KMETIJSKE ORGANIZACIJE
Smederevska vinogradniško poljedelska zadruga
'.' smcdcrevski vinogradniški zadrugi, .' bila ustanovljena jjred malone pet-¦limi leti, je danes včlanjenih kfckili t poljedelsko proizvajalnih zadrug iu iijsikih posestev ter 2290 individual-vinogradnikor. Od vse vinogrudniške ršine v tem okraju je 72 odstotkov po-ne last zadružnikov, ki vsako leto do-ijo približno 6 milijonov kilogramov -dja za piedelavo, in prodajo v sve-i stanju.
Specializirane kmetijske zadruge — skup-no is5 — od tcga: vinogradniško sndjar-skih 42, živinorejsko mleknrskiti 69, za mehanizacijo 14, čebelarskili 15 in dru-gih 46.
Prevzemanje grozdja v predelavo in za
;/voz je osnovna dejavnost viaogradiiiške
! nge. Razen tega oskrbuje zadruga za-
uike   tudi  s   proizvajalnim«   sredstvi.
ha  za   preskrbo iu   razdelitev   repro-
•ijskik sredstev dodeluje zadružnikom
;ua gnojila, modro galico in rafijo, ¦.<>r tudi vse pcrtrebnoorodje za obde-mje vinogradov. Lani je znašala vrcd-i teh nakupov preik zadruge 50 milijo-
dinarjev.
)a bi podprla hitrejši razvoj vinograd-;va, je zadmga 1. 1933 uredila na zem-ia, ki ga je dobila iz zemljiškega skla-(»bčinskega Ijudskega odln>ra,  trsnico,
ihko dobavj v eni sezoni zadružnikom ijoii trsnih cčpičev, trsov in sadik.
.i bi pospešili napredek vinogradni--.. njea agronom in kmetijski tekniki uo   strokovno   pomagajo   članom   za-
_'e. Mt?d nedavno kainpanjo za obil--e in pravilnejše uporabljanje uinetnih ¦iil, so v zadružnem laboratoriju po-¦ imo analizirali vinogradniško zemljo li zadružnikov ter po končani raziskavi no določili   vrste   in   količine   umetnili
jil in kemičnih. sestavin, ki so potreb-za povečano in moderuo vinogradniško lizvodnjo.
Obveznosti zadružnikov in proclaja pridelkov
> sak zadružnik je dolžan, da izroči za-,'i ves enoletni pridulek prozdja. Zelo ko se zgodi, da bi zadružntki te ob-aosti iz zadru/nih pravil ne izpolniii. je zadruga vcdno odkupovala grozdjc cenah, ki so za njene člaue ugodne. ¦¦) da se jim ne splača, da bi posamez-
no nastopali na tržišču. V nekaj zadnjih sezonah so zadružiiikom plačali pri od-kupu cene, ki so bile 15 do 25 udstotkov \ašje od tržuih cen. KJjui) temu je za-drugi uspelo. da je akunmlirala 150 mili-jouov- dinarjev ln da je modernizirala vi-nugradiiiško klet. V zelo kratkem času so povečali zmogljivost vinskib posod za sto vagbnov taiko, da znaša sedaj skupna ziuogljivost več kakor tri milijone litrov. Z nakupom novih strojev za predelavo grozdja sn shrambo vina je zadruga sedaj sposobna, da predela v enem dnevu 25 vagouov grozdja.
Sistem dobavljanja grozdja od zadruž-nikov je tak, da je dejansko kreditiranje vinograduiško poljedelske zadruge. Za-družnike napireč izplačujejo šele po pro-daji grozdja in  vina.
Skupno zavarovanje proti toči
V podaebju. v katerem so vinogradi smederevskega okraja, zelo rada pada toča. Zato jc tudi zavarovalua premijji ptecej   visoka   in   znaša   9.5  cdstotka   od
vrednosti pridelka. To je bilo vzrok, da zavarovanje ni zajelo vseb zadružnikov iu vseii vin-og-jadov. Da bi ublažila inorebit-no škodo, ki lahko zadeue individualnega proizvajalca, je vinogradniška zadruga orgaaizirala skuipno abvezno zavarovanje vseh povjšin viuogradov proti toč«. To kolektivno zavarovanje obvezujc člaue, da plačajo 4 odstotke vredaosti izročenega grozdja v skupni sklad, ki služi nasled-iije leto izključuo za plačilo po toči po-vzročene škode. Kolikor sklada, ki ga for-mirajo v enem letu, ne porabijo popolno-ma, sredstev ne vračajo zadružnikom, temvcč jih zadruga kot lastnik razporedi po potrebah  v svoje druge  sklade.
Pomoč zadrugain '
Poiuanjkanje specializirane zadružne po-slovne zveze precej ovira pravilen razvoj viuogradništva, Kmetijske zadruge ure-jajo danes v smederevskem okraju v^ino-grade brez pravega reda. na zemlji, ki sploli ne ustreza tej kulturi, in brez vsake strokovne kontrole. Vinosradniška zadru-ga si prizadeva, da, kolikor je mogoče, ublaži pomanjkanje poslovne zveze in po-maga povsod, kjer je pomoč potrebna. Le-tos bodo prenehaLi neorganizirano ure-jati vinograde. Vinogradniška zadruga se je zavezala. da bo po svojih možnostih Pt>magala vsem knietijskim zadrugam pri izdelavi elaboratov in perspektivnih na-črtov.                                  V. Vasiljevič