L LISIČKI ;    V Strmcu pri Slikici, 22. aprila 139!.
Mazilo proti kostoboli <FI"id), je jsiko dobro le-čilo proti ti galiju ta pokanju po kosteh, revma-tizinit, bolečinam v kri/.u, proti prohkiionjti, pri pre-
, pibu itd. Mazilo okrepča izmučeno   žile.   ter    krepi
, starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog.
Vsak   zavitek    mora
,   imeti varstveno zn;»r..ko. t.
i   j. sliko  Nikolc S ubiča
;   Zrinjski;ga, bana lirva-
\   skega,   ker samo  tako  je
j   mazilo iz moje lekarne, ka-
i   tero tako varstveno znamko
j   nosi na zavitku.
j          Cena jednemu   zavitku
.   tega mazila je T."> kr.
Razpošilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj za tavorni list in zavitek priračuni 20 kr.
Lekarna k Zriiijskemii
H. BK0DJ0VIN Zagreb, Zrinjski trg St, 20.
Špedicijska poslovnica
Uw SfHB t Gorici I
v ulici Murelli 12
so toplo priporoča Slovencem v |
Gorici in z dežele.
mm2m$&M&Mm?jm?L
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - oj?erskc monarhije v sodih od 5«3 litrov naprej. Na zahtevo pogilja iad.< uzorce.
Cans zmtrni. Poslr«2h> pcitan«.
Peter Princič,
zadružni krCmar vinarskega in sadjarskega firnšlva v Gorici v* ulici Sv. Klaro siv. 7, loči
izvrstna vina te zadruge
in ima vedno dobro kuhinjo, katar n poslreže gosta z mrzlimi in gorkimi jedili v vsakem č.isii dn"va.
Priporoča hv svojim rojnkom v nicsfii in na drždi v-; iituogoltrojen obisk. Obljiibtre ločno posln^bo iu jako ceno.
Prave in edine želodčne kapljice,
Zilruvihiu m«>f-.... kapljii' jf in>pi-o-kosljiva. T«, ka-\t\ywr vretfijo redno prebavljenje, rt* so jiltilviikrut-nu tlita
po    jfilno    /lirii-t>
|»«>pijo. Okrepe po-
............. kvarjeni želodec,
ston*'.  da zgine v kratkem času
omotica in živofea tenost (mrtvofu).
To kapljico tudi store, da čfovek
raji je.                 —7
Cena steklenic? 30 kr.
Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na  svetu.  Za nuročitve in poSHjatvo pa jedino le v lokami
CrisLoioletti v Gorici.
U»t#„
Trpo	či na plucali. v «;rluf      ]	
i         nn	duhu iti trukeahii	;
Kdor	«r? hofo i/ni-hili enkrat za	vsfu-;
plti('i:ib ;	\i IrjiktMluiJi bolezni tudi	/ajhv-
ivllh.    hi	>!e?.ni    na    duhu,     kid.-i	i"       SP
dox.drv;i.;i	>    n^czdravHivo. naj   up{	»r.ih!;.!
čaj xa	bolne na  pfučah In «	grlu
A. Wolffsky. Tisr-(cro /; hvidnuv }		!iiu*i;o
pn.-limst	b.^a   Ca;;i.   Zinuj. kab-ri	zado-
stuje dva	dni *t..ne 7."i kr. Zvezki	iiralis.
J  1'rislmva	dobiva    so   edino   pri	Ivrdki
A. WoIffsky, Berlin, itv. 37.		
-0      '„..	j:	J s.
Nsgbo^ji goveji prah
iz Barlhelovega krmilnega apna obvaruje pred Uzanjem in zrenjem lesa. Zahranjnjc mehkobo kosti j hi medlost, vzi jeo slast v zrenju, krepi prenavljanje, poveča množino mleka in mod za delo tor da izvrstno maso.
Za vso govejo živino j^ pri letošnjih slabih piCah velike važnosti.
Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 klg. za 1 gld.
M. Barthel & Comp. Dunaj
S., Replergasse 20.