Politični og-led. Avstrijske dežele. D u n aj. Njega veličanstvo, svitli cesar se je vrnil v nedeljo jutro iz Budimpešta ter se je naravnost podal na graSčino Lainz pri Dunaji. Ondi biva svitla cesarica ter vojvodinja Gizela z dvema hčerkama. — Ako je kaj verjeti liberalnim listom, stoji sedaj vlada v »najlepši zastopnosti« z nemško levico in z nje težnjami. Podoba je rez, da je sedaj tako in za to zahvalimo slovanske liberalce, v prvi vrsti mladočeško stranko. — V dolenje-avstrijskem dež. zboru se vrši posvetovanje o »kmečkih domovih« in je upanje, da se sklene postava, ki jih ima vrediti. Štajarsko. V deželni hiši je v novem času »deželna klet« ter se toei ondi samo štajarsko vino. Dež. glavar je povabil tudi letos gg. poslance v le-to klet, toda slov. poslanci niso vsprejeli njegovega povabila, ker se v zboru ne gleda na njih želje, ne zdi se jim primerno, naj se družijo z nemškimi liberalci — v kleti. — Neko c. kr. okr. glavarstvo v nemškem delu naše dežele opominja župane, naj ne trpijo v svojih občinah divjih zakonov. Tak opominj bil bi tudi v drugih glavarstvih prav na svojem mestu! Koroško. »Kmečka zveza« je popolnem v rokah nemških liberalcev, ali nje delovanje meri v prvi vrsti na slov. občine. Liberalci so si v strahu, da se slov. kmetje spametujejo ter v prihodnje ne volijo več nemških poslancev. Zato pa ima ta zveza najraji svoje zbore v slov. občinah ter se na njih udriha po »tujih slov. hujskačih«, ali v resnici tacih ni, pač pa so nemški kričači iz velike večine — tujci, privandranci. — Podružnica sv. Cirila in Metoda v Pribli vasi priredi v nedeljo, dne 22. maja zborovanje v gostilniei »pri škofu«. Vdeležijo se ga lahko tudi druge podružnice. Kranjsko. V dež. zboru so zavrgli predlog posl. Pfeiferja, naj se odpravi drago legalizovanje pri vknjiževanji manjših dolgov. Naprednjaškim slov. in nemškim notarjem je legalizovanje neki še potreba. — Umrl je Jože Gimperman, slov. pesnik, nadarjen po duhu, po telesu pa hrora je veliko trpel v svojem kratkem živIjenji. — Splošnja želja je, da se zida nova dež. bolnišnica v Ljubljani, ali snuje se prevelika in torej predraga ter se s tem lahko zavleče zidanje — na dolžjo dobo. Primorsko. V mestnem zastopu v Gorici so sedaj blizo sami laSki iredentovci in zato grof Attems, župan v Ločniku, ne mara več ostati v njem. Za njim še odložita zastopništvo dva ostala konservativca. — VTrstu laški dijaki zahajajo radi k obč. sejam ter upijejo zoper slov. odbornike, ako se vzglasijo za pravico slov. prebivalcev. Sedaj pa dijakom ni več dovoljeno v obč. seje. Dobro! Hrvaško. Ban Khuen-Hedervary neki ne odobrava, da se silijo uradniki na volišče in za može vladine stranke. Noviea ta pa ostane brž — novica. — V Oseku. precej velikem mestu v Slavoniji, ni več nobene lotrijske nabiralnice. ker nihče ondi več ne stavi v lotrijo. Naj bi tako bilo še tudi po drugih mestih! 0 g e r s k o. Ogerski poslanci so trudni ter si žclijo počitka do jeseni; pravi pa se, da pravi uzrok za utrujenost tiči drugje, v proticerkvenih predlogih. Za-nje ne mara blizo nihče, toda ob ime liberalcev bi ne prišli radi, zato se naj odloži posvetovanje o teh predlogih! Prav in najbolje, če za vselej! — Ločitve zakoncev so po Ogerskem jako goste in so svitli cesar izrekli čez-nje svoje globoko obžaljevanje. Nevera, judje in nenravno živJjenje — to so trije uzroki te prikazni. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. so jako Ijubeznivo nagovorili češke romarje. — V juniji imajo sv. oče tajno konsistorije ter dajo v njem večim novim kardinalom »rdeei klobuk«, med njimi tudi ogerskemu primasu Vaszarvu. Italija. V državnem zboru je vprašal kričač Barzilai ministra vunanjih stvarij, kaj ukrene zoper avstrijsko vlado, ki ni pripustila laškim prebivalcem v Trstu častitati kralju o srebrni posoki? Ministei mu je odgovoril, da mu nima na to kaj odgovoriti. Izvrsten odgovor! — V nedeljo ponoči je v Rimu razpočila velika petarda, nesreče pa ni bilo vsled petarde. Francija. Ministerstvo misli razpustiti sedanji državni zbor in razpisati nove volitve v sredi prihodnjega meseca. V sedanjem zboru ni za vlado zanesljive večine. — Nekaterim škofom je bilo prejšnje ministerstvo odtegnilo plačilo, sedanja vlada pa jim ga vendar-le daje, toda vsem še ne. Čemu še neki pri teh čaka? Angelija. V nedeljo je bil po vseh večjih mestih sbod delavcev, v Londonu se jih je zbralo neki nad 60.000 in govorili so na tem shodu iz naše države nek Štepnjak in neka Lujiza Kaucky. Tedaj že tudi ženske! Najbolj se je govorilo o osemurnem delu. Rabuk pa pri tem shodu ni bilo, saj pa je tudi le mrgolelo redarjev ali polieajev. Nemčija. Ker v državnem zboru niso vsprejeli vojaških predlogov, razpustil je cesar drž. zbor in se pripravljajo sedaj vse stranke za nove volitve. Ali bode pri volitvah dobila vlada večino poslancev, ki bodo za nje predloge? Ni upanja za to, kajti stroški za vojaštvo so v nemški državi že sedaj toliki, da jih ljudstvo le težko zmore. Rusija. Po nemških listih se je raznesla novica, da sta car in carica z veliko kneginjo Ksenijo skorej utonila na Krimu, ker se jima je voz prevrnil z mosta v reko. Na srečo cara pa je to velika laž, saj še na Krimu ni kake reke! — Minister za vunanje zadeve, pl. Giers se je vrnil v Petrograd in prevzame na željo carovo zopet svoje delo v ministerstvu. Car hoče mir, sedanji zastopnik ministra pa je delal na vojsko. Bolgarija. Knez Ferdinand se je vrnil z mlado kneginjo ter je stopil v Sistovu na bolgarska tla. Ljudstvo ju je vsprejelo z velicim navdušenjem. — Sobranje je sklicano na dne 14. maja. Srbija. Govorica, da se metropolit Nikolaj odpovč svoji službi, postaja čem dalje verjetniša, ker se ,je preveč udal vladarju Rističu, vsled tega pa mu kralj Aleksandar nič ne zaupa in to boli starega moža. Turčija. Arnavti, turški Albanci so pri vladnih možih jako v čistlih, zato pa se drznejo, če jim je treba, brez vsega in po gostem napasti kršč. svoje sosede in če jih ti tožijo, vlada ostane mirna pa tudi Arnavti, ker znajo, da se njim ni ničesar bati. Grecija. Ministerstvo Trikupis je odstopilo, ker v drž. zboru niso pritrdili novemu posojilu. A z i j a. Angleške vlade roka seže daleč ter grabi sedaj pa khelatskem kanatu ali kraljestvu na južni strani Afganistana. To prisvajanje bode pa Rusom vzgled, da še oni kako deželo ondi pograbijo, kajti ti dve državi »se štricata", katera ima dolžje prste. A m e r i k a. Pri razstavi v Ghicagu bode tudi neka ženska, Sofija Christensen, ona je izučena na mizarstvo in se poprime sedaj tega dela na svojo roko. To je menda prva mizarka.