■ o
¡ -í :o !o
iP^
11.L2 VIH Ltli.tr
lîtiSlllkt
Šport
Boks • Dejan Zavec v ZDA na dvoboj leta med Pacquiaom in Margaritom
O Stran 15
Gospodarstvo
Ptuj • Kdaj bo občina prisluhnila ptujskim taksistom? O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Za
občinski svet razlika 52 glasov?
Z> Stran 7
Kultura
Ptuj • Na klepetu z zborovodjem Robertom Fegušem Z> Stran 13
Ptuj, petek, 5. novembra 2010
letnik LXIII • št. 86 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Kmalu okolju prijaznejša javna razsvetljava
Navadne žarnice zamenjujejo z varčnimi
Vzdrževalna ekipa Komunalnega podjetja Ptuj, ki smo jo včeraj ujeli med menjavo žarnic na drogovih javne razsvetljava na Hajdini, ima te dni dela čez glavo.
Kot je pojasnil vodja vzdrževanja v ptujski Komunali Janko Bohak, skrbijo za redno vzdrževanje javne razsvetljave na širšem območju mestne občine Ptuj ter v dveh sosednjih občinah Kidričevo in Hajdina. Njihova ekipa vzdrževalcev ima tako vse leto dovolj dela, saj je zaradi dotrajanosti treba letno zamenjati od 700 do 1000 žarnic različnih tipov, velikosti in jakosti. To pa pomeni na območju vseh treh omenjenih občin za okoli 150.000 evrov stroškov. Da bi sledili uredbi o omejevanju svetlobne onesnaženosti povsod tam, kjer je to mogoče, zamenjujejo navadne žarnice z varčnimi, varčne žarnice pa vgrajujejo tudi povsod tam, kjer postavljajo nove sisteme javne razsvetljave. Ker ocenjujejo, da je v skladu z uredbo sedaj opremljenih le okoli 10 odstotkov svetil javne razsvetljave, jih čaka še veliko dela.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Z 9. seje KGZ - območne enote Ptuj M Ptuj • Ločevanje odpadkov
Tisoč in ena težava Doslednost
Po dolgih mesecih so se na seji ponovno zbrali člani sveta Območne enote KGZ Ptuj in člani odborov izpostav; debata med zbranimi je trajala krepko več kot tri ure, razen številnih kritik na slovensko kmetijsko politiko pa ni bilo slišati nič posebno novega.
Kritika, upravičena ali ne, je kot vedno ostala le pri besedah in zapisanih sklepih, ki bodo v prihodnjih dneh razposlani na različne naslove; od ministrstva do kmetijske zbornice oz. upravnega odbora.
Kako so lahko vsa kmetijska zemljišča enako ovrednotena?!
Začelo se je z bolj ali manj upravičenimi pljunki čez vrednotenje kmetijskih nepremičnin. Potem ko je Boris Premzl s ptujske izpostave Geodetske uprave zelo podrobno predstavil način in modele ter kriterije vrednotenja, so se zbrani najprej spotaknili ob dejstvo, da bodo z novim zakonom dvakratno obdavčeni, saj
so kmetijska zemljišča že itak obdavčena preko katastrskega dohodka. Nadalje je bilo slišati, da so kmetijska zemljišča absolutno previsoko ocenjena in da nikakor ni prav, da za vso državo in za različne kmetijske površine velja enak vrednostni kriterij. „To je anomalija brez primere! Kako je lahko enako ocenjeno zemljišče v prvem vodovarstvenem pasu, pa po-
plavno zemljišče, pa izjemno strme haloške lege, že zaraščene, pa obrečna zemljišča, ki se jih sploh ne sme obdelovati kot prvovrstna obdelana polja?! Tu bo treba nekaj spremeniti, saj ne gre za enakovredne kmetijske površine! Da o drugih napakah v obvestilih niti ne govorimo posebej," se je ob ostalih razhudil Milan Unuk.
O Stran 5
se bo poznala
V sredo, 3. novembra, je Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju skupaj z Javnimi službami, Čistim mestom in medobčinsko inšpekcijo pričela obsežno akcijo nadzora ločevanja odpadkov v gospodinjstvih in večnamenskih objektih, prav tako pa tudi v podjetjih. Ob rednem odvozu odpadkov bodo odpirali posode za odpadke in preverjali, kako jih ljudje odlagajo oziroma ali jih odlagajo ločeno.
Pregledovali bodo torej vsebino posod za preostanek odpadkov, na tej osnovi pa bodo lahko ugotovili, ali občani izločujejo ločene frakcije (papir, karton plastiko, steklo in kovine) od ostalih odpadkov in jih odlagajo na zbiralnice ločenih frakcij, ki so nameščene na celotnem območju občine.
Največji poudarek pri tokratnem nadzoru bodo dali ločenemu zbiranju bioloških odpadkov, saj ti, če so nepravilno odloženi, najbolj negativno vplivajo na okolje. Pregledo-
vali bodo torej tudi, ali občani ustrezno izločijo biološke odpadke in jih kompostirajo na domačih kompostnikih ali pa jih predajo v ustreznih zabojnikih izvajalcu javne službe.
O Stran 2
Ptuj • Poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov
Doslednost se bo poznala v denarnici
V sredo, 3. novembra, je Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju skupaj z Javnimi službami, Čistim mestom in medobčinsko inšpekcijo pričela obsežno akcijo nadzora ločevanja odpadkov v gospodinjstvih in večnamenskih objektih, prav tako pa tudi v podjetjih. Ob rednem odvozu odpadkov bodo odpirali posode za odpadke in preverjali, kako jih ljudje odlagajo oziroma ali jih odlagajo ločeno.
jalcu javne službe.
V zabojnik za biološke odpadke odlagamo ostanke hrane, kruh, ostanke hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje (brez tekočin), ostanke od priprave hrane, jajčne lupine, ostanke mlečnih izdelkov in tudi pokvarjene mlečne in mokaste prehrambne proizvode, kavno goščo, pokoše-no travo, plevel, listje in druge vrtne odpadke.
Ločeno zbiranje odpadkov so Ptujčani začeli, še preden je bilo to organizirano in zakonsko urejeno v državi. MO Ptuj je začela postavljati mrežo ekoloških otokov pred desetimi leti. Ves ta čas je potekalo tudi intenzivno osvešča-
Pregledovali bodo torej vsebino posod za preostanek odpadkov, na tej osnovi pa bodo lahko ugotovili, ali občani izločujejo ločene frakcije (papir, karton, plastiko, steklo in kovine) od ostalih odpadkov in jih odlagajo na zbiralnice ločenih frakcij, ki so nameščene na celotnem območju občine. Največji poudarek pri tokratnem nadzoru bodo dali ločenemu zbiranju bioloških odpadkov, saj ti, če so nepravilno odloženi, najbolj negativno vplivajo na okolje. Pregledovali bodo torej tudi, ali občani ustrezno izločijo biološke odpadke in jih kompostirajo na domačih kompostnikih ali pa jih predajo v ustreznih zabojnikih izva-
Uvodnik
Pogubne čaše opojnosti ...
Naš veliki poet Oton Župančič bi se zagotovo v grobu obrnil, če bi vedel, da si izposojam naslov njegove prve pesniške zbirke za prispodobo sodobne in povsem nepotrebne morije na slovenskih cestah. Ampak kaj, ko me k temu silijo tragični dogodki. Število prometnih nesreč je sicer nekoliko nižje, še vedno pa največ smrti povzročijo vinjeni vozniki, za katere imamo Slovenci bolj udomačen izraz - pijanci.
Letos je na slovenskih cestah ugasnilo že 116 človeških življenj, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko jih je umrlo 153, sicer precej manj, a še vedno preveč. In skoraj 20 odstotkov nesreč so povzročili pijani, oprostite, vinjeni vozniki.
Zgovoren je podatek, da je bilo na območju Policijske uprave Maribor v devetih mesecih letošnjega leta med 3234 prometnimi nesrečami kar 322 ali dobrih 10 odstotkov takih, ki so jih povzročili vinjeni vozniki. Med 14 prometnimi nesrečami, ki so se končale s smrtnim izidom, pa je bilo osem, torej kar polovica povzročiteljev pod vplivom alkohola.
Nekateri so sicer prepričani, da smo do vinjenih voznikov za volanom še vedno preveč tolerantni, a taka trditev je relativna. Policisti so zelo dejavni, saj so samo na območju PUMaribor v letošnjem tričetrtletju opravili več kot 59.000 alkotestov. Pri tem so kar pri 1267 voznikih ugotovili prekoračeno vinjenost in jih pridržali. Podobne so ugotovitve Policijske postaje Ptuj, kjer so v tem obdobju opravili 4247 alkotestov in ugotovili 479 vinjenih voznikov, kar pomeni dobrih 10 odstotkov.
A treba je vedeti, da je bilo za volanom zagotovo veliko več vinjenih voznikov, saj zakonodaja dovoljuje vožnjo tudi njim, le da v alkotest ne smejo napihati več kot 0,24 miligrama na liter izdihanega zraka in ne smejo kazati motenj v vedenju oziroma nezanesljivosti. Da bo podatek primerljiv, naj pojasnim, da to po starem pomeni okoli 0,50 grama alkohola na kilogram krvi. Torej če je kdo do pijancev za volanom toleranten, potem je to država, ki v svoji zakonodaji še vedno dopušča, da se vozijo med nami... in sejejo smrt.
In ker je pri nas na Štajerskem pijančevanje že skoraj nacionalna vrednota, sram me je priznati, da za nekatere celo ponos, je prav, da vas na nevarnost pijancev v prometu vsaj opozorim. Zavedajte se, da je ob naših cestah preveč križev in rož, povsem nepotrebnih. Notranja ministrica je nekoč dejala, da je vožnja pod vplivom alkohola zavrženo dejanje. Saj menda ne sodite med tiste, ki bi zaradi nekaj čašic opojnosti povzročili nekomu smrt ali trajno invalidnost?
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Namen nadzora je predvsem osveščanje prebivalstva o pomembnosti ločevanja odpadkov in o problematiki odpadkov v sodobni družbi.
nje ljudi o pomenu ločenega zbiranja odpadkov.
Vsako gospodinjstvo mora imeti najmanj posodo za ostale odpadke, v katero odlaga ostale oziroma mešane odpadke, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje odpadkov. To so odpadki, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene odpadke oziroma jih ni mogoče odložiti kot koristen odpadek. Gre za umazane polivinilaste vrečke, kovinsko embalažo, ohlajen pepel, odpadno trdo plastiko in drugo odpadno plastično embalažo. Če občan nima lastnega kompostnika, pa mora imeti tudi posodo za biološke odpadke.
Vsaka novost terja svoj čas
Akcija nadzora ločevanja odpadkov bo trajala do 12. novembra. O njej smo se pogovarjali z Alenko Korpar, direktorico Skupne občinske uprave v Spodnjem Podravju, in medobčinskima inšpektoricama Majdo Murko in Olgo Fekonja.
Alenka Korpar je ob začetku akcije povedala, da je ob tem, da je treba skrbno ravnati z odlagalnim poljem, v prvi vrsti treba še več narediti na področju ločenega zbiranja odpadkov. Na terenu so vzpostavili dobro mrežo zbiralnih ločenih frakcij, postavljena je nadstandardno, a jo bodo glede na izražene potrebe občanov še izpopolnili oziroma nadgradili in ljudem čim bolj približati sistem ločenega zbiranja odpadkov. Končni cilj, ki si ga postavljamo, je, da bi tudi ločeno zbrane frakcije lahko
odlagali doma ob posodah za mešane odpadke in biološke odpadke, je pojasnila Korpar-jeva. Do takrat pa je treba narediti še nekaj korakov. Vsaka novost, vsaka nadgradnja terja določeno obdobje, da se ljudje nanjo navadijo.
»Naš namen ni, da bi našli čim več kršiteljev, naš namen je dvigniti ločeno zbiranje odpadkov na višji nivo. Ugotavljamo, da smo prišli do nekega stanja, ki zahteva, da naredimo korak naprej. Dodati moramo neko novo vrednost v tem sistemu, sicer bomo capljali na mestu ali celo stagni-rali. Če je mreža vzpostavljena, je treba delati na kvaliteti njene uporabe. S temi, v začetku preventivnimi pregledi bomo poskušali sploh ugotoviti, kakšno je stanje v našem okolju, kakšna je situacija glede ločenega zbiranja odpadkov in kaj je treba še narediti, da bomo dejansko spodbudili ljudi, da bo to, za kar si prizadevamo že desetletje, dejansko rodilo želene rezultate. V preteklosti smo veliko delali na izobraževanju in osveščanju na ravni predšolske in šolske vzgoje, pa tudi pri informiranju ljudi. Dali smo jim številne informacije o tem, kako je treba sortirati odpadke, katere odpadke odložiti v določeno posodo. Sedaj pa je napočil trenutek, da preverimo, kako se v resnici odlagajo odpadki,« so povedale naše sogovornice.
Najprej pohvale in opozorila, nato globe
Po vsakem pregledu posode za odpadke, ki ga bodo opravili v dneh od 3. do 12.
novembra, bo medobčinska inšpekcija izdala obvestilo. Če bo ugotovila, da so bili odpadki pravilno odloženi glede na določbe odloka, bo takšno gospodinjstvo prejelo pohvalo. V nasprotnem primeru, če bo ugotovila, da so v pregledanem gospodinjstvu nepravilno odložili tudi vrste odpadkov, ki so jih dolžni izločiti (torej papir, stekleno embalažo, plastenke, konzerve, biološke odpadke), bo takšno gospodinjstvo prejelo opozorilo, saj je treba frakcije, ki se ločeno zbirajo, odložiti na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma ekoloških otokih. Za biološke odpadke pa mora imeti vsako gospodinjstvo urejen svoj kompostnik ali dodatno posodo za biološke odpadke. Če odpadki pri naslednjem pregledu ponovno ne bodo izločeni skladno z odlokom, pa bo medobčinska inšpekcija izdala plačilni nalog v višini 400 evrov. Gospodinjstva, pri katerih bodo ugotovili nepravilno odlaganje odpadkov, bodo prejela tudi navodila za pravilno odlaganje odpadkov.
»Trkamo na vest ljudi. Po
sprejemu nove uredbe cen komunalnih storitev se bo doslednost pri ločevanju odpadkov zelo poznala v denarnici. V bodoče bo najdražje ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. Cena ravnanja s komunalnimi odpadki naj bi se v bodoče zniževala glede na sorazmeren delež ločeno zbranih in na trgu prodanih odpadkov. Za izkupiček prodanih sekundarnih surovin se bodo zniževali stroški ravnanja z odpadki, kar se bo avtomatično odrazilo v nižji ceni ravnanja z odpadki. Več kot bomo kot skupnost naredili za ločeno zbiranje odpadkov, nižja bo cena ravnanja z odpadki v tej skupnosti. Ob vseh ekoloških vidikih ločenega zbiranja odpadkov je pomemben tudi ekonomski.
Zbrane biološke razgradljive odpadke bomo v prihodnje predelovali. To je predvideno s projektom nadgradnje regionalnega centra odpadkov v Gajkah. Zgradili naj bi tovarno, v kateri bomo iz biološko razgradljivih odpadkov poleg snovne izrabe dobili tudi energetsko izrabo. Po projektih, ki so že izdelani, vse kaže na to, da bi naš center lahko postal energetsko samozadosten, da se bo s predelavo bioloških odpadkov proizvedlo dovolj toplotne in električne energije, ki jo potrebujemo za obratovanje centra. Več kot bomo vložili v sistem ločenega zbiranja in sortiranja odpadkov, ki se mora v vsakem gospodinjstvu začeti že v kuhinji, več bo pozitivnih učinkov za posameznika in družbo kot celoto,« so še povedale Alenka Korpar, Majda Murko in Olga Fekonja.
Namen nadzora nad ločevanjem odpadkov je predvsem osveščanje prebivalstva o pomembnosti ločevanja odpadkov in o problematiki odpadkov v sodobni družbi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Majda Murko, Olga Fekonja in Alenka Korpar so predstavile novembrsko akcijo nadzora ločevanja odpadkov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Problematika ptujskih taksistov
Kdaj jim bo občina prisluhnila?
V preteklih letih smo že večkrat pisali o problematiki ptujskih taksistov. V torek, 2. novembra, so se ponovno sestali in vnovič opozorili na perečo problematiko svoje dejavnosti.
Sestali so se na svojo pobudo v prostorih OOZ Ptuj, ker jim je vsega dovolj. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik podjetja, ki sicer ni član OOZ Ptuj, ima pa dovoljenje MO Ptuj za opravljanje taksi prevozov na območju mestne občine. Kot je za Štajerski tednik po sestanku povedal Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, jih veseli predvsem to, da se je sestanka od trinajstih samostojnih podjetnikov in podjetij, ki imajo dovoljenje za taksi prevoze na območju MO Ptuj, udeležilo enajst, pri tem pa so izkazali tudi visoko stopnjo volje, da se problematika, na katero opozarjajo, uredi znotraj njihovih vrst kot tudi na področju predpisov, ki opredeljujejo njihovo delo. Pričakujejo, da jim bo po vnovičnih pozivih MO Ptuj končno prisluhnila tako glede ureditve postajališč kot tudi
spremembe odloka o avto-ta-ksi prevozih v MO Ptuj glede prepoznavnosti samih taksistov, kot je to urejeno povsod po svetu.
»Na sestanku smo se pogovarjali o aktualni problematiki avto-taksi postajališč, delu na črno, zaposlovanju na črno in problematiki cen. Najbolj pereč je problem avto-taksi postajališč pri avtobusni postaji. Na tem območju smo preko naše sekcije že predlagali konkretne rešitve, a zanje MO Ptuj ni imela posluha. Tako sedaj taksisti parkirajo na zasebnem parkirišču, kar odlok o avto-taksi prevozih v MO Ptuj sicer tudi dovoljuje, vendar pa je glede tega parkirišča polno nejasnosti. Prostora ni dovolj za vsa taksi vozila, kajti v registru pri MO Ptuj jih je kar 41, dostop je preko visokega robnika, s čimer je ogrožena pro-
metna varnost in tudi potnike močno premetava, sočasno pa se za parkiranje zasebnemu lastniku plačuje bistveno previsoka cena: na mesec je cena za vozilo 90 evrov (z DDV), v Ormožu pa je cena bistveno nižja, saj znaša 160 evrov za celo leto. V odloku je tudi v 11. členu določeno, da se občini Ptuj za postajališča, ki jih uredi, plačuje letni najem 250 evrov in se letno se usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. Komunalno podjetje Ptuj za mesečno parkiranje oziroma najem parkirišča računa 35 evrov.
Vnovičen poziv ptujski občini
Zbor taksistov pri OOZ Ptuj je na sestanku 2. novembra sklenil, da se MO Ptuj ponov-
Foto: Črtomir Goznik
Taksisti imajo v občini Ptuj velike probleme s postajališči za svoja vozila.
Videm • S prve, konstitutivne seje
Preveč volišč?
Tudi eden najštevilčnejših občinskih svetov v občinah Spodnjega Podrav-ja, 17-članski videmski občinski svet, se je sredi tega tedna sestal na prvi konstitutivni seji, ki jo je skozi prve točke popeljal najstarejši svetnik Ven-česlav Trafela, zaključil pa stari-novi župan Friderik Bračič.
Kot je za tovrstne prve seje značilno, se ni zgodilo oz. dogajalo nič posebnega. Najprej je bilo slišati poročilo predsednika občinske volilne komisije o izidu volitev, v katerem je bilo poudarjeno, da je 19 volišč za občino morda vseeno preveč. Predvsem z vidika stroškov in dejstva, da so nekatera (zlasti haloška) volišča zelo slabo obiskana in imajo tudi maloštevilčno volilno bazo. Tako se je na enem izmed volišč pojavilo oz. volilo le 14 volivcev od sicer skupno 40 volilnih upravičencev, kar nekaj volišč pa ni preseglo številke 30. Po drugi strani so v Vidmu volišča za skoraj 800 volilnih upravičencev. Predsednik občinske volilne komisije je tako zbranemu občinskemu svetu tudi predlagal, da bi bilo
dobro razmisliti o ukinitvi nekaj najmanjših volišč, saj ima danes navsezadnje vsaka hiša avtomobil in tako ne bi smelo biti pretežko priti na nekoliko bolj oddaljeno volišče.
Sicer pa kakšnih posebnosti ali nepravilnosti med volitvami ni bilo.
Znano je, da je bil za župana občine Videm ponovno izvoljen dosedanji župan Friderik Bračič (SLS), ki je dobil največ glasov na prav vseh 19 voliščih, ob njem pa bo stole za sejno mizo naslednja štiri leta zasedalo še sedem starih in deset novih svetnikov in svetnic: Andrej Rožman, Ivan Krajnc, Marija Trafela, Marjan Selinšek, Venčeslav Trafela, Branimir Kolednik, Branimir Orlač, Bojan Merc, Janez Bani-ček, Andjela Kozel, Peter Jaga-
rinec, Bojan Emeršič, Dušica Avguštin, Igor Galič, Martin Vidovič, Franc Hliš in Darko Jerenec. Po politični plati sta enakovredno zastopani stranki SDS in SLS, ki imata vsaka po šest mandatov, DeSUS in SmS -Zeleni imata po dva mandata, Zares pa enega.
Po ostalih protokolarnih obveznostih, med katere je sodilo imenovanje mandatne komisije za potrditev mandatov članov sveta in župana, ki si je tako ponovno nadel župansko verigo za naslednja štiri leta, so videmski svetniki imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V njej bodo naslednja štiri leta odločali: Marjan Selinšek Branimir Kolednik in Martin Vidovič.
SM
no pozove, naj uredi parkirna mesta ob avtobusni postaji, prioritetno po predlogu sekcije avto-taksistov, na pasu občinskega zemljišča med avtobusno postajo in Osojnikovo cesto; uvoz in izvoz naj bosta skupna z avtobusno postajo. Taksisti ne bodo več pristali na izgovore glede selitve avtobusne postaje, ker jih poslušajo že dolgo vrsto let. Če to ne bo mogoče, ptujski taksisti pričakujejo, da bo MO Ptuj pri zasebnem lastniku zagotovila vsaj enako ceno, kot jo ima Komunalno podjetje Ptuj, torej maksimalno 35 evrov na mesec za vozilo.
Taksiste čudi, da občina kot dober gospodar ne pobere zaslužka od taksi postajališč sama, ampak zaslužek raje omogoča zasebnemu podjetju! Hiter izračun pokaže, da če bi za vseh 41 vozil pobrali v odloku navedeno najemnino (okrog 250 evrov na leto), bi v enem letu to zneslo najmanj 10.250 evrov. Zgodba, ki se vleče že leta, bi tako hitro prinesla občini znesek, ki bi bil več kot dovolj za ureditev primernih avto-taksi postajališč,« je v imenu zbora taksistov predstavil
aktualno problematiko glede taksi postajališč Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj.
Konec tedna povečani prevozi na črno
Glede dela na črno so povedali, da je prevozov na črno največ ob petkih in sobotah ponoči ter ob različnih prireditvah na Ptuju, ko se pojavi veliko »taksistov«, ki vozijo na črno. Na torkovem zboru taksistov pri OOZ Ptuj so zato sklenili, da bodo tovrstne kršitve dosledno prijavljali s čim popolnejšimi podatki o tem, kdo vozi, kdaj, od kod in z navedbo registrske številke vozila.
Ptujski taksisti so prepričani, da bi s smiselno spremembo odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj glede prepoznavnosti vsakega voznika taksija lahko v veliki meri preprečili zaposlovanje na črno. Zahtevajo, da se za vsakega zaposlenega taksista uvede izkaznica s sliko, ki mora biti v taksiju na vidnem mestu, tako kot je to drugje po svetu. Stranka v taksiju bi tako vedela, da jo vozi redno zaposlena in prijavljena oseba. Iz-
kaznice naj bi izdajal ustrezen organ MO Ptuj, izdal pa bi jo ob predložitvi dokazila o zaposlitvi, opravljenega zdravniškega pregleda in opravljenega izpita iz poznavanja Ptuja. Dosledni nadzor nad vozniki taksijev bi morali izvajati tudi redarji. OOZ Ptuj bo na podlagi torkove razprave občini Ptuj tudi predlagala spremembo oziroma dopolnitev odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj.
Problem avto-taksi dejavnosti v MO Ptuj so tudi cene, pri čemer so izpostavili predvsem (pre)nizke cene pri nekaterih taksistih, saj ne pokrivajo niti lastnih stroškov. »To je možno zato, ker so zaposleni drugje in opravljajo taksi službo kot 'popoldansko' dejavnost, in tudi zaradi dela neprijavljenih voznikov. Zato so taksisti prepričani, da bo z večjim redom na področju avto-taksi prevozov tudi teh problemov manj. Upajo, da jim bodo odgovorni tokrat prisluhnili in da bo v bodoče njihovo delo lahko potekalo v prijaznejših in ugodnejših razmerah,« so še opozorili ptujski taksisti na sestanku 2. novembra.
MG
Nova sestava videmskega občinskega sveta s »starim« županom in direktorico občinske uprave.
Ptuj • Odprli dokumentarno razstavo Genocid
Srebrenica, največja tragedija v 20. stoletju
V Galeriji Magistrat na Ptuju so 28. oktobra odprli dokumentarno razstavo pod naslovom Genocid, ki v sliki in besedi prikazuje trpljenje prebivalcev Srebrenice med srbsko agresijo v Bosni in Hercegovini. Avtorji razstave so Ešefa Begovič, Milena Gašič, Sejdalija Gušič, direktor Zgodovinskega arhiva Sarajevo, in Izet Šabotič, direktor arhiva tuzlanskega kantona, ki je v imenu avtorjev tudi predstavil razstavo.
Gre za razstavo, ki je še eno opozorilo na eno izmed največjih tragedij človeštva, ki se je zgodila v 20. stoletju. V Srebrenici se je zgodil največji zločin na območju Evrope po II. svetovni vojni. „Nikjer drugje ni bil tako očitno, brutalno in perfidno, celo ob prisotnosti mednarodnih sil, izvršen genocid, kot se je to zgodilo nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995. Čeprav so bile enote kraljevske nizozemske vojske v sestavi mirovnih sil Združenih narodov odgovorne za varnost zaščitene Srebrenice, niso storile ničesar, da bi zločin preprečile. V nekaj dneh je bilo ubitih več kot osem tisoč nedolžnih ljudi, predvsem moških in golobradih dečkov, ter izgnanih skoraj 25 tisoč žena, otrok in ostarelih. Ljudje so bili ubiti po strahovitih torturah, poniževanju in trpinčenju, in to samo zato, ker so imeli drugačno ime, versko prepričanje in nacionalno pripadnost. Na žalost še po petnajstih letih po genocidu ni znana dokončna resnica o njegovi razsežnosti. Ta bo potrjena in verodostojna šele takrat, ko bodo najdene in identificirane vse žrtve ter znane vse podrobnosti storjenega množičnega poboja.
Izet Sabotič, direktor arhiva tuzlanskega kantona in eden izmed soavtorjev razstave.
Evropski parlament je zaradi množičnega poboja v Srebrenici 15. januarja lani na plenarnem zasedanju v Stras-bourgu sprejel Resolucijo o Srebrenici, s katero je pozval vse države, članice EU in države zahodnega Balkana, da 11. julij obeležujejo kot dan spomina na genocid v Srebrenici. Večina evropskih držav je prisluhnila, žalostno in neverjetno pa je, da so ta poziv zavrnili v parlamentu Bosne in Hercegovine zaradi sil, ki so pripomogle k nepojmljivemu genocidu, ki predstavlja eno največjih tragedij človeštva v 20. stoletju."
V imenu Zgodovinskega arhiva Ptuj je direktor Ivan Fras povedal, da so sodelovanje vzpostavili z več arhivi z območja nekdanje Jugoslavije, še posebej iz Hrvaške, Srbije in Bosne. V novembru bo ZA Ptuj predvidoma podpisal pogodbo o sodelovanju med ZA Celje, PA Maribor iz Slovenije ter hrvaškimi državnimi arhivi iz Štrigove, Zagreba in Varaždina. Skupaj bodo izvedli projekt, s katerim se bodo omenjena ter nekatera druga mesta, ki so imela nekoč status trga, predstavljala v potujočih razstavah. V decembru bo ZA Ptuj podpisal tudi pogodbo z
Avtorji razstave s predstavniki ZA Ptuj in MO Ptuj
zgodovinskim arhivom v Po-žarevcu, ki s svojo dejavnostjo pokriva območje Arandjelov-ca, s Ptujem pobratenega mesta. Z veseljem so sprejeli tudi ponudbo zgodovinskega arhiva Sarajevo in arhiva tuzlan-skega kantona za postavitev razstave Genocid, s katerimi prav tako tesno sodelujejo.
Razstavo Genocid, ki je v galeriji Magistrat na ogled do konca novembra, sta s članki
iz lokalnega časopisa in fotografijami na treh panojih z naslovom Beg za življenje dopolnila Katja Zupanič in Ivan Fras iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Prikazala sta življenje beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so se v času vojne zatekli na Ptuj. V začasnem zbirnem centru na Zagrebški cesti na Ptuju je bivalo 73 ženskih, 75 otrok in 19 moških, pretežni del, okrog 390 oseb, pa je bil
nastanjen pri svojcih na Ptuju.
Razstavo je odprl ptujski župan Štefan Čelan ter se ob tej priložnosti zahvalil njenim avtorjem z manjšimi priložnostnimi darili. V spremljajočem kulturnem programu sta nastopila Nejc in Urban Kurbos, ki obiskujeta 1. in 4. letnik Konservatorija za glasbo v Mariboru.
MG
Ptuj • Izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje
Priznanje kot pomoč mladim podjetnikom
Manager klub Ptuj bo leto 2010 zaključil na poseben način - s podelitvijo priznanj za najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo. Pričenjajo danes, 5. novembra, ko bo izbor objavljen na spletni strani www.manager-ptuj.com, prijave pa bodo zbirali do konca novembra.
Kot je na tiskovni konferenci, ki je bila v Park hotelu Ptuj 3. novembra, povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar, se lahko na izbor prijavijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki s sedežem na območju Upravne enote Ptuj, ki so v zadnjih letih uspeli realizirati drzno, drugačno podjetniško odejo.
Izmed štirih kriterijev izbora (izvirnost ideje, poslovni učinki, potencial ideje in odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja) mora biti izkazan vidni dosežek oziroma nadpovprečnost pri vsaj enem od štirih kriterijev, pri čemer morajo biti ostali trije najmanj na povprečju. Najboljše ideje bo izbrala komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih področij: Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj in lastnik podjetja Tenzor, Vlasta Stojak, direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, območna služba Maribor, Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj, Branko Mayr, pooblaščen revizor iz podjetja ABC-revizija, Matej Gajzer, direktor zavoda TECES, tehnološki center za električen stro-
je, Maribor, in Vilko Pešec, direktor podjetja Sinerco. Tri finaliste in najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo po izboru komisije bodo razglasili na zaključni prireditvi Manager kluba Ptuj 9. decembra.
Na lanski skupščini kluba so razglasili, da bodo poiskali naj podjetnika leta oziroma naj podjetje leta na območju UE Ptuj, ker pa so te akcije že nekako izpete, so se odločili, da bodo letos poiskali najuspešnejšo realizirano izvirno podjetniško idejo. Izvirna ideja namreč predstavlja več kot pol uspeha bodoče gospodarske družbe.
Druga akcija, ki jo bodo izvedli, pa je pomoč mladim podjetnikom. Zavedajo se, da je najtežji začetek podjetniške poti, ko noben nasvet ni odveč. Začetek je težak v normalnih ekonomskih razmerah, kaj šele v zdajšnjih kriznih ekonomskih razmerah. V Manager klubu so se odločili za ustanovitev podjetniškega centra, v okviru katerega bodo delovali strokovnjaki-svetovalci in začetnikom pomagali na začetni podjetniški poti. Za realizacijo
obeh projektov so izbrali vodji: Vlasta Stojak odgovarja za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje, Vilko Pešec pa za projekt pomoči mladim podjetnikom. S tem izborom želijo izpostaviti uspešne podjetnike in družbenike v našem okolju, jim omogočiti promocijo in jih na nek način
nagraditi, je poudarila Stojako-va. Svetovanje namenjajo mladim podjetnikom, ki so se v teh kriznih časih odločili za podjetništvo in so v krizi videli izziv. „Mladim podjetnikom bomo poskušali svetovati predvsem na podlagi izkušenj dobre prakse, da se bodo lažje spopadli s problemi, vključno s pripravo
projektov in poslovnih strategij, da bodo uspešni v svojem poslovanju in da bodo za svoj projekt pridobili evropska in druga sredstva," je v imenu kluba povedal vodja projekta svetovanja Vilko Pešec.
Svetovanje, ki ga uvajajo v Manager klubu Ptuj, naj bi prispevalo k večji uveljavitvi
Foto: Črtomir Goznik
Manager klub bo izbral najuspešnejšo realizirano podjetniško idejo, so na tiskovni konferenci povedali (od leve) Vlasta Stojak, Miran Senčar in Vilko Pešec.
kolektivnosti kluba in večjemu druženja med člani kluba, ki je zaradi krize in splošnega tempa življenja in dela nekoliko upadlo. Skozi izbiro najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje in svetovanjem mladim podjetnikom pa želi Manager klub okrepiti tudi svoje članske vrste. Svetovanje je v bistvu del pomoči mladim podjetnikom, na pogovoru z županskima kandidatoma v drugem krogu volitev pa smo dali pobudo za ustanovitev podjetniškega inkubatorja, je povedal Senčar. ZRS Bistra Ptuj pripravlja projekt razvojnega centra slovenskega gospodarstva, eden takšnih centrov pa naj bi bil postavljen tudi na Ptuju. Manager klub se bo v ta projekt vključil in poskušal doseči, da bodo deset do petnajst pisarn namenili tudi za mlade podjetnike-začetnike. Če jim bo klub pomagal še s svetovanjem, je verjetnost, da bodo uspeli, bistveno večja, kot da bodo neko dejavnost začeli sami, v neki sobici ali stanovanju, je prepričan Miran Senčar.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Podravje • Z devete seje KGZ - območne enote Ptuj
Tisoč in ena težava podravskih kmetov
Po dolgih mesecih so se na seji ponovno zbrali člani sveta Območne enote KGZ Ptuj in člani odborov izpostav; debata med zbranimi je trajala krepko več kot tri ure, razen številnih kritik na slovensko kmetijsko politiko pa ni bilo slišati nič posebno novega.
Kritika, upravičena ali ne, je kot vedno ostala le pri besedah in zapisanih sklepih, ki bodo v prihodnjih dneh razposlani na različne naslove; od kmetijskega ministrstva do kmetijske zbornice oz. upravnega odbora.
Kako so lahko vsa kmetijska zemljišča enako ovrednotena?!
Začelo se je z bolj ali manj upravičenimi pljunki čez vrednotenje kmetijskih nepremičnin. Potem ko je Boris Premzl s ptujske izpostave Geodetske uprave zelo podrobno predstavil način in modele ter kriterije vrednotenja, so se zbrani najprej spotaknili ob dejstvo, da bodo z novim zakonom dvakratno obdavčeni, saj so kmetijska zemljišča že itak obdavčena preko katastrskega dohodka. Nadalje je bilo slišati, da so kmetijska zemljišča absolutno previsoko ocenjena in da nikakor ni prav, da za vso državo in za različne kmetijske površine velja enak vrednostni kriterij. „To je anomalija brez primere! Kako je lahko enako ocenjeno zemljišče v prvem vodovarstvenem pasu, pa poplavno zemljišče, pa izjemno strme haloške lege, že zaraščene, pa obrečna zemljišča, ki se jih sploh ne sme obdelovati kot prvovrstna obdelana polja?! Tu bo treba nekaj spremeniti, saj ne gre za enakovredne kmetijske površine! Da o drugih napakah v obvestilih niti ne govorimo posebej," se je ob ostalih raz-hudil Milan Unuk.
Premzl na takšne kritike ni imel kaj odgovoriti. Povedal je pač, da napake seveda so, kar je pri preko milijon obvestilih lastnikom s skupno 6,1 milijona nepremičnin bilo pričakovati, da pa na modele vrednotenja nimajo vpliva in tudi na podrobnejše kriterije ne, saj je to v prvi vrsti stvar kmetijskega ministrstva. Edina tolažba, ki jo je lahko povedal, je bila ta, da bo rok za popravke zelo verjetno prestavljen na 25. januar in da novi davek na nepremičnine gotovo še ne bo začel veljati naslednje leto.
Na vprašanje, kako naj lastniki zmanjšajo vrednost kmetijskih površin v kmetijsko degradiranih okoljih (VVO1, npr.), pa ni imel odgovora, saj za tovrstna zemljišča nimajo posebnih modelov oz. drugačnih kriterijev. Dodal pa je še, da se zna morda v tej smeri vseeno kaj narediti, seveda izključno na državnem nivoju, in to v prihodnjih letih, če se bo pač pokazala dovolj velika potreba po tem,
da se kmetijske površine še posebej klasificirajo glede na degradacijo.
Zemlja v Žalcu obdavčena manj kot v Žetalah, vredna pa enako?!
Nato je padlo še zelo zanimivo vprašanje, namreč, ali obstaja simulacija za izračuna-vo novega davka za npr. kmetijo z 10 ali 20 hektarji zemlje. Kmetje bi namreč le tako lahko dobili okvirni podatek o tem, koliko bodo obdavčeni. A takšne simulacije, žal, po besedah Premzla, ni. In, kot je bilo slišati na seji, je tudi nihče noče pripraviti - ne davčna uprava in ne finančno ministrstvo, čeprav sta bili obe instituciji že naprošeni za to. Je pa Premzl povedal, da je v povprečju en hektar kmetijskih zemljišč ovrednoten nekje približno med 9000 in 12.300 evri, kmetijske stavbe v velikosti 50 m2, zgrajene leta 2007, pa na 10.000 evrov enotno povsod.
Ob bodoči davek na vrednost nepremičnin se je nato obregnil Franc Obran, ki ga je najbolj zmotilo to, da ga bodo v bodoče lahko določale občine same: „Pa to je neverjetno, potem si bo vsaka politična struktura v vsaki občini pač prirejala ta davek glede na potrebe in pomanjkanje denarja. Kmetje in vsi ostali bomo pa plačevali po željah lokalnih politikov?!" Ob tem je padla še krepka toča besed na dejstvo, da je kmetijsko zemljišče približno enako ocenjeno v občini Žalec in občini Žetale, pri čemer je davek v Žetalah precej višji kot v Žalcu, kar je res prava neumnost, ki ji je v svetu težko najti par ...
Zahtevajo izvzem kmetijskih nepremičnin iz obdavčenja
Na koncu takšnih in podobnih kritičnih ocen so vsi sprejeli sklep, da podpirajo KGZS pri pogajanjih in zahtevah z vlado in ministrstvom po izločitvi kmetijskih nepremičnin (zemljišč in stavb) iz obdavčenja ter da povsem enako zahtevajo tudi sami kot območna enota. Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič, ki očitno (in precej realistično) ne verjame, da bi s takšno zahtevo po izločitvi vseh nepremičnin res lahko uspeli, pa je dodal, da bodo v primeru neupoštevanja morali zelo strogo začeti z zahtevki po novem modelu ovrednotenja kmetijskih zemljišč, kjer bodo upoštevani različni kriteriji glede na dejansko stanje
in uporabnost površin. Nato pa je zbrane seznanil, da so za letos, zaradi obilnih padavin, uspeli doseči zamaknitev roka za ozelenitev njivskih površin, in sicer s 25. oktobra na 10. november, vprašanje pa je, ali jim bo uspelo v ukrep ozelenitev vključiti tudi neprezimne posevke, kar sicer nekatere evropske države priznavajo, naša pa ne.
Vinogradniki brez prebite pare pomoči?
Z orisom kritičnega stanja v drugi kmetijski panogi -vinogradništvu - je potem nastopil Andrej Rebernišek. Opozoril je na že znana dejstva; da največji, specializirani vinogradniki (s Štajerske in Krškega) še vedno niso prejeli obljubljene in zakonsko podprte pomoči po neurju 2008 in da je po zadnjih neuradnih informacijah tistih 1,7 milijona za te namene „poniknilo" nekje v državnem proračunu. Nadalje je opisal velikanske izgube vinogradnikov zaradi gnitja ob letošnjem jesenskem deževju, za kar bi jim morala pripasti vsaj kakšna pomoč, pa čeprav iz naslova „de minimis", a so se menda na kmetijskem ministrstvi že izrekli, da gre za premajhen izpad dohodka, da bi lahko bili vinogradniki deležni kakšne pomoči. Opozoril je še na problem zavarovalništva, ki izključuje prejemanje drugih pomoči in končal: „Glede na sedanje stanje v vinogradništvu se bojim, da bodo vinogradniki množično opuščali vinograde, brez dvoma pa bodo naslednje leto redki
tisti, ki bodo svoj pridelek še zavarovali!"
Milan Unuk je pokomenti-ral: „Itak je bilo že letos zelo težko skleniti zavarovanje, zavarovalnice so se kmetov otepale! Me pa resnično zanima in hočem imeti odgovor na vprašanje, kje je državni denar, ki je bil planiran za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj. Tega je bilo lepo število milijonov evrov, ki zdaj niso porabljeni v te namene. Kam je šel ta denar?!" Čeprav je bilo to vprašanje ministru Židanu že postavljeno, nanj ni odgovoril, zato so zbrani na seji sprejeli sklep, naj odgovor od pristojnih izterja upravni odbor zbornice. Unuk pa je k temu še dodal: „Zanima nas tudi, komu so zavarovalnice letos ocenile škodo. Ve se, to je neuradni javni podatek, da le podjetjem, le delniškim družbam, kot so Panvita in PP, drugim ne! Naj se izve še to, komu je bila priznana škoda!"
Pljunek čez čakanje na odkup koruze v Dražencih
Slišati je bilo še kar nekaj krepkih pljunkov čez marsi-kakšno nepravilnost ali vsaj nepravičnost v kmetijskih vodah države, za konec pa je še enkrat pošteno eksplodiral Unuk: „Letošnji način odkupa koruze v Dražencih je pod vsakim nivojem normalnega. Kmetje smo morali čakati po 10, 12 in celo več ur, da smo lahko koruzo predali. To v višku sezone ne gre! Kdo pa ima čas en dan stati v vrsti za odkup, ko je treba spravljati na njivah?! Pošteno bi bilo, da Perutnina javno pove, ali na-
merava na tak način odkupovati tudi v naslednjem letu. Še dobro, da je nam je vsaj malo priskočila na pomoč zadruga s svojimi tovornjaki!"
Na to se je odzval direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, ki je pač povedal, da je po toči zvoniti prepozno - kmetje z zadrugo vred nimajo svojih skladiščnih prostorov, ker v to niso vlagali, Perutnina pa se pač lahko kot lastnik obnaša, kakor hoče, seveda pa bo kot dober gospodar prednostno poskrbela za svoje pridelek. „Žal so časi, ko je država sofinancirala izgradnjo skladiščnih kapacitet, za vedno mimo, minister je pred nedavnim jasno povedal, da denarja za te namene ne bo, ker je v državi dovolj silosov.
Pa ta primer ni edini, ki kaže, da kmetje ne znamo prepoznati priložnosti. Izgubili smo ormoško tovarno sladkorja, šla je v tuje roke in danes je ni več. Podobna usoda se zna zdaj zgoditi z Ljubljanskimi mlekarnami, pa spet ne ukrepamo! Naša zadruga je podpisala pogodbo za odkup sorazmernega lastniškega deleža mlekarn, ampak če ne bodo tega naredile druge zadruge, bomo najprej izgubili Ljubljanske, nato pa zagotovo še Celjske in Prekmurske mlekarne! Kaj se res še ne zavedamo, da je danes najpomembnejše lastništvo obratov v živilskopredeloval-ni industriji?! Če ne bomo sami lastniki, tudi slovenskega kmeta in kmetijstva ne bo več; smo veliko premajhni in premalo pomembni za tujce," je še pribil Janžekovič in dodal, da bodo slovenski kmetje potem lahko le še hlapci.
S cisternami gnoja na vodovarstveno območje!
Glede na številne težave, odprta vprašanja, nerešene kritična stanja v praktično vsaki panogi, ki so se je tokrat na seji dotaknili, so se zbrani nato odločili, da v kratkem skličejo še eno sejo, saj je ostalo še veliko problematičnih zadev, ki jih v nekajurno srečanje enostavno niso mogli niti vključiti.
Pred koncem pa je Unuk še napovedal: „Od besed bomo morali preiti še k dejanjem! O problematiki vodovarstvenih območjih govorimo že tri leta, saj ni več kaj povedati, zgodilo pa se ni še popolnoma nič. Nič! Ne preostane nam drugega, kot da pokažemo nepokorščino. In to tako, da se bomo s cisternami gnojnice zbrali na prvih vodovarstve-nih zemljiščih in jih vpričo medijev polili z gnojnico!"
Če se bodo kmetje enkrat (prvič?) le solidarnostno zbrali in zgolj zagrozili s poli-tjem, bi bilo to za podravsko kmečko mentaliteto že veliko ... Čeprav že dolga leta s kritiko in vitjem rok opozarjajo na vedno večje težave in čeprav jih v Ljubljani že leta nihče ne jemlje resno, kvečjemu so vedno večkrat izigrani, poguma za kmečki punt še niso zbrali ... Prekašajo jih čisto vsi, od javnih uslužbencev naprej, ki jim je treba le malo požugati s prstom (da jim česa ne bodo dali, niti ne, da bi jim kaj vzeli), pa so vsesplošni štrajki organizirani v nekaj dneh.
SM
Lenart • Ob občinskem prazniku
Novi objekti in velik prispevek k varovanju okolja
6. novembra, na lenartovo, praznujejo Lenarčani občinski praznik, ob katerem vsako leto v jesenskem času pripravijo veliko prireditev, mi pa pogovor z njihovim županom. Janez Kramberger ocenjuje minulo leto kot uspešno in napoveduje ambiciozne projekte tudi za vnaprej.
V	lenarški občini so po Krambergerjevih besedah v zadnjih dvanajstih mesecih zaključili veliko pomembnih objektov: »Ti so med drugim prizidek k Osnovni šoli Voli-čina (kjer smo pridobili okoli 1000 kvadratnih metrov prostora in izpostavo matične knjižnice - pred leti je bil namreč ukinjen Bibliobus in smo tako rešili ta problem); odprli smo nov vrtec v Lenartu s šestimi novimi prostori, s katerimi smo pridobili 1600 kvadratnih metrov dodatnih površin (vrtec je res lep, ljudje in predvsem otroci pa zadovoljni); v Lenartu smo tudi zagnali sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, na katerega smo priključili okoli 500 gospodinjstev in vse javne objekte ...«
S slednjim so po njegovem dali konkreten prispevek k ohranjanju okolja. »Skoraj 60 odstotkov Slovenije je poraščene z gozdovi, mi pa kurimo na neobnovljive vire energije. V Lenartu bomo s tem projektom pokurili 600.000 litrov kurilnega olja manj na sezono. Poskušali bomo tudi motivirati lastnike gozdov za drugačen način gospodarjenja, podjetje iz naše občine pa se ukvarja z nabavo biomase za to toplarno,« je pojasnil.
V	omenjeni občini so v minulem času prav tako zgradili cesto, ki posredno povezuje izhod z avtoceste v Spodnji Senarski s staro in novo industrijsko cono, zdaj pa morajo po županovih besedah zgraditi le še priključek na cesti, ki vodi proti Ptuju.
»Za velik uspeh v preteklem letu si lahko štejemo tudi, da nam je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prenesel nezazidana stavbna zemljišča v našo last, saj bo na tak način lahko obči-
na z njimi gospodarila. V novi industrijski coni smo prav tako začeli prodajo zemljišč in v naslednjih tednih bomo predvidoma tudi že podpisali pogodbe s prvimi kupci,« je poudaril prvi mož Lenarta, ki šteje celoten pretekli mandat za uspešen, kar je po njegovem potrdil tudi izid na lokalnih volitvah.
Asfalt in vodovod za vsa gospodinjstva
V Lenartu jim po sogovorni-kovih besedah ne manjka tudi ambicioznih načrtov za vnaprej: «V prednostnem načrtu je asfaltiranje približno 30 kilometrov cest, saj je vzdrževanje makadamskih poti zelo drago in neučinkovito. Naš cilj je, da čim prej vsakemu gospodinjstvu zagotovimo asfaltni priključek, kar bo stalo precej, ampak bo potem ob primernem vzdrževanju kakšnih 20 let mir.«
Druga stvar je izgradnja

Zupan Janez Kramberger napoveduje ambiciozne projekte.
Lenart, ki je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta, praznuje svoj občinski praznik na lenartovo.
vodovoda v Krajevni skupnosti Voličina, kjer je polovica prebivalcev brez javnega vodovoda, z vaškimi pa imajo velike probleme z neoporečno vodo . »S to investicijo, ki smo jo že začeli in jo bomo končali v prihodnjem letu, želimo zagotoviti pitno vodo vsem gospodinjstvom. Primarni vod gradimo s sredstvi kohezije, drugi del pa bomo s proračunskimi,« je razložil
župan.
Naslednja infrastrukturna reč, ki jo želijo v najkrajšem času urediti, je čistilna naprava v Lenartu. O tej problematiki smo v zadnjem času že poročali. »Upam, da bomo s podjetjem, ki bi nam že zdavnaj moralo predati delujočo čistilno napravo, prišli do dogovora in jo uredili tako, da bo funkcionirala. To želim rešiti čim prej in upam, da bo
šlo mimo sodišča, kajti tam trajajo stvari zelo dolgo,« je še poudaril Kramberger.
Pomemben projekt za njihovo občino je prav tako dograditev kulturnega doma v Lenartu, imajo pa tudi še več drugih načrtov. »Sedaj pripravljamo proračun za dvoletno obdobje, v katerem sem nekako povzel programe, s katerimi so liste, izvoljene v občin-
ski svet, nastopale. Želim, da bi zanj dobil čim širšo podporo,« je zaključil sogovornik, ki je prav tako prepričan, da mora Lenart kot osrednja slo-venskogoriška občina odigrati tudi povezovalno vlogo, zato bo v naslednjih dneh sklical župane sosednjih občin, da naredijo načrt o nekaterih prihodnjih skupnih projektih.
Polona Ambrožič
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Občine Lenart vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 5. novembra 2010, ob 18. uri v Domu kulture Lenart.
mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart . ~
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE Bojlerji za centralno in solarno ogrevanje
•	OWL od 130 do 10001
•	LGV 80 in 1201
•	SGL in SGV 200 do 5001 . vroče vakuumsko emajlirano . stoječi ali ležeči . debelostenske izolacije . visoko produktivni
in varčni
Sončni kolektorji
■	unilux, 2 in 2,5 m2 ■ visoka produktivnost
■	bakreni absorber • TlNOX® prevleka
> prizma steklo, odporno na točo
■	sprejemljiva cena • vsa dodatna oprema in regulacija
. ALU ali eloksiran
Toplotne črpalke
. Za sanitarno vodo in podporo ogrevanju
•	TČ 2 PL 200,300,5001 sistem DUO
•	STČ 200 - 5001 sistem KVATRO
•	kompaktna ali deljiva
■ agregat zgoraj ali ob strani
. voden zrak
Triconski zalogovniki 300 do 3000 litrov • Specialne pločevine ■ Univerzalne izolacije . Plašči iz polistirola ■ Varčuje z energijo • Za ogrevanje ali hlajenje Dvoconska ali enoconska izvedba
■ Večkrožna in kaskadna regulacija
PROIZVEDENO V SLOVENIJI
SOLARNI PAKETI
■	S-Paket, 200,300,400,5001
■	Super S-Paket 160,300 in 5001
•	S-Paket za ogrevanje in sanitar
•	Šolar Keymark
•	greje in hladi
C€ ®
Iskrene čestitke ob prazniku občine Lenart
Lentherm-invest d.o.o., Industrijska ul. 1,2230 Lenart, Slovenija, telefon: 02/720 70 41, www.lentherm.com
Solarni bojlerji, kolektorji in toplotne črpalke, zalogovniki
Lentherm-invest je z inovacijami postavilo svoje proizvode na novo kvalitetno raven. Ravno to jim omogoča povečanje izvoza na najzahtevnejše evropske trge Avstrije, Nemčije, Madžarske in Italije, saj dosega kar 60 % prodaje v izvozu.
-	Solarni grelniki od 200 do 1000 litrov in centralni grelniki sanitarne vode, vroče emajlirani »patent«, zagotavljajo stalno in kvalitetno toplo vodo.
-	Toplotne črpalke in solarne toplotne črpalke, 2 kW in 3 kW, 200, 300 ali 500 litrov, omogočajo ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju. Nova hladiva in dobro grelno število je prednost v moči in ceni, saj daje v krajšem času več po nižji ceni. Nova evropska tehnologija dosega največje tržne deleže v razviti Evropi in drugod.
Tri izvedbe: stranska, zgornja in vodeni zrak ter tri bistvene prednosti:
•	ekološko čisto,
•	ceneje in
•	dolga življenjska doba.
Zalogovniki od 300 do 3000 litrov s kvalitetno izolacijo LENTHERM so enoconski, dvoconski ali triconski po evropski direktivi za vse vrste kurjenja, lesni sekanci, peleti, polena kot tudi olje in plin. Solarni kolektorji Tinox, 2 in 2,5 m2 površine, dosegajo najvišjo absortivnost in so odporni proti toči. S superavtomatom Sonova tvorijo solarne pakete številka 1 do 12, ki imajo najkrajšo dobo amortizacije naložbe, saj se pokrije že v treh letih obratovanja, kar je okrog desetkrat hitreje kot solarne elektrarne.
Tako optimiramo ogrevanje na nizke stroške in čisto obratovanje po načelu več toplote v vaš dom.
JhBNTHERMINVEST
d.o.o.
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE
Trnovska vas • Z12. občinske proslave
Brez trdega dela ne bo šlo
Vrhunec prireditev ob letošnjem 12. občinskem prazniku Trnovske vasi je bila osrednja proslava v velikem šotoru v centru občine, kjer je kot slavnostni govornik nastopil stari in novi župan Alojz Benko, sicer pa je bila posebnost letošnje prireditev dejstvo, da ni bilo prejemnikov občinskih plaket.
Razlog za to je pojasnil sam župan z besedami, da pač ni bilo niti enega predloga za podelitev občinskih plaket, čeprav je ob tem dodal, da živijo v občini ljudje, ki si jih zaslužijo, in zato upa, da bo naslednje leto drugače.
Sicer pa je župan Benko med drugim povedal še: »Kljub vsesplošni krizi, ki se zelo dotika tudi občin, kot je naša, kjer je proračun skoraj v celoti odvisen od državnega, smo lahko ponosni na doseženo. Največje naložbe so izvedene ali se izvajajo na področju cestne infrastrukture, kjer smo uredili center občine s krožiščem in vso ostalo infrastrukturo, zaključujejo pa se tudi modernizacije več
manjših odsekov cest. Slednje bi sicer morale biti že končane, a je nekoliko nagajalo vreme, gotovo pa bodo do konca leta. Seveda pa so vsi ti uspehi plod skupnega dela, dogovarjanj in sporazumov, brez tega nam ne bi uspelo. Ponosen sem, da sem lahko vaš župan, vem pa tudi, da brez trdega dela v prihodnje ne bo šlo. Zato še naprej upam in verjamem v dobro sodelovanje z občinsko upravo, društvi, vaškimi odbori in z vsemi občankami in občani. Le s skupnimi cilji in delom bomo lahko razvijali občino v enakem tempu kot doslej še naprej.«
V imenu gostov, županov, podžupanov in drugih pred-
Prejemniki občinskih pohval za odličen uspeh v osnovnošolskem izobraževanju: Lucija Kuhar, Urša Markež, Sašo Arnuga in Matjaž Pukšič z županom Benkom in podžupanom Pukšičem
Prejemniki občinskih pokalov za vidne dosežke v športu: Marko Požegar, Roman Maguša in Benjamin Kuhar
stavnikov številnih občin je zbrane pozdravil sosednji župan in poslanec Franc Pukšič, ki je v zelo kratkem govoru predvsem čestital za vse že doseženo in jim zaželel prav toliko uspeha vnaprej.
V nadaljevanju sta nato župan Alojz Benko in podžupan Drago Pukšič podelila pohvale zlatim odličnjakom in pokale najboljšim športnikom. Pohvale za odličen uspeh skozi vsa leta osnovnošolskega izobraževanja so prejeli Lucija Kuhar, Urša Markež, Sašo Arnuga in Matjaž Pukšič. Prejemniki pokalov za športne dosežke pa so: Marko Požegar (kot najboljši strelec na glinaste golobe v lovskem stavu),
Roman Maguša (kot najboljši strelec v streljanju s serijsko zračno puško) in Benjamin Kuhar(kot naj športnik).
Za kulturno noto letošnje občinske proslave so se potrudili pevci mešanega pevskega zbora Jakoba Gomilšaka, domači ljudski pevci, vokalni kvintet Društva upokojencev Trnovska vas, Dušanka Ška-mlec z recitalom in učenci domače osnovne šole, ki so s humornim skečem poželi še poseben aplavz publike.
Praznovanje se je po uradni slovesnosti nadaljevalo še pozno v noč, zaključili pa so ga v nedeljo s tradicionalnim farnim žegnanjem.
SM
Ormož • Lista ZA občino Ormož opozarja na nejasnosti
Za občinski svet razlika 52 glasov?
V torek so člani Liste ZA občino Ormož vložili pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije, ki po njihovem mnenju lahko vpliva na razdelitev mandatov v občinskem svetu.
Boštjan Štefančič je povedal, da je Lista ZA občino Ormož na Občinski svet občine Ormož vložila pritožbo v skladu s 100. členom Zakona o lokalnih volitvah zoper odločitev občinske volilne komisije. Pričakovati je, da bo ob potrditvi mandatov na po-
nedeljkovi konstitutivni seji občinski svet občine Ormož odločal o pritožbi.
Za ta korak so se v Listi odločili, ker je iz poročil občinske volilne komisije (OVK) o izidu lokalnih volitev 2010 razbrati vrsto nejasnosti, so povedali. »Za volitve župana
Foto: Viki Ivanuša
Člani Liste ZA občino Ormož so prepričani, da se številke glasovnic in glasov ne ujemajo.
občine Ormož in volitve svetnikov občinskega sveta občine Ormož je bil en skupni volilni imenik, medtem ko iz Poročila o izidu volitev župana občine Ormož izhaja, da je na volitvah 10. oktobra 2010 skupaj glasovalo 6.248 volivcev, iz Poročila o izidu volitev svetnikov občinskega sveta občine Ormož pa, da je na volitvah 10. oktobra 2010 skupaj glasovalo 6.196 volivcev. Ker je bil za volitve župana občine Ormož in volitve svetnikov občinskega sveta občine Ormož en skupni volilni imenik, ne more biti različen podatek o skupnem številu volivcev, ki so glasovali. Gre namreč za razliko 52 glasov, kar pa lahko vpliva na razdelitev mandatov,« je prepričan Štefančič.
Nejasnosti izhajajo tudi iz poročil o volitvah v krajevnih skupnostih. »Po seštevku podatkov iz Poročil o izidu vo-
litev članov sveta vseh šestih krajevnih skupnosti (Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci in Velika Nedelja) izhaja, da je bilo na volitvah 10. oktobra 2010 skupaj oddanih 6.233 glasovnic, torej 37 glasovnic več, kot je glede na Poročilo OVK glasovalo volivcev za svetnike občinskega sveta občine Ormož oziroma 15 manj, kot je glede na Poročilo OVK glasovalo volivcev za župana občine Ormož, čeprav gre za drug volilni imenik. Po seštevku podatkov iz Poročil o izidu volitev članov sveta vseh šestih Krajevnih skupnosti izhaja, da je na volitvah po pošti glasovalo devet volivcev, medtem ko je glede na Poročilo OVK za svetnike občinskega sveta občine Ormož in za župana občine Ormož po pošti glasovalo deset volivcev,« je neomajen Štefančič.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ormož • Ob dnevu spomina na mrtve
Foto: Viki Ivanuša
Osrednja proslava ob dnevu spomina na mrtve v občini Ormož je potekala v petek pred gradom pri spomeniku žrtvam vojne. Program ob 1. novembru so pripravili učenci OŠ Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož. Nastopil je mlajši mladinski zbor pod vodstvom Alenke Šalamon in recitatorji s priložnostnimi recitacijami, kijih je za nastop pripravila Irena Kandrič Koval. Tro-bilni kvartet pod vodstvom Slavka Petka je proslavo zaokrožil s primernim glasbenim izborom. Na poezijo se je navezal tudi ormoški župnik Drago Avsenak, ki spomnil na nedavno preminulega velikana preteklosti dr. Stanka Janežiča, čigar spomenik bo, kot je povedal, gotovo tudi kmalu našel svoje mesto v aleji zaslužnih mož. Zbranim je prebral dve pesmi in z njima pokazal, da je sporočilnost njegovih pesmi še kako sodobna in aktualna in vabi k razmišljanju. Venec k spomeniku žrtvam vojne sta položila župan Alojz Sok in podžupan Branko Šumenjak.
Viki Ivanuša
Ptuj • Počitnikarji ustvarjali v CID-u
Foto: arhiv CID
V jesenskih počitnicah, v katerih so učenci in dijaki uživali prejšnji teden, so za osnovnošolce pripravili delavnice tudi v Centru interesnih dejavnosti Ptuj.
Na brezplačnih ustvarjalnih delavnicah so tako 27. oktobra izdelovali stojala za svinčnike, dan kasneje žongler-ske pripomočke, 29. oktobra pa so izrezovali buče. Ustvarjalne dogodke so vodile Leonora Matici in Sabina Ivančič iz CLD Ptuj, Tatjana Šučur, dijakinja Gimnazije Ptuj, in Nemka Maren Weeger, prostovoljka v projektu Evropske prostovoljne službe. Vse uporabne izdelke so otroci odnesli domov, vsak dan pa je bilo ustvarjalno delo obogateno tudi z glasbo in gibanjem. Med počitnicami pa so se lahko v CID-u mladi med 12. in 15. uro prav tako posvečali namiznemu tenisu, pikadu in šahu.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pločnik na Zagrebški v treh mesecih
Foto: Črtomir Goznlk
Zaradi težav pri pridobivanju zemljišč, ki večinoma spremljajo vse ptujske investicije, je bila gradnja pločnika na Zagrebški cesti na Ptuju razdeljena v več faz in na nekaj let. Po prvi in drugi je sedaj v izvajanju tretja - zadnja faza v dolžini okrog 450 metrov. Dela, ki so se začela v septembru, izvaja Komunalno podjetje Ptuj, stala bodo dobrih 264 tisoč evrov. Pred ureditvijo pločnika bodo v zemljo položili vse komunalne vode. Pločnik širine treh metrov bo namenjen pešcem in kolesarjem za obe smeri vožnje, s čimer se bo izboljšala varnost na tem delu Zagrebške ceste. Celotna dolžina pločnika od kroži-šča povezovalne ceste pri Perutnini do Selske ceste znaša okrog tisoč metrov, celotna investicija pa bo stala okrog 524 tisoč evrov. Gre za sredstva proračuna MO Ptuj. Ker se dela lahko izvajajo ob polovični zapori ceste, voznike pozivajo k strpnosti.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Prenovljena dvorana restavracije
Preteklost povezali s sodobnostjo
V petek, 29. oktobra, so v Kidričevem slovesno odprli prenovljeno večnamensko dvorano v restavraciji Pan. Kljub obnovi so ohranili vse stare elemente prvotne arhitekture, predvsem nekdanji obokani strop in leseni parket ter tako simbolično povezali preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo.
Kot je ob odprtju poudaril direktor družbe Vital Mirko Veselič, se zavedajo, da je tako, kot je na nacionalni ravni za razvoj turizma pomembna gospodarska dejavnost, tudi na lokalni ravni pomemben uspešen razvoj na področju turizma in gostinske ponudbe. Ob razumevanju nove vloge strategije razvoja turizma in poznavanju svetovnih trendov so si tudi v podjetju Vital zadali novo vizijo in pričeli izvajati ukrepe uresničevanja smelo zastavljenih ciljev.
Temeljito obnovo večnamenske dvorane so pričeli septembra letos, da bi vzpostavili primerne infrastruk-turne razmere, ki jim bodo v bodoče zagotavljale primerne možnosti za organiziranje večjih prireditev in pospešeno rast obsega dejavnosti podjetja Vital. Namen investicije je bila temeljita obnova objekta, ki sedaj omogoča, da bo na voljo tudi nadstandardna ponudba, ki jo trg pričakuje za tovrstne prireditve, omogoča pa tudi racionalno rabo energentov pri opravljanju njihove dejav-
Foto: M. Ozmec
Pogled na prenovljeno dvorano restavracije v Kidričevem je danes drugačen, čeprav so s prenovo le povrnili vse stare elemente prvotne arhitekture, tudi nekdanji obokani strop ter leseni parket.
nosti, saj se je povečana poraba energentov do sedaj izražala v visokih stroških obratovanja v času raznih prireditev.
Zaradi celotne infrastruk-turne konfiguracije objektov družbe Vital bodo odslej lahko posamezni prostori hkrati polno zasedeni. V kuhinji bodo sedaj lahko pripravljali do 1.700 obrokov hrane na dan, razdelitev malic v jedilnici Taluma in v restavraciji do 1.000 obrokov na dan, v dvorani restavracije
je sedaj na voljo 450 sedežev, v jedilnici restavracije Pan 50 sedežev, v posebni sobi restavracije 30 sedežev, v točilnici restavracije 20 sedežev, poleg tega pa imajo na voljo še 50 sedežev na terasi restavracije Pan. Pred restavracijo je na voljo 50 parkirnih mest za osebne avtomobile in pet parkirnih mest za avtobuse.
Že v novembru pripravljajo v prenovljeni dvorani tradicionalni ples Lions kluba, ob Ta-
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju prenovljene dvorane; direktor družbe Vital Mirko Veselič(levo) v družbi z arhitektko Mojco Hercog, predsednikom uprave Danilom Toplekom in ravnateljem OŠ Kidričevo Branetom Tonejcem
lumovem tovarniškem prazniku pa tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva in druženje vseh zaposlenih. Tudi v decembru bo čas veselih praznovanj ob zaključku poslovnega leta, tako za skupine zaposlenih v Talumu kot
Markovci • Komemoracija ob dnevu mrtvih
Blagoslovili nove žarne grobove
Na pokopališču v Markovcih je bila 1. novembra spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Govornik je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Markovci Franc Toplak, kulturno noto dogodku pa so dodali pevci Moškega pevskega zbora Markovci ter člani domače pihalne godbe.
»V občini Markovci je v času NOB umrlo okrog 50 ljudi. Nekateri med njimi so padli v borbi, drugi so bili izdani okupatorju. To so bili mladi ljudje, stari med 20 in 30 let. Zapustili so svoje družine, nam pa priborili svobodo. Nam, otrokom padlih borcev, so rekli partizanske sirote. Našim materam, ki so za nas skrbele in se zaradi skrbi za družino marsičemu odrekle, se na tem mestu globoko zahvaljujem. Z njihovo nesebično materinsko pomočjo smo namreč lažje živeli. Izučili smo
se za svoje poklice, imeli smo delo. Poskrbljeno je bilo za delavske pravice. Zavodov za zaposlovanje nismo poznali. Prišlo je leto 1991. Po osamosvojitveni desetdnevni vojni smo dobili samostojno državo. In kaj imamo danes? Pod pretvezo demokracije se je začelo plenjenje premoženja, uničevanje podjetij in s tem bogatenje posameznikov,« je o dogodkih, ki jih je zaznamoval NOB med nagovorom razmišljal predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Mar-kovci Franc Toplak in obenem
Blagoslov žarnih grobov
Venec in sveče pred spomenik žrtvam vojnih in povojnih pobojev so položili (z leve) novi župan občine Markovci Milan Gabrovec, Franc Toplak iz Zveze borcev in Franc Kekec, dosedanji župan marko-vske občine; blagoslov je opravil farni župnik Janez Maučec.
izrekel kritiko nad trenutnim stanjem v slovenski družbi.
V nadaljevanju spominske slovesnosti je sledil blagoslov šestih žarnih grobov pokončne oblike, ki jih je občina Mar-kovci postavila na pokopališču. V vsaki izmed šestih enot so trije grobovi s pripadajočimi napisnimi ploščami. Kot so pojasnili v občinski upravi občine Markovci, bo vse grobove možno po potrebi razpoloviti. V enem grobu je prostora za 16 žar. Če bi jih razpolovili, bi bilo v posameznem grobu prostora za osem žar. Projektantsko je grobove zasnoval kipar Franc Tobias iz Maribo-
ra, izdelal pa jih je kamnosek Denis Mohorič. Naložba je vredna dobrih 42.000 evrov, v celoti je pokrita iz občinskega proračuna in je bila potrjena s sklepom občinskega sveta.
Na ponedeljkovi komemo-rativni slovesnosti je grobove blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec. Stari in novi župan, Franc Kekec in Milan Gabrovec, ter Franc Toplak iz Zveze borcev pa so pred spominsko obeležje na pokopališču, ki je posvečeno padlim v vojnih in povojnih pobojih, položili venec in prižgali sveče.
MZ
za druge. Ob koncu leta pa pripravljajo tudi silvestrovanje z glasbeno skupino Navihanke, ki bo ob dobri glasbi poskrbela tudi za zanimiv šov program.
Ob obstoječi dejavnosti, to je pripravi toplih obrokov, oziroma malic za zaposlene v Talumu in drugih podjetij na območju Taluma, je tako vse pripravljeno za širitev gostinske ponudbe za manjše in večje skupine, tako v prenovljeni restavraciji Pan kot v prenovljeni večnamenski dvorani, kjer bodo lahko organizirali vse večje družabne prireditve, glasbene večere in kulturne prireditve v občini Kidričevo.
Med cilji do leta 2015 so si tako v družbi Vital zastavili, da bodo dosedanji obseg prireditev povečali in razširili z novimi dogodki in prireditvami. Tako načrtujejo tudi družabne plese odprtega tipa, kot so novoletni ples in ples ob valentinovem, družabne prireditve in plese za razne ustanove in organizacije, maturantske plese in valete, razna družinska srečanja, poročna slavja in praznovanja obletnic, razna družabna srečanja za društva, klube, zveze in druge skupine avtobusnih turistov, razne pred- in ponovoletne zabave, seminarje, druženja interesnih strokovnih skupnosti, gledališke in „stand up" predstave,
koncerte najrazličnejših glasbenih skupin za vse starosti ter humanitarne prireditve. Z vsemi omenjenimi novostmi in razširjeno ponudbo pričakujejo, da bodo povečali tržni delež, kar naj bi družbi Vital v naslednjih letih omogočilo najmanj 30-odstotno povečanje prihodkov, to pa med drugim pomeni tudi manjšo interno odvisnost do družbe.
Pri celoviti prenovi dvorane ob restavraciji so vključili vse, kar je potrebno za dobro počutje obiskovalcev in gostov, saj so vgradili naravne materiale, uredili prezračevanje in dvorano tudi klimatizirali. Poleg tega je sedaj dvorana tehnično profesionalno opremljena z avdio opremo in fiksnim ozvočenjem, s projektorjem in velikim projekcijskim platnom velikosti 4,5 x 4,5 m ter scensko razsvetljavo. Celotno dvorano s površino 490 kvadratnih metrov pa je s platnom mogoče hitro pregraditi v dva manjša dela.
Ob vsem tem pa je pomembno tudi to, da so z obnovo dvorane povrnili vse stare elemente arhitekture izpred 50 let, tudi prvotni obokani strop in dosedanji leseni parket ter tako simbolično povezalo preteklost dvorane s sedanjostjo, sodobnostjo in prihodnostjo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na slovesnosti ob odprtju so v prenovljeni dvorani restavracije pripravili razstavo jedi in slavnostnih pogrinjkov.
Foto: MZ
Foto: MZ
Tednikov pogovor • Pesnik Ciril Zlobec in njegovo Tiho romanje k zadnji pesmi
Paradoks življenja sem
Eden največjih slovenskih pesnikov Ciril Zlobec, ki je letos dopolnil 85 let, je pred nedavnim izdal novo pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi. Gre za izredno subtilno poezijo, v zbirki razdeljeno na osem ciklov.
Foto: Sonja Votolen
Pesnik Ciril Zlobec podpisuje avtorici intervjuja Sonji Votolen svojo zadnjo zbirko.
Ko bralec prebere vašo najnovejšo zbirko, ga prevzame nežna bolečina, bolečina la Zlobec, za katero je značilen, kljub globini in intenziteti žalosti, optimizem kot nekakšen nauk, izhajajoč iz vas samih. Bralcu ne dovolite kloniti, kot niste klonili vi, čeprav vas je bolečina ob izgubi ljubljene hčerke potiskala na kolena. Vstali ste v pesem, v pesmi, v pesmih, v novi poeziji, v novi zbirki.
Zvenelo bo patetično: poezija je pomemben del moje življenjske usode, preprosteje rečeno: usojeno mi je, da se v odločilnih, srečnih in trpkih trenutkih tega svojega življenja ves pretakam v pesem. Tako tudi v tej zbirki. Bil mi monstrum, če me ne bi nerazumljiva hčerkina smrt in ubijalska bolezen sina, torej obeh mojih čudovitih otrok, v zvrhani meri napolnili z grozo in obupom. Vendar pa tudi ne bi bil to, kar sem, če se ne bi v meni, hkrati s tem psihofizičnim krčem, prebujalo tudi nekakšno kljubovanje usodi in se ne bi, star upornik, skozi vso to grozo, bolečino in obup
reševal v upor: v njem mi celo »golo življenje« postaja vrednota: oklepam se ga tudi, ko ga še zmerom preklinjam. Upam, da mi v to smer sledijo tudi bralci moje zadnje zbirke, da v njej najdejo kak preblisk samih sebe, spodbudo za takšno ali drugačno samospraševanje. Navsezadnje: vsakega, vsaj za trenutek, zagrne kdaj tema, da zahrepeni po luči (prosto po Cankarju).
Ste se zmogli ustvarjalno skoncentrirati? Ste morda načrtno iskali - oprostite izrazu - tolažbo v lastni pesniški izpovedi, ali je tedaj, bolj kot sicer, poezija (po)iskala vas? Ali gre za nujno, skoraj eksistenčno medsebojno (za)upanje, je med besedo in vami človeško, ne samo ali predvsem besedno sožitje, celo odvisnost?
Sem predvsem avtobiografski pesnik (za literarno kritiko pohujšljivo priznanje!), ničesar ne zapišem, česar ne bi sam doživel ali vsaj intenzivno občutil. Tudi tako imenovani objektivni svet, čas, družbene razmere se pretočijo skozme, se uležejo vame šele potem,
ko si jih prisvojim, ko postanejo moja intimna zadeva. Ne le moje pisanje, vse moje življenje je v bistvu eno samo (v primeru moje zadnje zbirke celo mukotrpno) potovanje Iz sebe vase. Pogosto bi se rad »osvobodil« samega sebe, navsezadnje: najtežje je ustvariti sozvočje s samim sabo, ne ostati za zmerom sam s sabo sprt, toda: ko občutim, da sem se znašel v magnetnem polju pesmi, se sam in ves spremenim. Nič nenavadnega ni, da je naslov ene mojih zbirk Samo
beseda sem. Zame, Primorca, ki sem izkusil fašizem, ki sem bil zaradi slovenske besede izključen iz šole, ima beseda, pesniška še posebej, če naj se izrazim v jeziku ekonomije, še svojo presežno vrednost, z njo presegam samega sebe v svoji narojeni in nezanesljivi civilizacijski identiteti.
Tiho romanje k zadnji pesmi je vaša najnovejša pesniška zbirka. Iz vas še vro ustvarjalni gejziri. Imam občutek, da še niste zapeli vseh pesmi, da še potujete k svojim pesniškim otrokom, da še mnogo pesniških biserov čaka - nekje med peresom, papirjem in vami, da jih rodite za knjižne liste. Kdaj lahko pesnik z gotovostjo trdi, da je svoje človeško in pesniško bistvo že zapisal?
Nikoli. Pesnjenje, ta čudovita pustolovščina (spet naslov ene mojih zbirk), lahko presahne v nas kadar koli, lahko nas pospremi do groba. Mnogi mi postavljajo to vprašanje. Predvsem prijatelji, naklonjeni bralci, seveda, češ da je že v naslovu te zbirke čutiti nvadih slovesa, poslavljanja. Od življenja? Od poezije? Od obojega hkrati? Tudi v sedanjem razpoloženju nimam občutka, da bi moral utihniti, čeprav se to lahko, kot rečeno, zgodi kadar koli. Če drugega ne, imam v svojem predalu vsaj še dve, tri stvari (spomini, eseji, prevodi), ki čakajo, da jih zaokrožim, dokončam. Kar pa se poezije kot poezije tiče ... Že za to zbirko sem prav resno razmišljal, da bi izšla posthumno, pa mi jo je založnik Milan Matos tako rekoč iztrgal iz rok. Marsikdo me prijateljsko provocira, češ: kaj pa če boš le napisal še kako zbirko, kakšen naslov ji boš lahko sploh še dal, ko si to nalovil kot romanje k zadnji pesmi. Malo za šalo, malo zares odgovarjam: »Če se mi to zgodi, bi bil eden možnih naslovov, denimo, Post scriptum k zadnji pesmi.« Za poezijo je presenečenje ena njenih glavnih lastnosti.
Vsako dejanje naj bi ime-
lo nek namen, pomen, še več - smisel. Tudi pesnje-nje. Ali je za vas, ki ste pesnik od semeniščnih let, pesnjenje smisel življenja? Je morda beg iz življenja? Vsakdanjega. Beg v notranje življenje, katerega vrata odprete samo sebi, v najsvetejših trenutkih, in jih nato vendarle pustite odprta za senzibilnost tistih, ki znajo slišati pesnikovo besedo.
Pišem samo in izključno zaradi sebe samega, ker sem si še zmerom neznanka, nikoli do kraja raziskana pokrajina, in se zato iz notranje potrebe nenehno raziskujem. Ves čas se spuščam in padam, kot sem že povedal, iz sebe vase. Nepotešen raziskovalec? Pustolovec? Toda: ko napisano ponudim v objavo, mislim (pa še kako mislim!) na bralca. Bo našel vsaj obris samega sebe v moji človeški in pesniški izkušnji in s tem stopil v tih dialog z mojo poezijo? Namreč ne poznam pesnika, ki se ne bi ves čas ali vsaj kdaj, čeprav nezavedno, soočal z dvomom v sebi prav ob vprašanjih, ki mi jih tu zastavljate. Odzivnost bralcev ta dvom v nas (v meni) minimalizira ali ga celo briše, neodzivnost pa ga povečuje, poglablja. Sicer pa je dvom zame vse pogosteje pozitiven intelektualni vzgib: sili me in prisili, da iščem odgovor tudi na tako imenovana »poslednja« vprašanja (življenje, smrt, smisel, nesmisel našega bivanja), na vprašanja torej, ki mi jih tu postavljate, na katera odgovor sploh ni mogoč. So le vprašanja, ki rojevajo nova vprašanja. Praviloma vse globlja in globlja. So oblika naše samorefle-ksije. Joj, ne zamerite mi, spet sem se »zafilozofiral« ...
Eros, stihi ljubezni, avtoportreti vaše pripadnosti žen(sk)i, ljubezen - ena izmed stalnic vaše poezije, osrednja prvina vaših pesmi. Ratio očitno ni nikoli nadvladal srcu. »Ljubezen dvoedina« se vam vedno znova odkriva, vedno znova se ji čudite. Je ljubezen tista vaša pesniška večnost, usoda in posoda za pesnje-nje? Ste tudi zaradi ljubezni »odkrivali« poezijo?
Bistvo navdiha, radosti in muke, ki se rojevajo iz njega na vijugavi poti do erotične, ali bolj nevtralno rečeno: do ljubezenske pesmi, sem že zdavnaj skušal zajeti v sintagmo -Ljubezen dvoedina. Torej vse življenjsko prizadevanje, da bi bila ljubezen dveh ena sama, celo edina, ob hkratni zavesti obeh, da je najbolj realna, tudi najbolj osrečujoča ali vsaj najbolj osmišljajoča naše življenje takrat, ko (če) ostaja uravnotežena dvojina, ko nobeden od dveh ne izgubi v njej svoje
osebnostne identitete. In na tej ravni, dveh enakih polov, ena sama, edina. Literarni zgodovinar akad. dr. Boris Paternu mi je v čestitki ob zadnji zbirki zapisal pomembno misel: »Ne vem za pesnika, ki bi ga ljubezen tako utrudila, hkrati pa tudi rešila.« Italijanski kritik Elvio Giagnini pa je ob moji zadnji zbirki v italijanskem prevodu zapisal: »... Ljubezen, pa ne samo to ... Zlobec je ves čas isti in vsak trenutek drug.« V obeh ugotovitvah se »najdem«. Zame ljubezen ni le najbolj človeški odnos med dvema (tudi ko je božanski zanos ali peklenska muka), ampak tudi najbolj zanesljiv seizmograf vsega, kar vsak med nami utopično sanja in zemeljsko zmore. Ali pa tudi ne. Ljubezenska pesem ni le erotična izpoved, ampak tudi v vse smeri odprta metafora za vse, kar se relevantnega v meni dogaja v času in razmerah, ki me določajo, da sem lahko (in hkrati moram biti) ves čas isti in vsak trenutek drug. Že v Pesmih štirih (1953) sem ugotavljal, da sta zame tako ljubezen kot pesem nerazložljiva skrivnost. Naj to tudi ostaneta še preostali del moje kratke večnosti ...
Zavedate se, da vsako novo jutro spet prižge vašo kratko večnost. Torej kljubujete »tihim vdajam«. V tem (vaše besede) skrivnostnem, krutem, našem, lepem svetu. A včasih je treba kam pobegniti, mar ne? Kje umolkne vase Ciril Zlobec? Med kraškimi bori, v cvetoči češnji kraškega doma ... ? Kje?
Življenje je en sam paradoks! Tudi moje. Laska mi, ko ugotavljate, da »kljubujem« tihim vdajam, priznam pa, da se večkrat znajdem na njihovem robu. Ob neki drugi priložnosti se mi je zapisal izpovedni verz: »Zmag ne slabim, poražen se ne vdam«. Pokončno, kolikor zmorem, živim svojo kratko večnost, vse od svojega prvega zavedanja tam v daljnem otroštvu, ki pa mi postaja vse bližje. Že spomin nanj, na svoje otroštvo, me napaja, če že ne z obiljem energije, pa vsaj z dovolj hranljivim nadomestkom zanjo, torej s kljubovanjem. Tudi s kljubovanjem samemu sebi. V najhujših stiskah ne bežim, le umikam se, tudi med kraške bore, pod cvetočo češnjo v domačem vrtu,v svoj samotni kraški dom, ki mi vsakič, že ko stopim vanj, prežene malodušje, kot s svojo otroško dušo oživim tudi jaz njega. Čeprav samo za dan, dva. Predvsem pa s poezijo nepretrgoma prijateljujeva, zaupava si, kot mlada ljubimca drug brez drugega ne moreva. Zablodela ali izgubljena, drug drugega poiščeva, se zmerom najdeva ... Ah, ta moja kratka večnost. Nekoč, v zenitu svoje mladosti, sem zapisal: Pljuni mi v obraz, življenje, / če se la-žem: Srečen sem! Med jesenjo in pomladjo / sem se odločil za razvrat poletja. Lažje namreč prenašam vse hudo, ki se zgrinja name, kot da bi bil obsojen živeti v lastni intelektualni in doživljajski praznini, kar je dandanes neprijazna usoda mnogih. Tudi pesnikov ...
Sonja Votolen
Z ¡0 cenami ^ .
^ Vahko spretn»
8. -13-11
i QL ANDI A
Dežela nakupov www.qlandia.si
Med 8. in 13. novembrom nakupujte v Qlandii, račune opremite s svojimi podatki, jih oddajte v žrebalno skrinjico in sodelujte v nagradni igri, kjer bomo vsakdan izžrebancem povrnili znesek nakupa v vrednosti 1000€.
Ptuj • Matej Štegar, član Vremenskega društva Zevs
„Skoraj noben vremenski dogodek ne mine brez naše udeleženosti"
Matej Štegar iz Orešja pri Ptuju, po poklicu ekonomski tehnik, je že skoraj deset let ljubiteljski vremenar, saj ga zanima vse v zvezi z vremenom. Zvezek z vsemi pojavi, povezanimi z vremenom, od dnevnih temperatur naprej, je začel polniti s podatki leta 2001. To je bil čas, ko se je človeštvo že začelo vse pogosteje soočati z ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Štegar ima vremensko postajo v Orešju (Davis Vantage Pro 2), ki sicer ni del državne mreže Agencije Republike Slovenije, vključena pa je v Vremensko društvo Zevs.
Medtem ko je bilo Matejevo zanimanje v začetku še bolj ljubiteljstvo, je sčasoma postalo vedno bolj profesionalno. Z nakupom boljše vremenske postaje so tudi meritve postale natančnejše. To je bilo v letih 2007 in 2008. Doslej je zamenjal štiri vremenske postaje, aprila letos pa si je kupil polprofesi-onalno vremensko postajo, ki kaže res točne podatke.
Iz izkušenj ve povedati, da je vreme težko napovedati že za en teden, kaj šele za daljši čas, sezonske napovedi pa so sploh v večini netočne.
Vremenska postaja Orešje Mateja Štegarja ni del državne mreže Agencije Republike Slovenije (ARSO), vključena
pa je v Vremensko društvo Zevs. Njeni podatki so izmerjeni točno, vendar gre le za podatke informativnega značaja, ki nimajo značaja uradnih podatkov, pojasni. Čeprav ga vremenoslovje močno zaposluje, pravi, da raje dela ljubiteljsko tisto, kar ga veseli. Študij meteorologije je kompleksen in izjemno zahteven.
Ljubiteljski vremenarji so v veliko pomoč profesionalcem na ARSO. »Tisti, ki poročamo s terena, smo jim v veliko pomoč,« pove Matej. »Skoraj noben vremenski dogodek ne mine brez naše udeleženosti. Vremensko društvo Zevs je na primer do vseh podrobnosti spremljalo
razvoj hude nevihte 13. julija letos in na koncu tudi izvedlo poročilo ter zavzelo stališče, da se je v vasici Gozd pripetil tornado.«
Matej Štegar je kot amaterski ljubitelj vremena eden izmed 80 članov Vremenskega društva Zevs, torej tistih, ki jih zanimajo vreme in vremenski dogodki, meteorološke meritve in različni vremenski pojavi. Društvo je nastalo
konec leta 2006 iz združitve spletne vremenske skupnosti vreme-si.net kot logično nadaljevanje že začetega dela in vzpostavljenih povezav v okviru same vremenske skupnosti ljubiteljev vremena, je o ustanovitvi društva povedal Matej. V večini so to vremenski navdušenci, ki se združujejo predvsem na svetovnem spletu. Na leto organizirajo tudi tri do štiri srečanja, ki so
med člani zelo dobro sprejeta. Osnovni namen delovanja društva je predvsem v organiziranju lastnikov zasebnih vremenskih postaj, izvajanju, analizi in vrednotenju meritev različnih meteoroloških podatkov, organiziranju vseh drugih ljubiteljev vremena in vremenskih pojavov, informiranju in svetovanju za javnost ter izdajanju informativnih brošur v tiskani in elektron-
ski obliki. Matej Štegar ob tem pove, da je Društvo Zevs v slovenskem prostoru uvedlo nekaj novih storitev in produktov, ki so namenjeni široki javnosti. Prepričani so, da ponujajo širok nabor kvalitetnih storitev. Še posebej pa so ponosni na desetdnevno vremensko napoved, ki je edina alternativna vremenska napoved v Sloveniji in jo izdelujejo že štiri leta, pri čemer velja povedati, da že od začetka delovanja pripravljajo pregled vremenskih postaj, pregled temperatur in ostalih vremenskih vrednosti.
»Čeprav smo majhni, smo našo majhnost obrnili sebi v prid. Z uporabo svetovnega spleta in foruma smo tudi razpršenost prek vse Slovenije izkoristili kot prednost. Zaradi razpršenosti, trenutne povezanosti in manjše formalne ukleščenosti se lahko hitro in učinkovito odzovemo na različne vremenske pojave. T. i. NowCosting (trenutno dogajanje in napovedovanje vremena) je vremenskemu društvu dobesedno pisan na kožo,« je še o delu Društva Zevs povedal Matej Štegar, ki si želi, da bi ljudje še bolj kot doslej pozorno spremljali vsebino spletne strani ptuj. zevs.si, da bodo kar najbolje informirani o trenutnem vremenskem dogajanju in s kratkoročno vremensko napovedjo, da se bodo znali ravnati po njej.
Matej pa ni samo navdušen amaterski vremenar in član Vremenskega društva Zevs, kar ga v tem trenutku v prostem času sicer najbolj zaposluje; poseduje namreč tudi izjemno zanimivo zbirko metuljev, prav tako pa tudi numizmatično zbirko. Ob prvi priložnosti jo želi predstaviti tudi javnosti.
MG
Ivanjkovci • Koncert skupine Crescendo
Križevci pri Ljutomeru • Odprtje ceste
Za ozimnico in kurjavo
V petek zvečer je v kulturnem domu v Ivanjkovcih potekal dobrodelni koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Crescendo.
Najlepši cestni odsek v občini
Naselje Lukavci v občini Križevi pri Ljutomeru je bogatejše za pridobitev na področju cestne infrastrukture. Po besedah župana občine Križevci Branka Belca je z obnovo ceste na relaciji Lukavci-Noršinci, tj. do meje z občino Ljutomer, občina v sedanjem trenutku dobila najlepši cestni odsek.
Vokalno-instrumentalno zasedbo Crescendo sestavljajo akademski glasbeniki Peter Gojkošek, Miha Šrimpf, Franci Kolar, Danilo Dominko in Jernej Brilej. Izvajajo komorno glasbo tako klasičnega, fan-farskega kot tudi zabavnega značaja. Njihov glasbeni repertoar je širok, pester in zadovolji glasbene želje širokega kroga poslušalstva. Fantje so letos nastopili na 41. festivalu narečne popevke, na katerem so se predstavili s pesmijo Pr-leška napitnica. Sodelovalo je dvanajst izvajalcev in po mnenju strokovne komisije si je Crescendo prislužil nagrado za najboljšo narečno popevko 2010. Poleg odlične glasbe pa njihov nastop odlikuje tudi zvrhana mera humorja.
Dobrodelni koncert v Ivanj-kovcih je organiziral domačin Mitja Kosec, ki upa, da bo takšnih večerov še več. Zbrana sredstva od vstopnine so namenili Karitas župnije Sveti-
nje. „Oni najbolje vedo, kdo in kje najbolj potrebuje denar in to je zagotovilo, da bo pravično razdeljen. Največ potreb je prav sedaj pred začetkom kurilne sezone, ko je treba narediti zalogo ozimnice v shrambi, nabaviti topla oblačila ali si urediti dostop do domovanja," je povedal Kosi, ki se kot član Rotary kluba Maribor Park po-
gosto srečuje z dobrodelnimi prireditvami. Nabirka prostovoljnih prispevkov, ki se jih je nabralo nekaj čez 300 evrov, je bila po koncertu predana Mariji Caf, ki bo v okviru župnijske Karitas Svetinje in ob pomoči župnika Janeza Gor-gnerja sredstva predala tistim, ki jih najbolj potrebujejo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zasedba Crescendo je navdušila ivanjkovsko publiko.
Gre za 1.325 metrov ceste in 762 metrov hodnika za pešce v gradbeni izvedbi podjetja SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Kot posebnost pri tovrstni naložbi velja poudariti, da občina ni pridobila nobenega sofinanciranja, saj s cestami ni možno kandidirati na javnih razpisih. »Obstajala je sicer možnost pridobiti določen delež sredstev iz naslova razvoja regij ob meji s sosednjo Hrvaško, toda dejstvo, da so Lukavci le nekoliko preveč oddaljeni od hrvaške meje, denarja na razpisu pa je bilo relativno malo, je bila naša občina 'obsojena' na neuspeh. Pa vendar so bili občinski svetniki ob dejstvu, da je bila cesta najslabša v občini, razumni in so soglasno potrdili predlog o izvedbi projekta,« je povedal župan Belec na slovesnem odprtju. Sicer pa je obstajala možnost, da bi bila v okviru ome-
njenega razpisa obnovljena celotna cesta do Noršincev, z izgradnjo pločnika in kolesarskega steze, toda skupnega jezika križevska občina z ljutomersko ni našla. Vrednost investicije je znašala 287.645,20 evra, kar je po finančnem izkazu kar za
polovico manj od načrtovanega. Skupaj s tem projektom je bila obnovljena tudi avtobusna postaja ter urejena vertikalna in horizontalna signalizacija, v prihodnje pa bo treba opraviti še nekaj dodatnih del in fines.
NŠ
Cestni odsek v Lukavcih so s prerezom traku odprli (z leve) Bojan Sekere, nadzornik izgradnje, župan Branko Belec in predsednik vaškega odbora Alojz Jelen.
Foto: NS
Logarovci • Prestižna nagrada v kmetijstvu
Marjan Kolarju nagrada za inovativnost
Na četrtem izboru inovativnega mladega kmeta, ki ga je v Naklem pri Kranju pripravila Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju s Kme-tijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Društvom podeželske mladine Kranjske in Tržiške, je v konkurenci šestih kmetov najvišje priznanje pripadlo 39-letnemu Marjanu Kolarju iz Logarovcev v občini Križevci. S tem si je pridobil pravico sodelovanja na evropskem tekmovanju, kjer bodo izbrali naj-inovativnejšega kmeta v Evropi.
Kdo lahko sodeluje v tovrstnem tekmovanju? Kandidati morajo biti nosilci kmetijskega gospodarstva v starosti do 40 let in na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva ali dopolnilnih dejavnosti na svojem kmetijskem gospodarstvu ustvarjati vrhunske dosežke. Inovativni projekt mora vsebovati vpliv novitete na porast prihodkov oziroma zmanjšanje stroškov, posodobitev kmetijske pridelave in predelave, povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov,
izboljšanje pogojev dela in večjih proizvodnih zmogljivosti kmetijskega zemljišča ter zmanjšanje onesnaženja, ki ga povzroča kmetijska dejavnost. Velika pozornost se namenja tudi povečanju gospodarske vitalnosti kmetijstva.
Kolar je leta 1991 od svojih staršev prevzel manjšo kmetijo, ki je bila najprej usmerjena le v prašičerejo. Redili so 60 plemenskih svinj in z veliko vloženega truda pri opravljanju dejavnosti prvi v Sloveniji pridobili status vzrejnega
središča v zasebni prašičereji. Postali so tudi vzorčna kmetija, na kateri so se izvajali različni izobraževalni programi za dijake in študente. Ko-lar je prašičerejo preselil na obronke Logarovcev, kot prvi iz države pridružene članice Evropske unije si je takrat pridobil sredstva Sapard, njegova reja plemenskih svinj pa je sedaj vodena računalniško. Na Kolarjevi kmetiji gre za začetke sonaravne reje, saj je prvi uvedel CO2-silos dvojček ter s tem poskrbel za primer
Marjan Kolar
dobre prakse skladiščenja sveže koruze in mokro krmljenje pujskov. Proizvodnja obsega 600 plemenskih svinj in 3500 prašičev pitancev, skupno pa kmetija razpolaga z 2960 hektarji kmetijskih in gozdnih zemljišč. Dejavnost opravlja tudi v Lendavi in na Madžarskem, kjer prevladujejo krave molznice.
Na kmetiji Marjana Kolarja je bila izgrajena prva sodobna bioplinska elektrarna v zasebni lasti, kot inovator pa se je leta 2005 pojavil tudi na po-
dročju bioplina. Je soustanovitelj družbe Keter Organica, ki gradi bioplinske elektrarne doma in v tujini, v Stari Novi vasi pri Križevcih pa bo kmalu v pogonu njegova tretja biopli-narna. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskems sejmu AGRA v Gornji Radgoni je prejel naziv šampiona na področju tehnike za razvoj sistema, ki je združen z biopli-nom in bioetanolom, njegovo podjetje pa trenutno zaposluje 55 delavcev.
Niko Šoštarič
Slovenija • Kmetijska politika
Zahtevajo večjo vlogo kmetijcev
Premier Borut Pahor se je minuli teden skupaj s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom in finančnim ministrom Francijem Križaničem sestal s predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij. Tema pogovora je bilo kritično stanje v kmetijstvu.
Nevladne kmetijske organizacije so zastopali predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, oba podpredsednika KGZS Marjan Golavšek in Branko To-mažič, direktor KGZS Igor Hrovatič ter predsednik Nadzornega odbora pri KGZS Franc Strle, Zadružno zvezo Slovenije sta zastopala vodja oddelka za zadružništvo Matjaž Podmiljšak in vodja pravne službe Franci Avsec, Zvezo kmetic Slovenije predsednica Irena Ule in podpredsednica Marija Marinček, Sindikat kmetov Slovenije( SKS) predsednik Roman Žveglič ter Zvezo slovenske podeželske mladine predsednica Urška Sen-čar Hočevar in predstavnik komisije za mlade kmete Rok Roblek.
Na srečanju je Smrkolj izpostavil nujnost ureditve razmerij v reprodukcijski verigi, kar je po njegovih besedah pogoj za izboljšanje socialnega in dohodkovnega položaja kmetov. Opozoril je tudi, da so nekatere evropske države to že uredile, v Sloveniji pa je delež dohodka za kmeta znotraj reprodukcijske verige premajhen. Predstavniki nevladnih organizacij so skupaj od vlade zahtevali, da čimprej in bolj aktivno reši omenjena nepravična razmerja, prav tako pa so bili enotni v mnenju, da ne pristajajo na povišanje davkov in prispevkov ter na uvedbo novih davkov. V tem kontekstu so jasno izrazili
nestrinjanje s predlogom zakona o davku na nepremičnine in zakona o dohodnini. Smrkolj je ob tem še poudaril, da je bilo doslej absolutno premalo dialoga med vlado in nevladnimi kmetijskimi organizacijami. Roblek pa je vlado opozoril na težave, ki pestijo mlade kmete, zlasti z vidika nestimulativne obdavčitve subvencij zanje. Podmiljšak pa je povedal, da propad kmetijstva ne bo ostal neopažen v drugih, nekmetijskih panogah, medtem kot je Žveglič, podobno kot Smrkolj, vlado pozval, naj ne obravnava sprememb zakonodaje brez upoštevanja pripomb in zahtev kmetijcev.
Sicer pa so predstavniki KGZS in SKS po srečanju s Pahorjem pripravili konkretne pripombe in zahteve za finančno ministrstvo ter jih prejšnji teden tudi predstavili na sedežu ministrstva, nanašajo pa se na dohodninsko zakonodajo in na zakon o katastrskem dohodku. Ena bistvenih zahtev je ta, da se iz obdavčenja izločijo vse subvencije oz. neposredna plačila kmetijske politike v letu 2010, saj to ni praksa v nobeni od držav EU. Prav tako pa naj se hkrati izpeljeta obe spremembi zakonov o dohodnini in katastrskem dohodku, pri čemer KGZS in SKS vztrajata na stališču, da mora nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka izražati dejansko stanje na parcelah, kar v uradnih evidencah ni ažurno urejeno.
SM (vir: KGZS)
Slovenija • Z devete redne seje KGZS
Manj kot 7 % mladih kmetov
Da je posebna skrb za mlade kmete (pod 35 let) nujna, saj jih je v državah Evropske unije le še okoli sedem odstotkov, v Sloveniji pa še manj, so med drugim poudarili člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice na deveti redni seji v konec oktobra. Zato so kmetijsko ministrstvo ponovno pozvali, naj upošteva njihove pripombe k osnutku dolgoročne resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva.
Pri tem so poudarili, da morajo že v okviru omenjene resolucije nujno zagotavljati pogoje za dostojno življenje kmetov in za večje spodbujanje kmetijstva.
Sicer pa so zbrani na seji, ki jo je vodil predsednik KGZS Ciril Smrkolj, med drugimi obravnavali tudi aktualno problematiko poplavljenih kmetijskih območij in posledične škode za kmetijstvo. Po končnih ocenah kmetijske svetovalne službe pri KGZS je zaradi poplav poškodovanih 18.773 hektarjev kmetijskih površin, prizadetih pa 4.802 kmetijskih gospodarstev. Najbolj so prizadeta območja Ljubljane, Novega mesta in Nove Gorice.
Vodstvo zbornice pa je izpostavilo tudi izjemno slab dohodkovni položaj kmetov, saj po podatkih kmetijskega ministrstva kar 97 odstotkov kmetij, ki uveljavljajo plačila za ukrepe, ne dosega niti dohodka v višini minimalne plače. Svet KGZS je zato s podporo Zadružne zveze Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Zveze podeželske mladine podal ostro nasprotovanje kakršnim koli spremembam zakonodaje (Zakon o dohodnini, Zakon
o ugotavljanju katastrskega dohodka, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), ki bi dodatno poslabšal ekonomski in socialni položaj slovenskih kmetov. Na vlado RS skupaj z resornimi ministrstvi so naslovili zahtevo, da naj pripravi predlog sprememb zakonodaje, ki bo ustrezen socialni strukturi kmetov in naj te skupine ne obremenjuje z
dodatnimi obdavčitvami in plačili.
Glede sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih pa je vodstvo zbornice opozorilo na ključne probleme kmetijsko zemljiške politike; in sicer na pozidavo kmetijskih zemljišč, zaraščanje in degradacijo kmetijskih zemljišč, promet kmetijskih zemljišč in prehajanje kmetijskih zemljišč
v last nekmetov ter parcelno in posestno razdrobljenost. Člani sveta so pozdravili napore kmetijskega ministrstva pri uvajanju programa aktivne zemljiške politike ter ga podprli pri nadaljnjem medresorskem usklajevanju, vendar so obenem opozorili še na nujnost odprtja poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči.
SM (vir: KGZS)
V KGZS ocenjujejo, da je v Sloveniji manj kot 7 odstotkov mladih kmetov, nasprotujejo pa tudi kakršnimkoli spremembam zakonodaje, ki bi (še) poslabševala položaj kmetov.
Foto: NS
Foto: SM
Podgorci • Večer plesa In pesmi
Podgorci pojejo in plešejo 2010
V Podgorcih so minulo soboto organizirali prireditev Podgorci pojejo in plešejo 2010.
Že šesta prireditev Podgorci pojejo in plešejo je potekala v telovadnici tamkajšnje osnovne šole, saj se Dom kulture obnavlja in v njem ni mogoče imeti prireditev. Obnova doma gre zelo hitro, saj so zidarska dela do polovice že narejena, kulturniki pa so zadovoljni in upajo, da bo vse končano v dogovorjenih rokih.
Marjan Kolarič, predsednik KD Podgorci, je v kratkem pogovoru povedal, da je prireditev namenjena predvsem prikazu celoletnega dela domače folklorne skupine, ki jo vodi Monika Ku-kovec. S svojim programom pa so nastopile tudi Sestre Nedeljko in domači ljudski godci. Vsako leto na prireditev povabijo tudi goste. Letos so povabili kar tri folklorne skupine. Najprej se je predstavila Folklorna skupina KD iz Stične, Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu in Folklorna skupina od Sv. Trojice. Prireditev je vodila Natalija Škrlec.
Organizatorji so se zelo po-
Foto: Viki Ivanuša
Prireditev so začeli domačini.
trudili in uredili prireditveno dvorano, oblikovali aranžmaje, a resnici na ljubo, obisk je bil zelo slab. Kaj je razlog temu, bodo morali v društvu še razmisliti.
Sicer pa so poleg že utečenih dejavnosti v društvu oživili tudi nekoč zelo uspešno dramsko dejavnost. Oblikovala se je skupina, ki bo v zimskih mesecih naštudirala kakšno igro.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zanimivi gostje iz Stične
Jeruzalem • Srečanje debaterjev Iz Slovenije In Katarja
Izvozili bodo izkušnje
Na Dvorcu Jeruzalem se je pred krompirjevimi počitnicami odvijalo zanimivo srečanje. Profesorja Abdellatif Sellami in Loucia Isaac EP. Vicken Seropian iz Katarja sta se po obisku Gimnazije F. Miklošiča, kjer sta se pri mentoricah debatnih klubov Liani Miholič in Martini Domajnko seznanila s srednješolsko debato, pogovorila še z osnovnošolci.
Na dvorcu je goste iz Katarja pričakalo sedem debaterjev iz debatnih klubov OŠ Središče ob Dravi in OŠ Miklavž pri Ormožu. Debatno dejavnost na teh šolah vodita mentorici Andreja Šut in Simona Klasinc.
V Katarju so nad debatno dejavnostjo navdušeni in so pripravljeni vanjo veliko vlagati. Tako so minule dni sofinancirali 3. mednarodno debatno konferenco, ki je potekala na filozofski fakulteti v Mariboru. Predstavniki katarske debate so v Sloveniji
že bili in so se udeležili poletne šole debate v Kranjski Gori. Iz te izkušnje je nastalo globlje sodelovanje, saj pričakujejo 6. novembra v Ljutomeru udeležbo katarskih debaterjev na tamkajšnjem srednješolskem mednarodnem debatnem turnirju.
Naslednji logičen korak je seveda osnovnošolska debata. Učenci debaterji so gostoma na Jeruzalemu pripovedovali, kaj delajo pri debati, kako poteka, o čem se pogovarjajo, kaj spada k programu. Gosta sta bila zelo
zadovoljna, saj v Katarju na osnovnih šolah ne debatirajo, v bistvu sta bila presenečena nad odprtostjo naših otrok in možnostjo, da debatirajo že desetletniki. Učenci pa so gosta tudi nekaj naučili. Običajno se tujci pri nas naučijo „Dober dan! Kako si?" ali kakšno podobno frazo. Mladi debaterji pa so katar-ska gosta naučili stavek: „Ko veš, veš!", ki naj bi podkrepil tezo, da o neki temi, ne glede na starost, lahko debatiraš, če jo poznaš. Če pa je ne poznaš, pa ti pri tem niti starost ne pomaga. Katarca je najbolj zanimalo, kako poteka debata v maternem jeziku, priprave na debatne turnir-
je in delo pri pouku. Bila sta navdušena nad našimi debaterji in njihovimi suverenimi odgovori.
Slovenija je edina dežela na svetu, kjer organizirajo debato že za osnovnošolce. Zato je dolgoročni cilj Bojane Skrt, ki vodi slovensko debato v okviru Zavoda ZA in PROTI, da bi tudi v Katarju, kjer v to dejavnost veliko vlagajo, začeli v osnovnih šolah.
Sicer pa se v slovenski osnovnošolski debati pripravljajo na turnirje. Eden večjih z mednarodno udeležbo bo potekal prihodnje leto marca v Središču ob Dravi.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Mladi debaterji obeh šol z mentoricama
Gosta iz Katarja sta povedala veliko zanimivega o svoji kulturi.
Tednikova knjigarnica
Hvala dobremu branju
Dobro blago se samo hvali, a kaj, ko Slovenci dajemo prednost graji pred pohvalo. In dobro blago vse prevečkrat zgublja tekmo s tistim, ki ga oblikuje potrošniška podstat.
Tudi pri branju velja enako: s promocijo in dobro reklamo podprta knjižna novost, taka, ki obljublja lahkoten bralni zalogaj z nekaj rumenega, aktualnega ekscesa, seveda varno stisnjenega med načrtno vabljive platnice in s prednaročniško akcijo prihrankov ob nakupu, taka knjiga bo na veliko prodajana, torej bo uspešnica. Enaka hoja do bralcev čaka tudi revialni tisk: kričave obrekovalske revijice z veliko in velikimi barvnimi fotografijami, velikimi naslovi in z malo besedila ali pa plačljive prilogice, v resnici prikrite reklamne brošure, ki povedo vse, v resnici pa nič. Veliko slik in malo besed ... Še sobotne priloge dokaj resnih največjih slovenskih dnevnikov imajo vedno več velikanskih portretov (večinoma moških) in vedno večje naslove. In tudi reklam se ne branijo . Oh, saj vem, svet je vedno bolj vizualen in hiter in plačljiv. A zakaj je tudi tako malo in slabo bralen ta naš svet?
Ob vsem tem se pa najbolj čudim estetski neobčutljivosti, naj gre za vsebino ali za obliko. Zatorej je današnja Knjigarnica namenjena vsebinsko in oblikovno odlični slovenski literarni reviji, ki je prav v peti številki 31. letni-ka(!) tudi precej ptujska. Zapisujem o reviji Mentor, ki se ukvarja z leposlovjem in mentorstvom in bi zaradi svojega pomembnega mentorskega poslanstva pod okriljem Javnega sklada za kulturo Republike Slovenije morala biti prisotna (bolje: brana) med mladimi in odraslimi ustvarjalci, učitelji, profesorji . O zgodovini in vsebini revije Mentor je mogoče brati na spletu http://revijamentor.si/, v bližnji splošni knjižnici ali pa jo lahko naročite na sedežu uredništva (Štefanova 5, Ljubljana) z glavno urednico prof. Dragico Breskvar.
Revija Mentor je tista literarna revija, ki največkrat pomeni iniciacijo mladih avtorjev. Objaviti pesem, odlomek proznega ali dramskega besedila v Mentorju pomeni prvo resno in tehtno objavo v vseslovenskem tiskanem mediju. Mentorske objave gredo skozi tenko sito vestnih, natančnih, strokovno kompetentnih presojevalcev, ki so hkrati sami odlični literarni ustvarjalci, kot sta pesnika Milan Vincetič in David Bedrač. Zraven njiju tvorijo uredniški odbor še Gabriela Babnik, Matej Krajnc, Peter Rezman, Aljoša Harlamov, Marijan Pušavec in spodaj podpisana.
Ptujskost pričujoče številke Mentorja je pomembna tudi in predvsem zaradi uršljana 2010, kot je poimenovan la-vreat festivala mlade literature Urška, Ptujčan Sergej Harlamov (1989). V uvodu tokratnega Mentorja je državna selektorica festivala Urška 2010, pesnica Lucija Stopica, zapisala, kako živ je njen spomin na čakanje prve knjižne objave in spomin na pomladni dan 2001, ko je prišla njena prva knjiga iz tiskarne. Stupica pravi: »Ko si enkrat s knjigami tudi v drugačnem odnosu, ko nisi več samo bralec, ko jim zreš pod platnice in te zanimata beseda, jezik, skratka drobovje stvari, se stvari prekucnejo na glavo in si tako rekoč v večnem iskanju, sledenju skrivnosti, zavezujoče se podajaš na pot, ki ji na nek način ni povratka . razen če vse skupaj zavržeš. A najbrž, vsaj meni se zdi tako (Luciji Stupici, op. p.) to ni tako preprosto. Iskrenost je nujno vodilo pri pisanju ...« Takšna je prva izmed Harlamovih nagrajenih pesmi:
ZRUŠENSVET
NA RAZKLANEM JEZIKU JE GRAJEN POD GRUŠČEM SKAL ZRUŠEN
SVET SE RIŠE S TVOJIMI KORAKI HODI VSE DO TEMELJEV GA SLAČIŠ DA BI BIL ZA SILO MANJ ZRUŠEN SVET PADA
NA MREŽNICE TVOJIH OČI KOT KAMEN NA KAMEN ZRUŠEN SVET
Zaradi vsega tega je toliko večje navdušenje nad mlado in najmlajšo generacijo ptujskih avtorjev; njihova vseslovenska prisotnost, dejavnost v različnih ustvarjalnih in pedagoških sistemih, njihova literarna občutljivost, iskrenost in zavezanost umetnosti daje upanje ohranjanju in razvijanju lepe besede in misli.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Na klepetu z Robertom Fegušem
Posvečanje filozofiji taktov
35-letni Robert Feguš, pol Haložan in pol Ptujčan (kot se opredeljuje sam), prihaja iz rodbine, znane po njenem glasbenem ustvarjanju. Ljubezen do te umetnosti mu je tako bila položena že v zibko, v kasnejših letih pa je še rasla ob poslušanju večglasnega petja sorodnikov. Kmalu je tudi sam stopil na dolgo in uspešno glasbeno pot, katere glavna postojanka je v zadnjih nekaj letih delo z vokalnimi sestavi podravskega območja.
Foto: arhiv Musice
V vrste Musice prihajajo pevci iz širšega podravskega območja, pa tudi iz Kranja so se že vozili prepevat na Ptuj.
Prvo vprašanje, ki sem ga zastavila tokratnemu sogovorniku, umetniškemu vodju in menedžerju Vokalnega ansambla Musica, je bilo, kako bi se opisal brez omembe svojega glasbenega ustvarjanja. Odgovoril je, da je ljubitelj vsega lepega in precej strasten človek, ki mora vsak dan veliko narediti na tem, da razumsko predela realnost sodobne naglice ... nato pa je že začel govoriti o glasbi.
Razumljivo, saj opis Feguša brez omembe te umetnosti ne bi bil njegov opis. Z njo se namreč ukvarja, odkar pomni: »Ukvarjal sem se z različnimi glasbenimi zvrstmi in z igranjem raznih instrumentov, dokler se nisem našel v tisti, ki me izpolnjuje do popolnosti -klasični, resni glasbi. Najlažje se namreč izražam prek petja in dela, povezanega z njo. Normalna rast glasbenika je, da pride do stopnje, ko ga glasba ne zanima več samo kot zabava ali priložnost za ples (čeprav to še vedno ostaja), ampak začne uživati v njenem analitičnem poslušanju. Trenutno me izpolnjuje in umetniško zadovoljuje, da se lahko v vsakem glasbenem taktu posvetim filozofiji, psihologiji, harmoniji, ritmu in vsemu ostalemu. Rabim več, kot da bi užival samo ob sledenju ritma in lepih melodij.«
Vedno mu je bila najbližje vokalna glasba, saj je v družini in širšem sorodstvu že od malega poslušal večglasno petje. »Ljubezen do te glasbe je ostala v meni, me najbolj veseli, v njej pa sem tudi najbolj spreten. Na fakulteti sem pri predmetu, pri katerem je imela večina študentov največje probleme, to je pri zborovskem dirigiranju, ugotovil, da mi je vodenje zbora pisano na kožo. V tem zdaj tudi vztrajam,« je pojasnil glasbenik, ki se je v otroštvu sprva odločil za nižjo glasbeno šolo in imel veliko uspešnih nastopov s trobento (sicer igra še klavir in kitaro). Slednjo je kasneje v času študija na Oddelku za glasbo mariborske pedagoške fakultete malce odstavil in se začel ukvarjati z zborovsko glasbo.
V tujini do največjih uspehov s slovensko ljudsko glasbo
V ogromnem sorodstvu Fe-guš se jih po sogovornikovih besedah večina ukvarja z glasbo, s katero so, kot že rečeno, v rosnih letih »okužili« tudi njega samega. Ko je poslušal svoje strice, tete in druge prepevati, se ga je še posebej dotaknila haloška ljudska pesem. »Ker je prišla tako globoko v
mene, je čisto normalno, da se danes ukvarjam s tem. Preden se te slovenska ljudska pesem dotakne do take mere, da lahko z njo iskreno zajočeš ali se razveseliš, jo moraš kar nekaj let nežno ljubkovati. Zelo me boli, ko gledajo ljudje zviška na ljudsko glasbo (predvsem zaradi napačnih predstav) in ni pravega spoštovanja do tega izjemnega narodnega bogastva. Z zborom, recimo, doživimo v tujini velikokrat največji uspeh prav z izvedbo slovenske ljudske pesmi, kar pomeni, da jo tujci čutijo bolj kot mi. Takšni pač očitno smo: tisto, kar imamo pri roki, poskušamo včasih tudi izmaličiti,« je razložil sogovornik, ki pozna na stotine primerkov omenjene glasbe.
Do sedaj je prepeval v mnogo zborih, jih že kar nekaj vodil, tri pa je sam na Ptuju tudi ustanovil. Že v mladosti, ko je še živel v Podlehniku, ga je namreč veselilo ustanavljanje raznih glasbenih skupin: »Leta 2000 pa sem začel delati na Ptuju s spremenjeno zasedbo Ptujskega noneta, kjer smo v dveh letih pripravili okoli 90 koncertov, v Slovenski Bistrici sem sodeloval z Vokalno skupino Vivere, v Rogaški Slatini z akademskim pevskim zborom in nato še s takšnim na Ptuju, s katerim sem pridobival največje reference, saj smo dobili kar nekaj pomembnih priznanj.«
Danes pa dela že tretjo sezono z Vokalnim ansamblom Musica, kjer po njegovem ustvarjajo najkvalitetnejše od vseh skupin, s katerimi je sodeloval doslej, zato imajo tudi velike
ambicije in želje po profesionalizaciji zasedbe.
»Delamo trdo, precej sem zahteven, ampak tako pač je v skupinah z jasnim ciljem. Uspešni koncerti in zadovoljna publika vse to tudi odtehtajo,« je povedal zborovodja, poleg katerega ansambel sestavlja še 12 članov, nastopajo pa v različnih zasedbah od kvarteta do velikega zbora, odvisno od priložnosti in projektov. Občasno pripravijo tudi avdicije za nove pevce, ki so vedno dobrodošli, vendar se nad število 16 ne nameravajo širiti.
Na potovanjih se tudi zaljubijo
Pri repertoarju se v Mu-sici strogo držijo tematskih sklopov: »Najprej smo začeli s šolskim pristopom (pevce sem torej učil pravilne vokalne tehnike, zato smo se dolgo časa ukvarjali s staro glasbo iz obdobja renesanse), potem smo izvajali programe, kot so slovenska ljudska pesem, stare evropske božične pesmi v devetih jezikih, baročno glasbo, v lanskem projektu smo zajeli balkansko, trenutno pa se ukvarjamo s sodobnimi mojstri. Vedno je program vezan na določeno temo in stvari med seboj ne mešamo.«
Z omenjeno zasedbo so jim do sedaj uspeli veliki projekti, že tri mesece po ustanovitvi so doživeli skandiranje na gostovanju v Franciji, kar jim je dalo močan zagon za naprej. Na splošno veliko potujejo, poleg tega, da so prejadrali vso Slovenijo, so med drugim več-
krat nastopili v Avstriji, kjer so v sklopu adventnih koncertov predstavljali našo državo, z balkansko turnejo so obredli skorajda vsa glavna mesta bivše Jugoslavije, v Beograd se letos vračajo že tretjič ... Zdaj so na vrsti gostovanja na severu Evrope, pa tudi čez lužo želijo pogledati. »V tujini se družimo, spoznavamo druge ljudi in kulture, včasih pa se naši pevci tam tudi zaljubijo (smeh). Nepozaben dogodek iz tujine je, recimo, bilo skandiranje na navidez preprosto slovensko pesem Sijaj mi sončece v Franciji - ob takih trenutkih še bolj začutiš svoje korenine in ugotoviš, da bi morali biti Slovenci bolj samozavestni,« je prepričan zborovodja.
Vsa potovanja in na splošno delovanje ansambla si financirajo sami, s pomočjo sponzorjev in vstopnin, nad financiranjem kulturnikov na Ptuju pa je Feguš na splošno razočaran. »Zdi se mi nestrokovno in krivično, ampak s tem ne bomo več zgubljali energije. Iščemo sponzorje, nekatera ptujska podjetja se odzovejo, naš generalni sponzor so, recimo, Terme Ptuj ... Ljudje se ne zavedajo, kakšno promocijo delamo Ptuju z našimi gostovanji, in namesto kakšne finančne podpore se nam zgodi ravno obratno,« je povedal.
Pevci Musice, ki prihajajo iz različnih krajev, tudi iz Maribora, Slovenske Bistrice in Ormoža (en član se je vozil celo iz
Kranja), tako delujejo ljubiteljsko, po Feguševih besedah pa skupina počasi prihaja v pro-fesionalizem »To pomeni, da bomo skušali priti na nivo, ko bomo izvedli dva koncerta na teden, kar bo morda že omogočalo neko profesionalno financiranje, torej tudi morebitno izplačilo pevcem.«
S klavirjem se »pogovarja« v glasbi
in poeziji
Omenjeni pevci so tudi v tem mesecu izvedli kar nekaj nastopov, naslednji bo 6. novembra v Ljutomeru na regijskem srečanju Sozvočenja, potem pa se bodo začele priprave na božične koncerte in sodelovanja v tujini. Na Ptuju in v njegovi okolici se bodo zagotovo veliko pojavljali v prazničnem času, podrobnosti lahko zasledite na njihovi spletni strani www.musicaptuj.si ali jih obiščete na Facebooku.
Med njihovimi prihodnjimi načrti so prav tako arhiviranje, torej redno snemanje vseh koncertov, da bodo lahko svoje delo zapustili tudi zanamcem; nenehno izobraževanje pevcev; prav tako si želijo vzgajati publiko v smislu, da bodo poslušali zborovsko glasbo in jo primerno cenili. »Umetnost je vendar ustvarjanje lepote,« je poudaril ljubitelj glasbe, ki je z ustanovitvijo te skupine želel tudi prispevati h kulturni obogatitvi Ptuja, mesta, ki ga ima rad.
Čeprav je dobil že več vabil za sodelovanje z drugimi, že postavljenimi zbori, ga najbolj veseli prav to, da ustvari čim več iz nič. »Veliko pevcev je že šlo skozi moje roke in kar nekaj jih uspešno deluje v operah ali kakšnih drugih znanih skupinah. Res rad delam to in rad pojem - to je moje poslanstvo,« ugotavlja Feguš, ki je v svoji karieri dobil že kar nekaj nagrad. Slednje so mu pomembne le kot reference za nadaljnje pro-moviranje svoje skupine.
Tokratni sogovornik je tudi oče dveh otrok, na katera prenaša ljubezen do glasbe: »O glasbi jima poskušam povedati čim več, predvsem pa moram biti sam vzgled (z resnostjo, navdušenostjo nad glasbo, petjem ...), pa ne samo glasbeni, ampak tudi v smislu, da jima pokažem, da ni dobro preveč pozornosti polagati nepomembnim materialnim stvarem, s čimer si ljudje dandanes po nepotrebnem otežujejo življenje. Želim jima pokazati glasbo in umetnost nasploh, kot ventil za sproščanje stresa in ne kot nekaj, ki bi ga dodatno povzročalo.«
Določen ventil pa je sam našel tudi v svetu poezije, v katerega je začel posegati pred časom. »Nisem pesnik (za to opredelitev bi moral napisati več in tudi dobiti kakšno oceno mojega dela), pesmi so pač nastale v enem napornem obdobju mojega življenja. Takrat je iz mene izbruhnilo nekaj verzov, ki jih danes več ne uspem napisati. So rezultat nekega obdobja malo močnejše senzibilnosti, če pa je to poezija, pa naj ocenijo drugi,« je zaključil Feguš.
Polona Ambrožič
Ptuj • Počitniške delavnice nekoliko drugače
Kuharski dvoboj odkril kuharske skrivnosti
V gospodinjski učilnici OŠ Ljudski vrt je 28. oktobra potekal nevsakdanji dvoboj, poimenovali so ga kuharski dvoboj med ekipama dečkov in deklic, ki sta jih vodila učitelj Edvin Ramadani in učiteljica Mateja Kelnar. V prvi vrsti je potekal kot veselo druženje, ki pa je pokazalo, da so mladi, čeprav stari od 10 do 14 let, pravi mali zaklad kuharskih skrivnosti.
Vodja kuhinje Srečko Erjavec jih je zelo pohvalil, zelo so se izkazali, izbrali so prave menije, vse je bilo zelo okusno. Njihov trud, ki so ga pokazali v vseh elementih, od delovne obleke, imena ekipe z maskoto, urejenega okolja, priprave mize, postrežbe do kakovosti hrane, je ocenil s čisto petico. Mladi kuharji so si za trud prislužili priznanja in knjižne nagrade, male kuharice. »Z učiteljem Edvinom Ramada-nijem sva se pogovarjala o tem, kakšno delavnico bi on ponudil otrokom v letošnjih krompirjevih počitnicah. Kot matematik je najprej razmišljal o matematični delavnici, pozneje si je premislil in dejal, da je pripravljen na kuharski dvoboj. Poiskali smo še eno učiteljico, ki je bila takoj pripravljena za sodelovanje. Zbrali smo ekipo dečkov, ki jih je vodila učite-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Začelo se je ob 8.15 v gospodinjski učilnici ...
... in zaključilo ob 12. uri ob lepo pripravljenih mizah v novi jedilnici.
ljica, in ekipo deklic, ki jih je vodil učitelj. Obe ekipi sta se z veliko vnemo lotili priprav na delavnico. Da bi se vse izteklo po pričakovanjih, so se v pripravi jedi mladi pred dvobojem preizkušali tudi v domačih kuhinjah. Morali so sestaviti jedilnik, juho, glavno jed in sladico. Pri nabavi
'surovin' za dvanajst oseb so bili omejeni, porabili so lahko le 45 evrov. Ob zaključku delavnice smo ocenili njihove delovne obleke, maskote, skrb za delovno okolje, pogrinjke, način postrežbe in kvaliteto pripravljene hrane,« je ob malo drugačnem preživljanju prostega oziro-
ma počitniškega časa povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, ki je tudi prepričana, da bo kuharski dvoboj postal stalna vsebina v njihovih programih organiziranega preživljanja prostega časa. Tudi na ta način šola prispeva k soci-
alizaciji mladih ljudi, kulturi prehranjevanja in občemu vedenju.
Vodja kuhinje v času kuharskega dvoboja Luka Šalamun, učenec 9. razreda, je povedal, da so se v prvi vrsti, čeprav so vedeli, da jih v tričlanski komisiji budno
spremljajo in ocenjujejo, predvsem zabavali in uživali v medsebojnem druženju v malo drugačnem okolju. Fantje so za predjed pripravili pingvinčke, gobovo juho, za glavno jed pa piščanca na baskovski način in sezonsko solato ter sladico kinder pingvin. Dekleta so v okviru bučkovega menija pripravila brokolijevo kremno juho, puranje zrezke v gobovi omaki in čokoladni sufle. Okusno pripravljena jedila obeh menijev so ob lepo pogrnjenih mizah in v prijetnem razpoloženju, zadovoljni, da jim je uspelo, skupaj pojedli. Po prejeti odlični oceni, iz dvoboja sta obe ekipi izšli kot zmagovalki, se bodo zagotovo pogosteje postavili ob štedilnike doma in občasno z manjšimi kuharskimi mojstrovinami razveselili tudi starše.
MG
Ivanjkovci • Šola in starši za učence
H	■	■	■	■ ■	▼ ■ ■ ■
Zanimive »krompirjeve« počitnice
V okviru razširjenega programa šole smo se vključili v projekt Športni oddelki v OŠ, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport in je namenjen učencem prvega triletja. S tem učencem omogočamo dodatno športno udej-stvovanje, razvijamo zdrav življenjski slog, hkrati pa jim omogočamo koristno preživljanje prostega časa.
Projekt izvajamo v okviru športnih sobot, počitniških športnih dopoldnevov in kot dodatno uro športne vzgoje. Tako imajo učenci 1. razreda vsako sredo zjutraj uro jutranje telovadbe. V okviru športnih sobot smo junija učence prvega triletja popeljali na planinski izlet na Tri kralje in oktobra na pohod po gozdni učni poti do Tromeje na Goričkem.
V jesenskih počitnicah smo za dva dni odprli vrata naše telovadnice in učence 2. ter 3. razreda povabil na počitniške športne dopoldneve. Vsak dan
je aktivno športno dopoldne v šoli preživelo sedemnajst učencev. V ponedeljek smo se igrali z žogami, igrali smo med dvema ognjema in rokomet. Čeprav učenci v tako kratkem času niso usvojili vseh pravil igre, so začutili kolektivni duh in pripadnost skupini. Torkovo dopoldne smo posvetili različnim otroškim plesom, s pomočjo videa smo se naučili ples Huba buba, na veliko željo učencev pa smo dopoldne zaključili z rokometom in nogometom.
Naši učenci s svojim odzi-
vom neprestano dokazujejo, da jih športne aktivnosti veselijo in si v bodoče želijo še več takšnih uric.
V	soboto, 23. oktobra, in v ponedeljek, 25. oktobra, smo v okvirju 3. ure športne vzgoje odšli v Banovce, kjer smo se kopali. Vključeni so bili učenci 7., 8. in 9. razreda, spremljala pa jih je športna pedagoginja.
V	soboto so nas v Banovce odpeljali starši učencev, saj je medsebojno sodelovanje s starši zelo pozitivno. V ponedeljek smo se peljali z vlakom do Veržeja in pot nadaljevali
peš. Po prijetni hoji smo se kopali in uživali v bazenih. Prijetno smo združili s koristnim in izkoristili akcijo »Prinesi dve buči in se kopaj zastonj!« Tako
so učenci prinesli buče in si pridobili vstopnico. Učenci so v športnem duhu uživali v kopanju.
Z vidika aktivnosti v času počitnic se šola že nekaj časa zaveda, da imajo starši manj možnosti, da svoje otroke odpeljejo na tedenske počitnice ali enodnevne izlete. Zato z nivoja različnih razpisov šola pridobiva minimalna sredstva in svojim učencem omogoči tudi izlete, kopanja, vodene pohode izven časa pouka. Ve-
seli smo, da nas starši tukaj podpirajo v organizaciji in financiranju različnih vstopnin. Stroške prevozov, malico in stroške strokovnega kadra pridobimo iz razpisov (MŠŠ, Športni zavod Planica).
Vse to je zanemarljivo ob pogledu na učence, ki so uživali na plavanju, strnjeno v telovadnici preživeli 4 ure in več časa na dan, plesali in še kaj. Saj takšno otroštvo jim želimo ...
Andreja, Nada, Vesna, Saša
Ptuj • Projekt glasbene šole sv. Petra in Pavla
Harfa v toku časa
6. in 7. novembra bo v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla potekal projekt Harfa v toku časa, v okviru katerega bo na Ptuju gostovala harfistka Adelheid Blovsky-Miller. Sprva bo izvedla delavnice, sledil pa bo tudi koncert njenih dunajskih učenk.
Foto: arhiv šole
Lep pozdrav z izleta!
Blovsky-Millerjeva je redna profesorica harfe iz Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju in dolgoletna prva harfistka orkestra dunajske Državne opere. V soboto, 6. novembra, bo na Ptuju izvedla delavnice z učenkami harfe na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla, dan za tem pa bo koncert njenih dunajskih študentk. Izvedle bodo tematsko obarvan koncert, ki bo v prvem delu zasnovan kot pregled originalne literature za harfo iz različnih razvojnih stopenj tega starodavnega inštrumenta. V živo bodo predstavljeni tudi različni tipi harf iz posameznih časovnih obdobij - od zgodnje renesanse pa vse do danes. Drugi del koncerta, ki bo obogaten tudi s poučno-
informativnim veznim tekstom, pa bo namenjen delom iz harfističnega virtuoznega repertoarja.
Delavnice, na katere vabijo tudi pasivne slušatelje, bodo
v prostorih šole potekale od 10. do 13. ure ter med 14.30 in 18.30, koncert pa se bo v refek-toriju ptujskega minoritskega samostana pričel ob 17. uri.
Polona Ambrožič
Foto: Črtomir Goznik
V novem projektu glasbene šole v minoritskem samostanu bodo na svoj račun prišli ljubitelji harfe.
Rokomet
Za Ormožane pride v poštev le zmaga
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke nad Mlinotest brez Strmškove?
Stran 16
Judo
Drava kljub izpadu v 2. ligo čvrst tekmec Stran 17
Futsal
Marko Perger: »Na mladih svet stoji«
Stran 17
Monociklesar Žiga Strnad
King of the hill
Stran 19
Nogomet
Prijetno druženje v Stojncih
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
V iskanju točk za ohranitev visokih pozicij
Zmaga za ohranitev drugega mesta
Nogometaši Aluminija so si pred samim zaključkom jesenskega dela prvenstva naredili dobro osnovo z zmago v Murski Soboti. V zadnjih dveh tekmah bodo najprej gostili ekipo Dravinje Kostroj iz Slovenskih Konjic, v zadnjem jesenskem krogu pa bodo igrali lokalni derbi na Ptuju. Zmaga proti Muri 05 je bila nekako pričakovana, saj je jasno, da imajo Kidričani kvalitetnejšo igralsko zasedbo. Po porazu je bilo veliko slišati o slabih razmerah v soboškem drugoligašu (igralci naj ne bi pet mesecev prejeli izplačil, da nimajo za toplo vodo, da so dolgovi kluba veliki, da so nastopili brez petih standardnih nogometašev prve enajsterice ...), nogometaši Aluminija pa se niso ozirali na to in so osvojili pomembne tri točke, s katerimi držijo priključek z vodečim Interblock-om.
V nedeljo prihaja v Kidričevo Dravinja iz Slovenskih Konjic. To bo derbi 14. kroga v 2. SNL. Dravinja je četrta in ima dve točki manj od Aluminija ter v Kidričevo ne bo prišla z belo zastavo. Sicer pa je to ekipa, ki je Kidričanom v petem krogu, 4. septembra, prizadejala najvišji poraz v tem delu prvenstva (3:0). Trener Dravinje Marjan Marjanovič je pred tekmo povedal: »Tekma je pomembna za oba tekmeca. Že pogled na prvenstveno razpredelnico pove, da lahko v tej ligi premaga vsak vsakega. Pričakujem dober nogomet, naša pot do uspeha pa bi lahko bila takšna, da poizkušamo nevtralizirati odlično »pas igro« Aluminija, svojo priložnost pa vidimo v nasprotnih napadih.«
Trener Aluminija Bojan Flis proti Dravinji ne bo mogel računati na Marka Krajcerja, ki bo počival zaradi rumenih
2. SNL
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Garmin Šenčur - Mura 05; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Dravinja Kostroj, Bela krajina - Labod Drava, Roltek Dob -Šmartno 1928; NEDELJA ob 15.00: Krško - IB Interblock.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Labode Drave bodo v soboto odšli na težko gostovanje k Beli krajini.
kartonov, zato je pričakovati korekcije v postavitvi - na njegovem mestu bi lahko zaigral Rajko Rotman. »Dravinja je čvrsta in kvalitetna ekipa, povsem nekaj drugega, kot je bila Mura. Treba bo zaigrati maksimalno zbrano, saj bodo gostje poskušali zapreti vse poti proti svojemu golu. Vseeno sem mnenja, da se jih da premagati. Zmaga pa bi nam veliko pomenila pred srečanjem z Dravo na Ptuju,« je pred srečanjem z Dra-vinjo dejal Aljaž Medved.
Previdnost ne bo odveč, saj Dravinja ne prejema veliko zadetkov, kar pomeni, da ima dobro in stabilno obrambo. Na drugi strani ima Aluminij enega najboljših napadov v ligi (več zadetkov so dosegli le igralci Šenčurja), zato se v Kidričevem pričakuje dober nogomet ekip, ki se zelo dobro poznata.
Danilo Klajnšek
V Črnomelj po zmago
V 14. krogu 2. lige bodo nogometaši Laboda Drave gostovali v Črnomlju, kjer se bodo pomerili z domačo Belo krajino. Ekipi sta se letos že srečali na Ptuju, uspešnejši pa so bili gostje, ki so slavili z 0:2. Tudi sicer ekipa Bele krajine premore kar nekaj odličnih igralcev s prvoligaško kilometrino (Perme, Biščan, Mitrakovič), zaseda pa visoko 3. mesto na prvenstveni tabeli. Svoje želje
in pričakovanja pred težkim gostovanjem pa imajo tudi v taboru Laboda Drave. Ostati želijo neporaženi, seveda pa se mlada ekipa Bojana Špehonje ne bi branila vseh treh točk. To bi bila namreč odlična popotnica pred sklepnim dejanjem v tem koledarskem letu v 2. ligi, ko se bosta naslednjo soboto v 15. krogu na Ptuju pomerila velika lokalna rivala, Labod Drava in Aluminij. Sicer pa se Ptujčani pred potjo na skrajni jugovzhod Slovenije zavedajo svojih kvalitet in tudi spoznanja, da v gosteh igrajo celo lažje in tudi bolj sproščeno. In prav to bo glavni adut nogometašev iz Štajerske na srečanju z Belo krajino. Fantje morajo le verjeti vase in v svoje sposobnosti, kajti ob tako izenačeni ligi je lahko že to dovolj za uspeh. Zaradi prejetih štirih rumenih kartonov v moštvu »modrih« ne bo Marka Roškarja. Drugih težav trener Bojan Špehonja nima, za igro so pripravljeni vsi ostali nogometaši, razen že nekaj časa odsotnih Fekonje, Kureža in Letonje.
tp
Gorazd Gorinšek, nogometaš Laboda Drave: »Še vedno nas boli domač poraz z njimi. V Črnomlju je vedno težko igrati, poleg tega pa je njihova ekipa pri vrhu lestvice. V vsakem primeru gremo na zmago in če se bomo borili, tako kot smo se v Ljubljani proti Interblocku, lahko prinesem domov tri točke.«
Boks • Dejan Zavec
V živo na dvoboju leta
Naš boksarski superšampi-on Dejan Zavec, svetovni prvak po verziji IBF, je že pred časom napovedal možnost, da bi si v soboto, 13. 11., v Dallasu v živo ogledal boksarski spektakel leta, v katerem se bosta pomerila Filipinec Manny Pacquiao in Mehičan Antonio Marga-rito. To se bo sedaj dejansko zgodilo in Dejan bo gost organizatorjev v Dallasu. »Organizatorji so pokazali zanimanje, da se udeležim tega spektakla in tako smo se dogovorili, da odidem v Teksas,« je uvodoma dejal Dejan (30 zmag, 17 s KO, 1 poraz), ki v ZDA odhaja že v torek. »To je nagrada, ki si jo bom podaril za izjemno sezono, obenem pa sem prepričan, da bo po obisku ZDA več znanega o moji nadaljnji boksarski karieri. V Dallasu bom opravil nekaj pogovorov, ki bodo zagotovo vplivali na mojo nadaljnjo športno pot,« še dodaja Dejan, ki se bo v domovino vrnil prihodnji ponedeljek.
Dvoboj med 31-letnim Pa-cquiaom (51 zmag, 38 s KO, 3 porazi, 2 neodločena dvoboja) in leto starejšim Margaritom (38 zmag, 27 s KO, 6 porazov) velja za največji letošnji boksarski dvoboj v ZDA, ki si ga bo
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je z zmago proti Jackiewiczu potrdil, da spada med najboljše boksarje velterske kategorije na svetu.
v živo ogledalo skoraj 70.000 gledalcev na stadionu v Dallasu, kjer sicer domuje moštvo NFL Dallas Cowboys. Da gre za zares prvovrsten dvoboj, potrjujejo tudi visoki zneski, ki jih bosta boksarja prejela za nastop: Pacquiao (Filipini), ta čas najboljši svetovni boksar in svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji WBO, naj bi z dvobojem zaslužil kar 25 mili-
jonov dolarjev, Margarito (Mehika) pa 10 milijonov dolarjev. Dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka lahke srednje kategorije po verziji WBC. S tem »prestopom« Pacquiaa iz velterske v lahko srednjo kategorijo je Dejan na najnovejši lestvici velterske kategorije pridobil eno mesto in je sedaj najvišje doslej: na 3. mestu!
JM
World active welterweight ratings
page I
name
points
i I á I 5
W-L-0
I Z t6
O
O
o
fiovcí Mavweatherir Andre [jc i lo lan Zaveck
1777
643
426
41(25)-26(20) 30(17)-
0(0)-0 0(0)0 1(0)-0
O
o
loshua Clottev Kell BlOOif
419 41S
35(20)-220 5)-
4(0)-0 0(0)-0
O Alfonso Gomez
405 22(11 )-4(l)-2
7	O
8	O O	O
10 o
Said Ouflli
391 27(19)-3(l)-0
Viacliesiav Senchenko Sekuk Avdin Sebastian Andres Luían
375 359
322
31(20)-20(15)-35(22)-
OÍOJ-O 0(0)-0 5(2)-2
8 I 9 I 1Q debut age slance
[561
residence
i 1996 33 orthodox m Las Vegas. Nevada. United States 12004 27 orthodox m Winter Häven, Florida, United States l 2003 34 orthodox ^ Magdeburg, Sachsen-Anhalt, Germany
I 1995 I 2004
33 orthodox 24 orthodox
^ Bronx, New York, United States
Sheffield. Yorkshire. United Kingdom
I 2001 30 orthodox
Guadalajara, Jalisco, Mexico
12000 31 southpaw H Las Vegas, Nevada, United States
I 2002 32 orthodox » Donetsk. Ukraine
12006 27 orthodox loi Hamburg, Germany
I 2001 30 orthodox ™ Rosario, Santa Fe, Argentina
NAGRADNO VPRAŠANJE
V kateri verziji si Dejan lasti naslov svetovnega prvaka:
a: IBF	b: ESPN
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta ob izidu prejela knjigo Trdobo-jec. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do četrtka, 11. 11., na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 84. številke Štajerskega tednika seje glasil: De-janov trener je Dirk Dzemski. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta ob izidu prejela knjigo Trdobojec:
-	Anica Petrovič, Ul. 25. maja, 2250 Ptuj,
-	Anton Topolovec, Strnišče 7/a, 2325 Kidričevo.
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Bad GabačiC
TRDOBOJEC
Zgodba Dejana Zavca
V DVANAJST!H RUNDAH
.......... ............-.........■......- ■
m
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Za Ormožane pride v poštev le zmaga
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši (na fotografiji Primož Krabonja) želijo v soboto na domačem igrišču vknjižiti novo zmago.
Po premoru zaradi uspešnega reprezentančnega nastopa v kvalifikacijah za EP v Srbiji na sceno ponovno stopajo roko-metaši v 1. SRL. 8. krog ponuja zelo zanimive pare, kjer je zmagovalce in poražence težko napovedati.
Jeruzalem Ormož -Šmartno; NAŠ TIP: 1
V goste Ormožanom prihaja novinec iz Šmartnega, ekipa, ki trenutno zaseda zadnje, 12. mesto. Šmartno ima v svojih vrstah nekaj znanih prvoliga-ških obrazov, kot so Filip Gra-dišek, Danijel Dobravc, Andraž Repar, Boštjan Kogovšek, Aljaž Pavlič. Prvo ime in strelec ekipe je mladi 25-letni Marko Simončič, pred kratkim pa so v Šmartnem zamenjali tudi trenerja. Tadeja Simončiča, ki je Šmartno iz 1. B-lige popeljal v elitni razred, je zamenjal Miha Bojovič, ki je pred tekmo z Ormožani dejal: »Premor nam je še kako prišel prav. Upam, da bo šlo vse po načrtih in da bomo še napredovali. Če ne bo večjih poškodb, lahko konkuriramo Ribnici, Krki, Slovenj Gradcu in Ormožu, ki je slabše začel sezono. Proti vsem lahko osvajamo točke, če bo le pravi pristop in ekipni duh. Upam, da bomo na vsaki tekmi zdržali vsaj 60 minut tekmovalnega tempa.«
Za Ormožane pride v poštev le zmaga, saj bi z morebitnim
Starejši dečki A
(l. 1996)
Gorišnica Jeruzalem - Slovenj Gradec 32:31 (17:21)
Gorišnica Jeruzalem: Škrjanec, Korpič Lesjak; Ozmec, Šandor, Horvat, Vesenjak 10 (2), Kociper, Geč, Sok 4, Tement, Kolenko, Štumberger 1, Kosi 3, Zorec 3, Kolmančič 9 (2), Topolovec 2. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
V	dramatični tekmi so gostitelji v 1. polčasu večkrat že izgubljali za pet točk, po preobratu v 2. polčasu vodili za dva, 31:29 in ob tem zapravili tri stoodstotne priložnosti za potrditev zmage. Na koncu se je srečno izšlo, ko je po dogovorjeni akciji za zmago zadel prvi mož tekme Kolmančič.
Gorišnica Jeruzalem - V. Nedelja 30:27 (13:13)
V	2. polčasu so Ormožani iz rok izpustili vodstvo s štirimi zadetki, 27 : 23. Nedeljčani so se približali na 27 : 26 in ob tem zamudili priložnost za izenačenje. Več moči so na koncu imeli gostitelji, kar jih je pripeljalo do
porazom ali remijem, kar bi bilo veliko presenečenje, postali glavni kandidat za izpad. Tega si seveda ne želijo in zato stavimo na domačo zasedbo, ki je roko na srce tudi precej kvalitetnejša in izkušenejša od Šmartnega.
Gorenje Velenje - Cimos Koper; NAŠ TIP: 1
Derbi 8. kroga. Obe ekipi imata na kontu po 12 točk, le da ima Gorenje tekmo manj (Celje PL). Želje v obeh klubih so enake. Osvojitev naslova državnih prvakov. V dosedanjem delu sezone so Velenjčani izgledali boljše in imajo prednost domačega trenerja. Koprčani imajo v svojih vrstah več reprezentantov, zato so v
presenetljive zmage.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7	7	0	0	14
2.	MOŠKANJCI - GOR. 7	5	1	1	11
3.	V. NEDELJA C. OPTYL7	4	0	3	8
4.	MARIBOR BRANIK 6	2	2	2	6
5.	SLOVENJ GRADEC 6	2	1	3	5
6.	GORENJE 7	2	1	4	5
7.	DRAVA PTUJ 6	1	1	4	3
8.	ARCONT RADGONA 6	0	0	6	0
Starejši dečki B
(l. 1997): kar +31 proti Slovenj Gradcu
Jeruzalem Gorišnica - Slovenj Gradec 49:18 (24:7)
Jeruzalem Gorišnica: Korpič Lesjak, Mendaš; Ozmec 4, Šandor 7, Bezjak 4, Horvat 6, Lukman 8 (1), Vesenjak 1, Kociper 3, Geč 2, Kralj 1, Tement 4, Štumberger 2, Kosi 2, Topolovec 4 (1), Zagoršek 1. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Letniki 1997 so dosegli novo suvereno zmago in prepričljivo ostajajo na 1. mestu predtekmovalne skupi-
tem tednu zaradi reprezentančnih nastopov trpeli klubski trening trenerja Fredija Radojkoviča.
Škofja Loka - Celje PL; NAŠ TIP: 2
Še en zanimiv par. Mladi, hitri in nadarjeni Škofjeločani proti izkušeni zasedbi državnih prvakov, ki si ne sme privoščiti spodrsljaja. Celjani so že večkrat v Škofji Loki naleteli na težave in tudi tokrat bi lahko bilo podobno. Še posebej, če zaradi poškodbe ne bi nastopil Zorman. Celjani imajo kup reprezentantov, ki so igrali težke tekme reprezentančnih kvalifikacij in zanimivo bo videti, kakšno je stanje ter motiv teh igralcev po vrnitvi na slovensko klubsko sceno. Diši po izjemno izenačeni tekmi.
ne Vzhod. Ekipa Slovenj Gradca je padla s kar 31 zadetki prednosti. Med strelce se je vpisalo vseh 14 igralcev v polju.
Mlajši dečki B
(l. 2000): soliden odpor B-ekipe v Celju
Celje PL - Jeruzalem B 18:14 (10:7)
Jeruzalem: Firšt Šeruga; Ž. Kociper 1, M. Voršič, Notersberg 5 (1), T. Šulek 1 (1), Zadravec, Munda 4 (1), G. Hebar 3 (1), Sovič, Torič. Trenerja: Uroš Krstič in Iztok Luskovič
B-ekipa mlajših dečkov B Jeruzalema je gostovala v Celju in nudila dostojen odpor leto dni starejši ter bistveno fizično močnejši ekipi Celja. V 2. polčasu so Ormožani storili nekaj nepotrebnih tehničnih napak, kar so izkoristili Celjani in povedli s 17:10. Kljub visokem zaostanku se žilavi Ormožani niso predali in zmanjšali prednost gostiteljev, ki so vse do konca tekme morali igrati z najmočnejšo zasedbo.
UK
Krka Novo mesto - Maribor Branik; NAŠ TIP: 2
Krka odlično igra v tem prvenstvu, vsaj tako kaže pogled na točkovni izkupiček (8 točk), čeprav se v lepoti rokometa v Novem mestu ne umira. Maribor (7 točk) ima cilj, da se uvrsti v Ligo za prvaka, zato si ne sme privoščiti spodrsljaja na Dolenjskem. Trener Marko Šibila ima dovolj kakovosten in zrel igralski kader, ki bi moral brez večjih težav prečkati Krko.
Slovan Ljubljana - Trimo Trebnje; NAŠ TIP: 0
Slovan se je z gostujočo zmago proti Mariboru dvignil s pekla in lažje diha. Trimo letos kljub številnim odhodom igra odlično, predvsem pa na račun Staša Skubeta in Zarabca zelo hitro. Zmaga Trebanjcev ne bi bila nobeno presenečenje. V avstrijskem reprezentančnem dresu je v kvalifikacijah blestel Božovic, ki je zagotovo utrujen in bo prav zanimivo videti, v kakšnem stanju se je vrnil ta odlični levičar.
Slovenj Gradec - Ribnica; NAŠ TIP: 2
Če pristop Ribničanov ne bo, kot je treba, potem smo hitro lahko priča novi žrtvi »koroškega minskega polja«. Slovenj Gradec na tem srečanju nima kaj izgubiti, lahko pa veliko dobi. Ribničani morajo pod nujno zmagati, če želijo ostati kandidati za Ligo za prvaka. Ko je nekaj nujnega, se velikokrat tudi zalomi. Vseeno stavimo na kvaliteto posameznikov v ribniškem klubu.
Uroš Krstič
Pet selekcij Jeruzalema na Madžarsko
Od petka, 5., do nedelje, 7. novembra 2010, v Monoštru na Madžarskem poteka mednarodni turnir za mlajše selekcije. Na turnirju sodelujejo ekipe iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Rokometna šola Jeruzalem bo na turnirju nastopila drugo leto zapored in s petimi selekcijami ter približno 50 rokometaši. Dečki bodo nastopali v kategoriji letnikov 1997, 1998 (dve ekipi), 1999 in deklice v kategoriji letnic 1999. Dečki letnika 1999 in 2000 ter deklice letnik 2000 bodo nastopali v konkurenci leto dni starejših dečkov in deklet. Turnir je zelo soliden po kvaliteti in ormoške ekipe si bodo zagotovo nabrale nove prepotrebne izkušnje ne samo na rokometnem igrišču, ampak tudi izven njega, saj bodo udeleženci preživeli dve noči v Hotelu v bližnji Avstriji.
Glosa
Strast
Kam pa pridemo brez strasti, bi lahko nekoliko po svoje preoblikovali reklamni slogan znane slovenske kemične tovarne (strast = domišljija). Nikamor!
V sredo smo na tekmi Lige prvakov med Milanom in Re-alom iz Madrida videli, kako »beli baletniki« s svojo tehnično superiornostjo povsem obvladujejo položaj na igrišču in se z nekoč velikim Milanom dobesedno poigravajo. Italijani nikakor niso našli pravega protistrupa za igro Reala, še navijači so počasi zapadali v stanje apatičnosti ... In takrat je trener Milana Allegri poslal na igrišče 37-letnega Filipa Inzaghija. Pa kaj, bi rekelpov-prečni ljubitelj nogometa, kaj bo ta starec lahko spremenil?
Proti Pomurju na zmago
V začetku prejšnjega tedna je na trenersko klop Moškanj-cev-Gorišnice namesto Ivana Hrupiča sedel Sebastijan Oblak. Za medsebojno spoznavanje z igralci je imel na voljo slaba dva tedna, kar vsekakor ni dovolj, saj ima vsak trener svoj način dela in vodenja tekem. Velikih sprememb ni pričakovati, ampak nadgradnjo že uveljavljenega sistema. Ta odmor je vsekakor prišel v pravem času, pred dvema tekmama, ki jih bodo gorišniški ro-kometaši odigrali pred svojimi navijači. Proti Pomurju ne bi smeli imeti težav glede zmage, za njimi pa bodo gostili vodečo ekipo iz Hrastnika. Da bi kar najbolje pripravljeni pričakali petkove nasprotnike, so odigrali dve pripravljalni tekmi, in sicer proti Ormožu in v sredo proti Dravi.
»Na oko izgleda, da je Pomur-je lahek nasprotnik, toda mi jih ne bomo obravnavali tako, saj je opomin iz prvega kroga na domačem parketu proti Arcont Radgoni še živ. Trenirali smo dobro, tudi v tekmo bomo pristopili maksimalno zavzeto. Veliko smo delali na igri v obrambi, želim pa tudi, da bi igrali hitreje. Sicer pa ima Pomurje enako število točk
Še slabše bo!
Kakšna zmota! Igralec, ki ima velike težave s »štopa-njem«, kaj šele s kakšnim bolj zahtevnim tehničnim elementom, je s svojo strastjo, energijo in neuničljivo željo po doseganju zadetkov uprizoril zasuk za 180 stopinj in svoje anemično moštvo z dvema zadetkoma pripeljal na doseg zmage. To je Milančanom v zadnjih sekundah tekme sicer preprečil Realov rezervist Pedro Leon, a ostaja dejstvo, da je neuničljivi Filipe še vedno zvest sam sebi: v zasebnem življenju pridno polni stolpce rumenih časopisov s svojimi strastnimi ljubezenskimi zgodbicami, na igrišču pa s strastnim zabijanjem golov ...
jom
kot mi in ravno zato se bomo potrudili. Naš cilj je uvrstitev v končnico za naslov prvaka in na poti do tega cilja si spodrsljajev ne smemo privoščiti,« je pred petkovo tekmo dejal trener rokometašev Moškanjcev-Gorišnice Sebastijan Oblak.
Danilo Klajnšek
V Brežice brez bele zastave
Rokometaši Drave se po premoru pretekli konec tedna vračajo na parket, v 5. krogu se bodo namreč v gosteh pomerili z ekipo Brežic. Pričakovali bi, da so v času premora mladi fantje, ki trenirajo pod vodstvom Milana Baklana in Ladislava Saba, še intenzivneje trenirali, toda zaradi vzdrževalnih del v novi športni dvorani Ljudski vrt in tudi v njihovem prejšnjem domovanju Centru so bili njihovi treningi nekoliko okrnjeni. Toda to ni izgovor za morebiten neuspeh na prihajajočem gostovanju, temveč bodo ptujski mladci še dodatno motivirani. Gostujejo pri sosedu na lestvici, tako da se pričakuje bolj enakovreden boj, kot je bil tisti s Hrastnikom ali pa s sosedi iz Gorišnice. Po zdravstvenih težavah se v ekipo vrača Matej Bračič, na srečo pa ni dodatnih težav s poškodbami.
tp
Prijateljska tekma • Drava - Moškanjci Gorišnica 27:34 (13:18)
RK DRAVA: Koštomaj, Dogša, Bedenik, Toš 1, Janžekovič 2, Zolar 3, Horvat T. 2, Bezjak 7, Pukšič, Požar L. 2, Bedrač, Benčič, Verdenik, Ferk 1, Fridrih, Bračič 4, Horvat D. 1, Požar J. 1, Veličkovič, Sabo 3. Trener: Milan Baklan
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Arnuš 3, Balas 3, Bedrač, Bratuša B., Bratuša E., Cvetko, Dimec, Ivanuša, Klemenčič 2, Korez, Koražija 1, Lo-zinšek 7, Petek 9, Preac 1, Valenko 4, Zorli 4. Trener: Sebastijan Oblak
Na pobudo novega trenerja rokometašev Moškanjcev-Gorišnice Se-bastijana Oblaka sta lokalna ligaška tekmeca odigrala trening tekmo pred nadaljevanjem prvenstva. Obema ekipama je tekma prišla še kako prav, saj minuli konec tedna ni bilo ligaških obračunov. Poleg tega sta oba stratega lahko uvajala določene taktične zamisli pred nadaljevanjem prvenstva. V Moškanjcih v soboto gostuje ekipa Pomurja, medtem ko Ptujčani odhajajo v Brežice.
V prvem polčasu je bilo srečanje dolgo časa izenačeno, gostje pa so ves čas vodili za zadetek ali dva. V sami končnici prvega polčasa so mladi Ptujčani predvsem v napadu storili kar nekaj napak, kar so gostje izkoristili in na odmor odšli s prednostjo petih zadetkov. V 35. minuti je bilo že 14:21, vendar so se dravaši nekajkrat približali le na tri zadetke zaostanka. To je predramilo rokometaše Moškanjcev-Gorišnice, ki so v končnici ponovno nekoliko pritisnili na plin in zmagali z rezultatom 27:34.
tp
Nad Mlinotest brez Strmškove?
Rokometašice Mercatorja Tenzorja se po reprezentančnem premoru v miru pripravljajo na naslednji prvenstveni obračun, ki bo ta konec tedna. V soboto se bodo na Ptuju pomerile z Mlinotestom iz Ajdovščine, ki ima le točko manj od Ptuj-čank. Kljub temu da so gostje novinke v ligi, pa premorejo dobro, predvsem pa izkušeno ekipo, ki je še posebej močna na zunanjih položajih. Pot do uspeha bo posuta s trnjem, vodilo k novi zmagi Ptuj-čank pa je lahko drugi polčas iz tekme proti Krki, v katerem so pokazale največ letos. Glede na to, da bo pri domačinkah še vedno manjkala poškodovana Mate-ševa ter da je zaradi udarca v koleno na tekmi proti Novomeščankam vprašljiva
Martina Strmšek, domačini vlogo favo-ritinj prepuščajo Primorkam. Toda te ne zmagujejo vedno in tudi tokrat bodo skušale igralke Mercatorja Tenzorja s trdo obrambo ter hitrimi prehodi v napad doseči zmago. Kakšne pretirane lepote v igri ne gre pričakovati, tokrat se zdi bolj verjeten boj za vsak košček parketa in vsako žogo. Ob tem v domačem klubu pozivajo tudi gledalce, da jim priskočijo na pomoč, saj jim njihova podpora veliko pomeni. Rokometašice v rdečih dresih so sredi tedna odigrale srečanje s kadetsko ekipo Ormoža-Gorišnice. Tekma je služila kot priprava na Ajdovke.
Varlečeva se je odločila pod pritiskom drugih
Nikolo Bistroviča, trenerja rokome-
tašic Mercator Tenzor, smo povprašali za mnenje o temi, ki v teh dneh buri duhove v slovenski športni javnosti. Barbara Varlec, rokometašica Krima, se je namreč odločila, da ne bo več nastopala za svojo matično domovino in bo odslej svojo srečo poskusila v srbski reprezentanci. Slovenska javnost je zgrožena, strateg Ptujčank pa je na to temo dejal: »Sicer je to njena odločitev in jo spoštujem, toda zdi se mi, da je vsa zadeva preuranjena in nepremišljena. Iz športnega vidika jo skušam razumeti, saj je dejansko v Srbiji perspektiva ženskega rokometa večja kot pri nas, kjer zadeve ne »štimajo«. Poznam jo tudi osebno in prepričan sem, da odločitev ni zrasla na njenem zelniku, temveč pod pritiskom drugih. Reprezentance se pač ne menju-je na vrat na nos.«
TP
Rokomet • Mlajše selekcije
Rokomet • 2. SRL - vzhod
S Pomurjem v petek
Futsal
Na mladih svet stoji
Letošnja sezona v prvi in drugi ligi slovenskega futsala mineva brez kluba iz Ptuja. Po končani minuli sezoni so se v klubu odločili, da izstopijo iz tekmovanja, in to kljub temu da so si priigrali obstanek med slovensko elito futsala. Škoda, vendar je bila odločitev na mestu, saj se niso hoteli spustiti v nekaj, česar ne bi mogli izpeljati. Marsikdo bi računal, da bo klub prenehal tekmovati, vendar se to ni zgodilo. Odločili so se za delo z mladimi, saj imajo v tekmovalnem ustroju slovenskega futsala pet selekcij, ob tem pa tudi pet trenerjev z ustrezno licenco. Prioriteta so torej mladi, ob tem pa razmišljajo še o ženski ekipi. Elana in volje jim ne manjka, ambicij prav tako ne. Prvi so tekmovanje začeli nogometaši U-21. Marko Perger, gonilna sila ptujskega futsala, je podal oceno o tej ekipi: »Tekmovanje je vzorno organizirano ter dobro vodeno, za popolnost pa svoje dodamo klubi. Naša ekipa U-21 je na začetku malce razočarala, saj smo doživeli dva neugodna poraza (2:3 in 8:9). Vzrok bi lahko iskali v naši mladi ekipi, ampak moje mnenje je, da v športu obstajajo samo dobri in slabi. S tem so se strinjali tudi igralci, tako da so to dokazali z zmago v 3. krogu tekmovanja.«
Kakšna je sedaj situacija na Ptuju, je mesto naklonjeno futsalu?
»Situacija na Ptuju ni rožnata, mesto je dodobra prizadela gospodarska kriza, novih sponzorjev ni na vidiku. Še tisti, ki so doslej pomagali klubu, so zelo omejili sredstva. Zahvaljujem se jim, da so še z nami. Za samo mesto je težko reči, komu je naklonjeno, saj je na Ptuju bistveno preveč klubov, takšnih ali drugačnih.«
Kakšno je zanimanje za futsal?
»Zanimanje za futsal je veliko, saj se v klub redno vpisujejo novi igralci, predvsem mladi. Zanimanje pa se kaže tudi v zimski ligi, ki se na Ptuju igra že leta, kjer tekmuje štiriindvajset ekip. Bilo bi jih pa tudi bistveno več, če bi bilo prostora za vse.«
Kako je okolica sprejela,
Rekreacija • Šport mladih
večja kot v preteklosti, predvsem pri učencih od 1. do 4. razreda, tradicionalno dobro zastopani so bili vrtci, medtem ko je bilo po pričakovanjih nekoliko manj udeležencev pri osnovnošolcih višjih razredov. Največ naraščajnikov se je udeleževalo športnih vsebin, kjer smo jim ponudili igre z žogo, pri vrtcih pa sta bila v ospredju predvsem ples in atletska abeceda.«
Komu pa je v prvi vrsti namenjen projekt in kakšni so cilji same akcije, ki ga na vseslovenski ravni organizira Zavod za šport Republike Slovenije Planica? »Program se izvaja med jesenskimi in zimskimi počitnicami in je časovno vnaprej določen. Seveda potrebam otrok prilagajamo vsebine. Tako bo tudi v bodoče, lahko pa povem, da smo tudi že v preteklosti izvajali nekatere zanimive dejavnosti, kot sta namizni tenis in hokej v dvorani. Različnost in tudi kvalitetna izvedba pa bo naše vodilo tudi vnaprej. Najpomembneje je namreč, da šolarji tudi na tak način poskrbijo za zdrav in razgiban način življenja ter da se imajo ob tem lepo,« je krajši pogovor zaključil Boštjan Zemljarič.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Marko Perger
da ste se odločili delo usmeriti na mlade moči?
»Okolica je sprejela odločitev za delo z mladimi z navdušenjem, saj so vsi pričakovali, da bo klub razpadel, ko je člansko moštvo izstopilo iz tekmovanja v 1. ligi. Trenutno imamo pet selekcij, ki tekmujejo v 1. ligi. in sicer U-21, U-18, U-15, U-13 in U-11 (U-11 tekmuje v rangu U-13). Kot kaže, bomo imeli kmalu tudi žensko selekcijo, za katero pa še ne moremo trditi, ali se bo vključila v tekmovanje na nivoju 1. lige ali bo samo trenirala in se pripravljala na naslednjo sezono. Želja pa nam je, da bi naslednjo sezono začeli delati tudi z mlajšimi selekcijami, U-6, U-7, U-8, U-9, U-10. Vse je odvisno od mestnih oblasti, koliko nam bodo želeli prisluhniti pri tem projektu, in seveda sponzorjev.«
Morda razmišljate o sodelovanju s šolami?
»Sodelovanje s šolami smo že vzpostavili, tako da bo ta projekt stekel nekje v začetku naslednjega leta.«
Kako vi osebno vidite prihodnost futsala na Ptuju, kaj si želite?
»Za prihodnost futsala na Ptuju se ni bati. Želim pa si, da bi se čim več Ptujčanov vključilo v delo z mladimi ali pa v pomoč na kakšen drug način, da ne bodo otroci prepuščeni ulici. Največja želja pa je, da postanemo državni prvaki s selekcijo U-13, saj to še ni uspelo nikomur na Ptuju.«
Danilo Klajnšek
Hura, prosti čas
V prvih letošnjih počitnicah, t. i. krompirjevih, je Zavod za šport Ptuj ponovno pripravil že tradicionalne športne vsebine Hura, prosti čas. Njihov namen je šolarjem ponuditi aktivno preživljanje počitniških dni. Same vsebine so tudi letos vodili strokovno podkovani trenerji in pedagogi, tako da so tovrstne aktivnost dejansko izpeljane kvalitetno in varno. Boštjan Zemljarič iz Zavoda za šport na Ptuju, sicer pa koordinator programa Hura, prosti čas, je bil letos z udeležbo in videnim na samih prizoriščih še posebej zadovoljen: »Letos je bilo še posebej veliko otrok, kar me zelo veseli. Udeležba je bila
Judo • 1. slovenska judo liga
Drava kljub izpadu v 2. ligo čvrst tekmec
Eden izmed turnirjev zadnjega, 4. kroga, 1. slovenske judo lige je potekal v športni dvorani Mladika na Ptuju, na njem pa so tekmovale ekipe JK Duplek, JK Olimpija in domači JK Drava. Pogled na prvenstveno lestvico je nakazoval, da sta gostujoči vrsti iz Dupleka in Ljubljane absolutna favorita proti mladi ptujski ekipi, katere povprečna starost je okrog 19 let. To se je izkazalo tudi na blazinah, čeprav so bili domači judoisti zelo čvrsti tekmeci. Zaradi končnega mesta po rednem delu prvenstva se je takoj videlo, da so judoisti Du-pleka vzeli stoodstotno zares dvoboj z Dravo in ga tudi dobili s 5:1 v zmagah. Pri gostih so na tatamiju največ pokazali Dorijan Jamnišek, Tadej Čeh in Tadej Mulec. Za Judo klub Drava je edino zmago priboril Simon Mohorovič, ki je z ipponom in metom seionage premagal Damjana Lesjaka. V drugem dvoboju sta se sešli ekipi Dupleka in Olimpije, ki so ga s težavo, s 4:3, dobili Ljubljančani. S to zmago so si tudi zagotovili drugo mesto po rednem delu prvenstva in nastop 13. novembra na zaključnem turnirju četverice najboljših ekip v Slovenski Bistrici. Nekoliko manj motivirani judoisti iz prestolnice so v zadnjem dvoboju naleteli na sila razpoložene Ptujčane, ki so se zares dobro borili in na koncu izgubili 4:2. Zmagi za Dravo sta prispevala Adrian Gomboc z metom na juko in Simon Mo-horovič, ki je ponovno slavil z ipponom. V obeh dvobojih se je v domači vrsti izkazal v kategoriji nad 100 kilogramov Nejc Kučan, saj sta se dvoboja končala neodločeno brez zmagovalca. Po tekmovanju je trener v Judo klubu Drava Vlado Čuš podal oceno nastopa svoje ekipe: »Moji varovanci so pokazali zelo dober judo. Moram izpostavit, da veliko več kot na nekaterih prejšnjih dvobojih, ki smo jih tesno izgubljali s 4:3
in minimalnimi tehničnimi razlikami. To dejansko govori o tem, da se je ekipa sposobna boriti tudi z močnejšimi tekmeci in da ima naša mlada vrsta določeno kvaliteto, na kateri bomo gradili naprej.«
JK Drava je v tej sezoni izpadel iz 1. slovenske članske lige, potem ko so v ptujskem klubu imeli skozi celotno sezono veliko smole in so skupno osvo-
JK Drava Ptuj - JK Duplek 1:5 (10:50)
-	do 60 kg: Gomboc - Jamnišek 0:10
-	do 66 kg: Mohorovič - Lesjak 10:0
-	do 73 kg: Kodela - Senekovič 0:10
-	do 81 kg: Vidovič - Čeh 0:10
-	do 90 kg: Ljubec - Mulec 0:10
-	do 100 kg: Čuš - Tajhman 0:10
-	nad 100 kg: Kučan - Krajnc 0:0
JK Drava Ptuj - JK Olimpija Ljubljana 2:4 (15:40)
-	do 60 kg: Gomboc - Kukovec 5:0
-	do 66 kg: Kodela - Logar 0:10
-	do 73 kg: Mohorovič - Mihalič 10:0
-	do 81 kg: Vidovič - Jereb 0:10
-	do 90 kg: Ljubec - B. Petrič 0:10
-	do 100 kg: Čuš - M. Petrič 0:10
-	nad 100. kg: Kučan - Logar 0:0
jili le eno točko. Gre za mlado ekipo, ki je bila na nekaterih dvobojih zelo blizu zmage, vendar je v odločilnih trenutkih zmanjkalo malo sreče, znanja in izkušen, tako da so se ti dvoboji končevali z rezultati 4:3 za nasprotna moštva. V tej sezoni je glavni trener ptujskih judoistov Vlado Čuš najbolj pogrešal svojega najboljšega judoista Klemna Ferjana, zara-
JK Gorišnica - Impol 0:7 (0:70)
-	do 60 kg: - - L. Zver 0:10
-	do 66 kg: Kuharič - Trbovc 0:10
-	do 73 kg: Vinkovič - Pulko 0:10
-	do 81 kg: Majcen - Škerlak 0:10
-	do 90 kg: Kukovica - Imamovič 0:10
-	do 100 kg: - - Unuk 0:10
-	nad 100 kg: Fras - P. Ferjan 0:10
Gorišnica - Branik Broker 2:4 (20:37)
-	do 60 kg: - - M. Stergar 0:10
-	do 66 kg: Kuharič - Kavčič 0:10
-	do 73 kg: Vinkovič - Prodan 0:10
-	do 81 kg: Majcen - Sagadinj 0:7
-	do 90 kg: Rus - Leskovšek 10:0
-	do 100 kg: Kukovica - Bevc 0:0
-	nad 100 kg: Fras - Verlič 10:0
di poškodb ali službenih obveznosti pa so manjkali tudi zelo pomembni členi Ervin Vinko, Rok Tajhman in Jože Šimenko. Kljub izpadu v 2. slovensko judo ligo v Judo klubu Drava zagotavljajo, da imajo mladi judoisti dobro kvaliteto in da lahko pričakujemo, da se bodo že po eni sezoni vrnili v elitno slovensko ekipno tekmovanje.
Istočasno je v Gorišnici potekal turnir, na katerem so nastopile ekipe Impola, Branik Brokerja in Gorišnice. Domačini so visoko izgubili z najboljšo slovensko ekipo v rednem delu tekmovanja (in tudi gostiteljem zaključnega turnirja), proti Mariborčanom pa so osvojili dve točki. Gorišničani so se z zmago na uvodnem turnirju sezone proti ptujski Dravi obstali v 1. ligi.
1.	IMPOL	8 7 1 0 15
2.	OLIMPIJA	8 7 0 1 14
3.	Z'DEŽELE SANKAKU 8 6 1 1 13
4.	DUPLEK	8 5 0 3 10
5.	BRANIK BROKER 8 4 0 4 8
6.	ŠIŠKA	8 3 0 5 6
7.	ŽELEZNIČAR 8 116 3
8.	GORIŠNICA 8 10 7 2
9.	DRAVA PTUJ 8 0 1 7 1
David Breznik
Strelstvo • 3. krog mednarodne First lige
Madžar Miklos presenetil domačo trojico iz Miklavža
Strelci SD Jožeta Kerenčiča so pretekli vikend na strelišču OSZ v Ormožu organizirali 3. turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo. Novo in udobno strelišče v Ormožu je največ uspeha prineslo mlademu madžarskemu
Rezultati domačih strelcev
Spodnjega Podravja:		
1. Miklos Tatrai,	ZALA	5S1 krogov
2. Boštjan Simonič,	JKM	57B
3. Simon Simonič,	JKM	571
4. Aleksander Ciglarič,	JKM	570
6. Ludvik Pšajd,	JUR	5BS
7. Kevin Venta,	KOV	5BB
10. Zlatko Kostanjevec,	PTUJ	5B4
11. Majda Raušl,	PTUJ	5B3
20. Mirko Moleh,	JUR	554
21. Miran Miholič,	JKM	554
22. Uroš Pešakovic,	PTUJ	553
26. Rok Pučko,	JUR	552
27. Grega Novak,	KOV	54S
29. Alojz Trstenjak,	JKM	545
30. Robert Šimenko,	PTUJ	544
33. Stanislav Golc,	PTUJ	540
34. Dragoljub Poledica,	JKM	534
35. Slavko Ivanovic,	DOR	532
36. Mateja Pešakovic,	PTUJ	52S
37. Tina Novak,	KOV	523
strelcu Miklosu Tatraiu, ki je z odličnim rezultatom 581 krogov (že drugi letošnji rezultat čez 580!) premagal domačo zgoščeno falango Kerenčiče-vih strelcev, med katerimi je bil najboljši Boštjan Simonič s 576 krogi na drugem mestu,
38. Stiven Vočanec, KOV	523
40.	Franc Bedrač, DOR	519
41.	Staša Simonič, DOR	519
44.	Niko Pšajd,	JUR	516 43. Bojan Mir,	JKM	505
45.	Gregor Polajnko,	KOV	486
46.	Tomi Jevšovar,	KOV	472
Ekipni rezultati 3. turnirja:
1.	SD Jože Kerenčič A	1717
2.	PLE Zalaegerszeg A	1700
3.	SD Alzas HRV	1681
4.	Region Sud AUT	1676
5.	SD Juršinci A	1674
6.	SK Ptuj A	1671
7.	SD Štefan Kovač Turnišče 1654
8.	PLE Zalaegerszeg B	1652
9.	SD Kovinar Ormož	A 1637
10.	SD Jože Kerenčič B	1633
11.	SK Ptuj B	1621
12.	SD Kovinar Ormož B	1481
13.	SD Dornava	1051
njegova klubska kolega Simon Simonič in Aleksander Ciglarič pa sta s 574 in 571 krogi osvojila 3. in 4. mesto. Zelo dobro sta se odrezala tudi juršinski strelec Ludvik Pšajd, ob odsotnosti Simoniča Simoniča mlajšega najboljši član v ekipi s 568 krogi, in domačin iz Kovinarja Kevin Venta, ki iz kroga v krog stopnjuje svoje rezultate, tokrat 566 krogov, in že meša štrene najboljšim. Med Ptujčani se je najbolje odrezal rezultatsko prerojen Zlatko Ko-stanjevec in s 564 krogi osvojil 10. mesto ter se uvrstil tik pred Majdo Raušl s 563 krogi na 11.
mestu.
V ekipni razvrstitvi so še drugo zaporedno zmago dosegli domači organizatorji 3. turnirja, strelci Jožeta Keren-čiča, z lepim rezultatom 1717 krogov. Na drugo mesto se je, s posamičnim zmagovalcem, prebila A-ekipa iz Zalaegersze-ga s 1700 krogi, hrvaški strelci Alzasa iz Čakovca pa so izkoristili slab dan juršinskih in ptujskih strelcev ter s 1681 krogi osvojili 3. mesto.
S četrtim turnirjem se bo First liga nadaljevala prihodnji konec tedna v Zalaegerszegu.
Simeon Gonc
VABILO
OSZ Ormož vabi, v petek 05.11.2010 ob 19 uri, na dobrodelno prireditev, ki bo potekala v športni dvorani OŠ Hardek. Prireditev je namenjena zbiranju sredstev za nabavo elektronskih tarč na novem ormoškem strelišču. Na prireditvi bodo sodelovali domači umetniki: harmonikarski orkester GŠ Ormož, ansambel Kompromis, kantavtor Tadej Vesenjak, pevka Vladka Mori, za smeh bo poskrbel komik Saša Županek. Posebna strelska gosta družabnega večera bosta, zlati slovenski olimpijec Rajmond Debevec in Robi Markoja.
Veseli bomo, če se boste lahko udeležili prireditve in z nami preživeli prijeten večer.
Nogomet
Športni napovednik
Prijetno druženje v Stojncih
Pri petdesetih še vedno deluje kot mladenič in je poln energije. Govorimo o Silvu Fošnariču, ki se je nogometu zapisal pri petnajstih letih, aktivno kariero pa zaključil v 36. letu starosti. Več kot dvajset let je bil torej strah in trepet gostujočih vratarjev. Silvo je ves svoj čas prebil v nogometnem klubu iz Stojncev, kjer je še sedaj, ob življenjskem jubileju -50-letnici - aktiven.
Bil je igralec tega kluba, sekretar, tri leta trener članske ekipe ter od svojega devetnajstega leta trener mlajših
Udeleženci nogometne tekme ob okroglem življenjskem jubileju Silva Fošnariča
Foto: Samo Bezjak
Silvo Fošnarič
selekcij, kar je še danes. To pa je delo, ki ga v bistvu najraje opravlja, z njim pa ostaja v stiku z nogometom. Ne mine pa tudi tekma v Stojncih ali na gostovanjih svojega kluba, ki bi jo izpustil. Nagrada za predano delo je bilo tudi mesto podpredsednika MNZ Ptuj, ki ga je opravljal osem let.
Okrogli življenjski jubilej je Silvo Fošnarič povezal tudi z nogometom. Povabil je nekdanje soigralce in prijatelje, ki so se zbrali v zares velikem
Karting
Ptujcani drugi v ekipnem seštevku
V Vrtojbi je potekala zadnja, šesta dirka letošnjega državnega prvenstva v kartingu. Organizator je naredil dobro potezo, ko je dirko prestavil za teden dni, saj so imeli tokrat dirkači dobre vremenske razmere. Od ptujskih tekmovalcev je nastopil samo Matjaž Dominko v kategoriji KZ - 2 (do 125 kubičnih centimetrov z menjalnikom), kjer je konkurenca najštevilčnejša. V kvalifikacijah je dosegel osmi čas, v pred finalni dirki je bil šesti, v finalni, kjer je imel veliko smole, pa sedmi. Dolgo časa je namreč vozil na tretjem mestu, nato pa je prišlo do sku-
pinskega trčenja, v katerem je bil udeležen tudi Matjaž. Z zadnjega mesta se je nato prebil na sedmo. To mesto je zasedel tudi v letošnjem skupnem seštevku tekmovanj. Tokrat je bil najboljši Žan Humar, vendar je bilo to premalo za skupno prvo mesto, ki si ga je na koncu privozil Urban Stare.
V letošnjem državnem prvenstvu so sodelovali vozniki iz štirinajstih slovenskih klubov. Prvo mesto med ekipami je osvojil AMD Šlander Celje s 357 točkami, drugi je bil AMD Ptuj (298), tretji pa AMD Moste (230 točk).
Danilo Klajnšek
Nogomet • Liga U-14
Liga U-14 vzhod:
v tem krogu popoln izkupiček Aluminija in Drave
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Mozirje 3:0, NŠ Poli Drava - Dra-vinja 2:1, Simer šampion - Nissan Ferk Jarenina 0:0, Maribor - CM Celje 3:0, Malečnik - Pobrežje 1:4, Železničar - Mura 05 0:6, NŠ R. Koren Dravograd - Brežice 7:0, Tehnostroj Veržej - Rudar Velenje 0:9.
1. MARIBOR 14	11	3	0	61:4	36
2. NŠ POLI DRAVA 14 11 3			0	46:10	36
3. CM CELJE 14	10	1	3	57:31	31
4. NŠ R. KOREN 14	8	5	1	35:7	29
5. FERK JARENINA 14	8	4	2	31:11	28
6. ALUMINIJ 14	7	4	3	36:26	25
7. POBREŽJE 14	7	4	3	29:23	25
8. RUDAR VELENJE 13	7	1	5	45:20	22
9. MURA 05 13	6	0	7	38:25	18
10. DRAVINJA 14	5	1	8	28:17	16
11. SIMER ŠAMP. 13	4	2	7	22:27	14
12.	T. VERŽEJ	13	3	1 9	21:42	10
13.	MALEČNIK	14	3	0 11	14:78	9
14.	BREŽICE	14	2	1 11	23:75	7
15.	ŽELEZNIČAR	14	1	1 12	13:62	4
16.	MOZIRJE	14	0	3 11	8:59	3
ALUMINIJ - MOZIRJE 3:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Novak (35), 2:0 Hreljič (36), 3:0 Novak (37)
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Leva, Novačan (Klanjšek), Vinter, Knez, Brodnjak, Hreljič, Novak (Me-znarič), Mesarič (Krajnc), Ornik (Kir-biš). Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA -DRAVINJA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hameršak (1), 1:1 Gustin (18), 2:1 Fleten (55)
NŠ POLI DRAVA: Šrajner, Bela (Sitar), Šoštarič, Gale (Krajnc), Majerič, Petek, Rogina, Zdovc (Fleten), Ha-meršak, Vrbanec, Šalamun (Brec). Trener: Gorazd Beranič.
Danilo Klajnšek
številu ter mu tako izkazali spoštovanje. To je bil pravi nogometni praznik, igrali pa so rumeni proti črnim; prve je vodil Ivan Zajc, druge pa Martin Kostanjevec. Tekmo je sodil nekdanji prvoligaški sodnik Gorazd Kodrič. Ker je bil Silvo slavljenec, je igral za oboje in za vsakega dosegel tudi po en zadetek, preostala še Sandi Petrovič in Franc Milošič, končni rezultat pa je bil 2:2.
POSTAVI EKIP - ČRNI: Marjan Ambrož, Danilo Leva-
čič, Matej Horvat, Sandi Petrovič, Davorin Kolarič, Alojz Kukovec, Srečko Pal, Milan Černivec, Miran Ljubec, Slavko Verlič, Rajko Klajderič, Milan Gabrovec, Silvo Fošnarič. Trener: Miran Kostanjevec.
RUMENI: Franc Milošič, Marjan Šmigoc, Vlado Kelenc, Miran Klajderič, Zvonko Ga-linec, Andrej Lešnik, Janez Bezjak, Peter Rižnar, Andrej Kolarič, Robert Težački, Silvo Fošnarič. Trener: Ivan Zajc.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Veterani
Najboljši veterani Gerečje vasi
V	sklopu prireditev ob prazniku občine Hajdina je Športna zveza občine Hajdina pripravila tradicionalni turnir veteranskih ekip. Le-ta se je odvijal v petek, 29. oktobra, v športni dvorani OŠ Hajdina, na njem pa je nastopilo šest ekip: Hajdina, Skorba, Hajdoše, Dra-ženci, Slovenja vas in Gerečja vas.
V	uvodnih obračunih je bila Gerečja vas v izenačenem srečanju boljša od Hajdoš, Hajdi-na od Skorbe in Draženci od
Slovenje vasi. V finalnem delu tekmovanja so največ spretnosti in nogometnega znanja pokazali igralci Gerečje vasi, ki so ugnali oba tekmeca. Najboljši strelec turnirja je bil Viktor Hotko (Hajdina) s 7 doseženimi zadetki.
Rezultati finala: Gerečja vas -Hajdina 6:0, Draženci - Gere-čja vas 2:3, Hajdina - Draženci 7:2.
Končni vrstni red: 1. Gerečja vas, 2. Hajdina, 3. Draženci.
JM
Veterani Gerečje vasi - zmagovalci tradicionalnega turnirja ob prazniku občine Hajdina.
Pokale sta predstavnikom najboljših ekip in strelcu, Viktorju Hot-ku (drugi z leve), predala župan Radoslav Simonič (levo) in predsednik športne zveze Sandi Mertelj.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Nafta - CM Celje, HIT Gorica
-	Domžale, Rudar Velenje - Triglav Gorenjska; SOBOTA ob 18.00: Olim-pija - Primorje, Maribor - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Garmin Šenčur - Mura 05; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Dravinja Kostroj, Bela krajina - Labod Drava, Roltek Dob - Šmartno 1928; NEDELJA ob 15.00: Krško - IB Interblock.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - NEDELJA ob 14.00: Pomurje Beltinci - ŽNK Dornava, Jevnica - Rudar Škale, Krka - HV TOUR Slovenj Gradec Velesovo Kamen Jerič - Maribor.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: AHA EMMI Bistrica - Stojnci, Kovinar Štore - Paloma, Tehnostroj Veržej - Čarda, MU Šentjur - Grad; NEDELJA ob 14.00: Tromejnik G Kalamar - Odranci, Simer šampion -Malečnik, Koroška Dravograd - Zreče.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Pohorje - Zavrč, Mons Claudius - Carrera Optyl Ormož, Šoštanj - ZAVA Gerečja vas, GIC Gradnje Rogaška - Marles hiše, Šmarje pri Jelšah - Koroške Gradnje, Peca - Boč Poljčane; NEDELJA ob 14.00: Podvinci - Tehnotim Pesnica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Rogoznica - Videm, Oplotnica
-	Pragersko, Lovrenc - Hajdina, Apače - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Središče.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tržec - Hajdoše, Zgornja Pol-skava - Cirkulane, Markovci - Slovenja vas, Podvinci Agrocenter Ptuj
-	Grajena; NEDELJA ob 14.00: Podlehnik - Makole, Spodnja Polskava
-	Leskovec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: NŠ Poli Drava - CM Celje (sobota ob 17.30), Simer šampion - Aluminij (sobota ob 15.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: NŠ Poli Drava - CM Celje (sobota ob 15.30), Simer šam-pion - Aluminij (sobota ob 13.30).
LIGA U-14 VZHOD
15. KROG: NŠ Poli Drava - Aluminij (v petek ob 17.00).
DEKLETA U-17
PARI 3. KROGA: Slovenj Gradec - Cirkulane (sobota ob 10.30), Velesovo - Brinje, Maribor - Pomurje Beltinci.
DEKLICE U-12 VZHOD
Ženski klub Dornava je organizator drugega kroga tekmovanja za deklice do 12. leta starosti. Turnir bo v soboto, 6. 11.: ŽNK Dornava - Rudar Škale (ob 10.30), Rudar Škale - Maribor, Maribor - ŽNK Dornava.
Rokomet
1. A MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Šmartno (v soboto ob 19.00 v športni dvorani na Hardeku), Slovan - Trimo Trebnje, Slovenj Gradec -Ribnica Riko hiše, Gorenje - Cimos Koper, Krka - Maribor Branik, Loka
-	Celje Pivovarna Laško.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (sobota ob 19.00 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt), Celje Celjske mesnine - Žalec, Olimpija - Veplas Velenje, Zagorje GEN I - Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Istrabenz plini Izola (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško B - Sevnica, Mokerc Ig - Ajdovščina, Grča Kočevje - Grosuplje, Alples Železniki - Škofljica, Krško
-	Sviš Pekarne Grosuplje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Pomurje (petek ob 19.30), Brežice - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Dobova, Arcont Radgona - Radeče MIK Celje.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA: Nafta - Drave Deta Center (v nedeljo ob 16.30), Ceršak - Lanteks, Komcel - Litija, Rudar - Šoštanj.
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA: Nafta - Drava Deta Center (v nedeljo ob 13.00), Prepolje - Rile Servis, Litija 2001 - Piramida, Žalec Petrol - Radenska, Gašper Korotan - Lokomotiva DIXI.
Futsal • Pokal Slovenije
1/8 finala: FC Ptuj - Casino Safir Divača (v petek, 5. 11., ob 21.00 v dvorani OŠ Ljudski vrt).
Športni napovednik
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 5. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj, Ilirija - Kema Puconci, Sobota - PPK Rakek, Muta - Krka, Edigs Mengeš - Finea Maribor.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 5. KROGA: Ptuj - Ilirija (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Logatec - Sobota, Kajuh Slovan - Arrigoni, Muta - Ljubljana, Iskra Avtoelektrika - Fužinar Interdiskont.
3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
5. KROG: Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan (v soboto ob 10.00), Šternmatik Cirkovce - Vesna Zalog (v soboto ob 16.00).
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
PARI 5. KROGA: Nova KBM Branik II. - AC Prstec Ptuj (ob 14.00 v športni dvorani Leona Štuklja), Formis II. - ZM Ljutomer, Galeja - Turbina.
Košarka • 3. SKL - vzhod
PARI 3. KROGA: Terme Ptuj - Koroška (sobota, ob 20.00, v Gimnazijski dvorani), ŠRK Koši - Komenda Hram Gorjan, Ivančna Gorica - Ruše, NONA Lenart - Primafoto SG. Prosta je ekipa Posavje Podbočje.
Tenis • Zimska liga 2010/2011
2. LIGA: PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 8.30:Veterani - Civis Ptuj, TK Skorba gad - TK Štraf; SOBOTA ob 11.45: TK Skorba - PPS Ptuj.
Mali nogomet • Zimska liga Ormož
Športno društvo Pušenci razpisuje tekmovanje za zimsko ligo v malem nogometu Ormož 2010/2011. Liga je rekreacijska in je namenjena ekipam iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž; v primeru manjšega števila ekip lahko sodelujejo ekipe iz drugih občin. Tekme se bodo igrale v Športni dvorani na Hardeku. Termini igranja tekem bodo ob sobotah in nedeljah.
V tekmovanje se sprejme 20 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini po 10 ekip. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 20. 11. 2010. Prijavnina za tekmovanje znaša 250 EUR in jo je treba poravnati na TRR Športnega društva Pušenci štev. 04103-0000757896 s pripisom »za zimsko ligo malega nogometa« in »ime ekipe«. Prijavnina mora biti plačana do datuma žreba za tekmovanje, ki bo v petek, 12. 11. 2010, v vaškem domu v Pušencih ob 19 uri; na žrebanju lahko sodeluje prvih 20 ekip s plačano prijavnino.
Igra se po sistemu vsak z vsakim v skupini. Prvouvrščeni dve ekipi iz vsake skupine se uvrstijo v končnico. Nagrade: prve tri ekipe prejmejo pokale, pokal bo tudi za najboljšega strelca, vratarja in najbolj športno ekipo. Prijave sprejemamo na telefon: 041 907 413 (Miran Kuharič), 031 201 656 (Miran Senčar), 051 324 399 (Miran Tušek). Izpolnjeno prijavnico pošljite po elektronski pošti miran.tusek@teleing.com ali mi-ran.tusek69@gmail.com do 12. 11. 2010 ali jo prinesite na žrebanje.
DK, JM, UK
Šahovski kotiček
Bo danes na Ptuju padla odločitev o naslovu državnega prvaka?
Po štirimesečnem premoru se je prejšnji vikend nadaljevalo prvenstvo v najvišji državni šahovski ligi, kjer uspešno nastopajo šahisti Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. V dosedanjih šestih kolih so šestkrat zmagali, enako kot tudi najresnejši tekmec za zmago v letošnjem prvenstvu, ŽŠD Maribor. Vendar so Mariborčani v rahli prednosti, saj so zbrali tri šahovske točke več od Ptujčanov. Odločilno srečanje sedmega kola, ki bo verjetno že dalo odgovor o zmagovalcu letošnje lige, bo danes, v petek, s pričetkom ob 14. uri v prostorih hotela »Mitra« Ptuj prav med vodilnima, domačini in ekipo iz Maribora.
Tako kot v 2. kolu so najvišjo zmago člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj dosegli v nedeljskem 6. kolu, ko so s 5:1 premagali ekipo Vrhnike, dan pred tem pa s 4,5:1,5 ekipo Krškega. Kapetan Ptujčanov Danilo Polajžer je v zadnjih dveh kolih ob odsotnosti VM Aleksandra Beljavskega in Adriana Mihalčišina vključil VM Andreja Volokitina in Jurija Krivoručka ter mladega domačega FM Roberta Roškarja. Vsi trije so iztržili maksimalni izkupiček in zmagali, svoje pa sta s 3,5 točke dodala še VM Duško Pavasovič in Jure Borišek.
V današnjem, 7. krogu, bosta oba kapetana, Georg Mohr za Maribor in Danilo Polajžer za Ptuj, poskušala sestaviti najmočnejši še-sterki. Tu je nekoliko v prednosti domači strateg, ki ima na voljo kar 10 velemojstrov, njegov mariborski kolega pa osem. Vendar sta tudi tukaj oba nekoliko omejena, saj pravila dopuščajo uvrstitev največ dveh tujcev, kar pa je ponovno voda na mlin domačinov. Velemojstra Beljavski in Mihalčišin že vrsto let nastopata s slovenskim državljanstvom tako za državno reprezentanco kot za slovenske klube. Morda bo prednost domačega terena in obisk domačih ljubiteljev šahovske igre dodatna motivacija članom ŠD Tehcenter Ptuj, ki bi ob morebitni zmagi po letu premora naslov najboljšega ponovno prinesli v najstarejše slovensko mesto. V primeru neodločenega izida bo vse odvisno od zadnjih dveh kol. Ptujčani bodo v sobotnem 8. krogu gostovali pri ekipi Nove Gorice, v nedeljskem, 9. krogu pa se bodo pomerili z ekipo Kranja. Podariti velja, da bo zadnji krog za vse udeležence v prostorih Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani s pričetkom ob 11. uri.
Vrstni red po 6. kolu: 1. ŽŠK Maribor 10 (29,5 šahovskih točk), 2. ŠD Tehcenter Ptuj 10 (26,5), 3. ŠD Radenska Pomgrad 7 (22), 4. ŠD Podpeč 6 (16,5), 5. ŠD Vrhnika 4 (16), 6. ŠK N. Gorica 3 (15), 7. ŠK Triglav Krško 5 (14,5), 8. ŠK ZM Branik Maribor 4 (14), 9. ŠS Tomo Zupan Kranj 4 (13), 10. ŠD Bohorič Šentjur 3 (12).
Silva Razlag
Pogovor • Monokolesar Žiga Sternad
King of the hill
V Sloveniji je v zadnjem času vedno bolj priljubljeno mono-kolesarjenje. Nekoč smo mo-nokolo videli samo v cirkusu, danes pa je rezervirano tudi za resen šport, v katerem nekateri dosegajo mednarodne uspehe. Med njimi je tudi Žiga Sternad, ki smo ga povabili na pogovor, da nam razkrije skrivnost tega nenavadnega rekvizita.
Zgodovina monokolesa
Zgodovina monokolesa se je pričela pisati leta 1866, ko je James Stanley izumil unikatno kolo, imenovano Penny Farthing. Kolo je imelo veliko prednje in malo zadnje kolo. Gonilke so bile povezane direktno na sprednjo os, zato se je zadnje kolo dvignilo v zrak in voznik se je rahlo premaknil naprej. To je vzpodbujalo voznike, da so preizkušali, koliko časa lahko vozijo z dvignjenim zadnjim kolesom. Prav to vozilo je bilo navdih za kasnejši izum monokolesa.
Cirkuški klovn na monokolesu
Žiga Sternad se je v osnovni šoli prvič srečal s tem nenavadnim rekvizitom. Udeležil se je šole v naravi in s sošolci so sodelovali pri različnih aktivnostih. Med prostim časom jih je zabaval cirkuški klovn, ki je s seboj prinesel različne rekvizite. Njegovi sošolci so se želeli naučiti žongliranja in ostalih trikov, sam pa se je navdušil nad monokolesom. Te izkušnje se spominja: »Sprva na monokolesu nisem znal loviti ravnotežja, zato sem se oprijel zidu. Takrat se mi ni niti sanjalo, da bo to nekoč šport, v katerem bom tekmoval. Želel sem samo eksperimentirati z nečim novim in mislil sem, da monokolo sodi izključno v cirkus. Občutek na monokolesu je bil nenavaden, zelo sem bil navdušen. Danes nisem preveč navdušen nad klovni, saj jih ljudje pogosto enačijo z monoko-lesarji, kar je za športnika neke vrste žaljivka.«
Od nogometaša do monokolesarja
Nenavadna izkušnja z mono-kolesom je Žigo tako prevzela, da se je kar dve leti poigraval z mislijo, da bi si sam sestavil ta nenavadni rekvizit. V Sloveniji je bilo v tem času monokole-sarjenje še neodkrit šport, zato je brskal po YouTubu, kjer je odkril možnosti, ki jih ta šport ponuja. »Starši so vedeli, kako zelo si želim monokolo in za birmo so mi pripravili nenavadno presenečenje. Prinesli so mi rezervne dele od kolesa Pony in mi predlagali, da si iz teh delov sam sestavim mono-kolo. A to je bil le del presenečenja, saj so mi kupili čisto ta pravo monokolo, pony pa je bil samo »slana šala.«
Monošola
Žiga se je poslovil od nogometa in drugih športov in se od tistega trenutka zapisal mo-
Na stopničkah za zmagovalce po doseženem 3. mestu na Salzkammergut trophy 2009 v Avstriji
nokolesarjenju. V začetku se je učil iz video posnetkov, ki jih je našel na YouTubu. Vadil je tako, da se je oprijel zidu. Sprva je šlo samo naprej in nazaj, potem pa se je loteval drznejših podvigov, kot so poskoki. Danes Žiga s poskokom premaga kar 95 cm višine. Na poti v šolo je nekega dne zagledal »katrco« svojega sedanjega trenerja, ki je bila polepljena z napisi foruma in trgovine, kjer so prodajali monokolesa. Pobrskal je po forumu in se prij avil v monošo-
lo na Petričku v Celju. Kupil si je novo, kvalitetnejše monoko-lo in pričel trenirati.
Želja
po drugačnosti
»Sprva se mi je zdelo skoraj nemogoče, da bi lahko lovil ravnotežje na enem kolesu, kasneje ko sem obvladal osnove, pa mi je bilo jasno, da je mo-nokolo varnejše od klasičnega kolesa. Kolo je namreč narejeno tako, da se ob morebitnem padcu ne zlomi. Pri klasičnem kolesu dosegaš veliko večje hitrosti kot na monokolesu, kjer je povprečna hitrost med 20 in 30 km na uro. Prednost mo-nokolesa je tudi v tem, da pri morebitnem padcu spredaj in zadaj nimaš nobene ovire, na katero bi lahko padel. Ljudje imajo zmotno prepričanje, da je monokolesarjenje nevarno. Posebnost tega nenavadnega športa je v tem, da moraš na monokolesu loviti ravnotežje v vse smeri. Majhen otrok, ki se prične učiti vožnje s kolesom, to počne s pomožnimi kolesi, da se nauči vožnje naprej. Nato mu odvzamejo majhna kolesa in mora premagovati ravnotežje levo in desno, in ko to obvlada, lahko kolesari. Na mo-nokolesu pa moraš znati loviti ravnotežje tudi naprej in nazaj in tudi gonilke poganjaš naprej in nazaj. Na kolesu smo navajeni, da vedno najprej poženemo gonilko, ki je spredaj, na mo-nokolesu pa moraš najprej pognati tisto gonilko, ki je zadaj, v nasprotnem primeru vam bo monokolo pobegnilo naprej.«
Gorsko kolesarjenje
Žiga danes dosega odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih po svetu. Njegova glavna disciplina je gorsko monokolesarjenje, tekmuje
pa tudi v Trialu. Svoj najboljši dosežek je dosegel na svetovnem prvenstvu v Kopenha-gnu (Danska), kjer je zasedel 2. mesto v kategoriji od 16 do 19 let in za tri sekunde zaostal za prvim mestom. Leta 2009 je bil v Švici izbran za najboljšega monokolesarja na tehničnih predelih in bil proglašen za 'King of the hill'' na ISDW 2009. Klub Enkolo Team iz Celja, katerega član je, dosega odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Ustanovitelj kluba je Damjan Utranker, ki je tudi Žigov trener. Damjan je začetnik monokolesarjenja v Sloveniji. V klubu je okoli trideset monokolesarjev, od tega se šest kolesarjev udeležuje mednarodnih tekmovanj.
»Treniram predvsem sam, ker smo tekmovalci tako razkropljeni, da nam samo ob vikendih uspe skupen trening. Treninge prilagajam šolskim obveznostim, in če je možno, treniram do tri ure na dan. Letos sem se avgusta udeležil treh tekmovanj v Nemčiji in Avstriji, kamor sem potoval sam, z vlakom. Osvojil sem dve prvi mesti in eno drugo mesto.«
Načrti in cilji za prihodnost
Žiga je danes dijak četrtega letnika Naravoslovne gimnazije v Celju. V prihodnosti si želi študirati multimedio. V Preboldu vodi tečaj monokole-sarjenja.
»Šole monokolesarjenja se udeležujejo ljudje vseh starosti in prav vsi, ki imajo željo, se naposled naučijo voziti mono-kolo. Zato menim, da starost ni ovira. V prihodnosti želim zmagati v absolutni kategoriji na Svetovnem prvenstvu gorskega monokolesarjenja (kar pomeni največji seštevek vseh zmag oz. točk, doseženih v disciplinah gorskega monoko-lesarjenja - downhill, uphill, north-shore in cross-count-ryja). Tekmovati želim v vseh štirih disciplinah in doseči največ točk v vseh starostnih kategorijah. Mogoče se to zgodi na naslednjem svetovnem prvenstvu v Italiji, ki bo julija 2012.« Aleksandra Jelušič
Spletne strani kjer najdete več informacij
www.zlgasternad.sl
www.zlgasternad.wordpress.sl
www.2slmpl.sl
Vrste mokolesarjenja
»Tako kot v klasičnem kolesarjenju tudi monokolesarjenje pozna več tekmovalnih disciplin. Delijo se na: street, trial, flatland, freestyle, gorsko in druge.
Street monokolesarjenje je izvajanje trikov čez stopnice, trial je premagovanje ovir z monokolesom, flatland je izvajanje trikov na ravni površini, freestyle je podobno plesu na monokolesu ...V gorskem kolesarjenju obstaja več različic, in sicer: downhill, uphill, cross-country in north-shore ...V Sloveniji organizirajo od dva do tri tekmovanja na leto, saj ta šport pri nas še ni tako popularen in poznan. V prihodnosti pričakujemo več tekmovanj in številčnejšo udeležbo. Slovenski monokole-sarji v tujini pridobivamo na veljavi in tudi Slovenija vsako leto povečuje število monokolesarjev. Sam se udeležujem predvsem gorskega kolesarjenja, pri katerem so zelo obremenjene noge, saj moraš na monokolesu neprestano poganjati pedalke. V tem se razlikuje od klasičnega gorskega kolesarjenja.«
Ptuj • Člani Zrelega vedeža na 120. ščipohodu
Tokrat v gosteh v Polzeli
Društvo Zreli vedež se je v petek, 22. oktobra, odpravilo na 120. pohod ob polni luni, imenovan šči-pohod. Jubilejni pohod smo združili s 150. lunohodom društva upokojencev iz Polzele.
V Savinjsko dolino smo se odpeljali z avtobusom ob devetih z željo, da »skočimo« na Menino planino, saj so nas Polzelani pričakovali šele ob 16. uri za skupen pohod ob polni luni. Menino planino smo tokrat pozdravljali le od daleč - sneg je zapadel, pot pa še ni bila uhojena. Sledi v snegu pa smo pustili na poteh po Golteh, kjer sta si roke podajali tetka Jesen in babica Zima. Razkošna paleta barv, s katero so odeti listavci, in snežna belina sta se nam ponujali za ogled v vsej svoji lepoti. Na Golteh je vsak udeleženec pohoda našel nekaj za svojo dušo, vsi pa smo si »privezali dušico« z dobrim kosilom v gostišču v Gornjem Gradu. Ogledali smo si tudi znamenitost Gornjega Grada - katedralo sv. Mohorja in Fortunata, nato pa smo se odpeljali v Polzelo, kjer so nas pričakali »lunohodniki«. Pozdravni govor, prijateljski stiski rok in kupice sladkega vinca so zvabile iz grl tudi pesem. Ptuj-čani smo podarili Polzelanom za 150., jubilejni lunohod 15 litrov vinca. Bili so veseli darila in so takoj kar sami sklenili, da jim bomo za 200. lunohod
Politiki SO nam pred volitvami obljubljali med in mleko, če jih bomo izvolili. Sedaj je čas za dejanja, da ne obstane vse na obljubah kot do sedaj. Čas je za rav-nomeren razvoj CELOTNE OBČINE. in ne SAMO mesta Ptuj/ Opravičilo, da ni denarja, ne drži/
Mislim, da je veliki del priliva v občinsko blagajno glavarina (povratek dela dohodnine občanov občinam), poleg drugih prispevkov krajanov, kot je nadomestilo za koriščenje stavbnega zemljišče... To je denar vseh nas davkoplačevalcev v MO Ptuj/
Za naslednje leto država obljublja (po članku v ŠT) glavarino v višini 554,50 evra (po prebivalcu v MO
podarili 200 l vina. Tedaj se zagotovo spet srečamo in ga bomo skupaj pili.
Po ogledu gradu Komenda, ki ga občina skrbno obnavlja, smo lahko občudovali še muzej starodobnih traktorjev. Veliko lepega, tisto najlepše pa nas je čakalo na pohodu, na poti iz Polzele do Šentan-draža. Ne, nisem se zmotila! Polzelani so mi povedali, kako naj zapišem »sveti Andraž«, zato zapisujem, kot so me
Ptuj). To je veliko denarja. Kaj pa dobijo posamezni deli MO Ptuj?
Vzemimo primer: ČS Grajena, ki ima cca. 2300prebivalcev (številke ne garantiram, so z interneta), bi morala dobiti sredstva v višini: 554,50 x 2300 = 1.275.350 Evrov. Rogoznica ima cca. 3867 prebivalcev in bi morala dobiti 554,50 x 3867 = 2.144.251,50 evrov, itd. Seveda je s temi sredstvi potrebno vzdrževati marsikaj, kot je šolstvo, zdravstvo, javne službe in še kaj. Če so številke prebivalcev manjše, je toliko slabše - manj za ČS.
Po ugotovitvah Računskega sodišča pred skoraj tremi leti MO Ptuj namenja razvoju podeželja SAMO 1 (en) procent proračuna.
naučili v pozni noči na vrhu, kjer je lunca sijala prelepo in še zvezdice so se prižgale na nebu, da smo našli pravo pot do vrha, kjer je bil naš skupni cilj.
Pogled na goro Oljko je bil prelep - lučke so jo osvetlile. Domačini so rekli, da so jih prižgali samo za nas. V temni noči smo kar nekajkrat naredili špalir za avtomobile, ki so vozili mimo nas po gozdni poti in tudi po ozki asfaltni hribovski cesti. Čudili smo se, ker je bil promet gost, in izvedeli, da na neki kmetiji šolarji ličkajo koruzo, prebirajo krompir in jabolka. Otroci so uživali v začetku krompirjevih počitnic. Srečali smo jih na dvorišču kmetije, razigrani so pričakovali starše, ki so po-nje prihajali z avtomobili. V mislih smo srečali tudi svojo mladost: spomini so oživeli ob polni luni tam na hribovski kmetiji.
Naš postanek pa ni bil dolg, pohiteli smo naprej, k cilju. Ščipohodniki smo dobili v
Torej Grajeni je namenjeno cca: 12.753 evrov (namesto 1,2 milijona) ali Rogoznici 21.444 evrov (namesto 2,1 milijona).
Samo pri teh dveh ČS so na izgubi za 3.385.403 evrov, ki so usmerjeni v samo mesto Ptuj. Večina tega denarja se porabi za nekakšne "večje" projekte, kot so gradnje kro-žišč (velikokrat nepotrebnih) in "urejanju" mestnih ulic (kot Potrčeva in sedaj se obljublja še Ormoška), pa za izgradnjo objektov, ki jih prebivalstvo ne mara (Spu-hlja), pa zamenjave luči, ker napačno svetijo, pa Ranca, pa preplastitve po mestu ... Zato pa denarja za podeželje NI/ Leta in leta se vozimo po makadamu in še se bomo naslednjih 8 let in čakali na
dar majice za 120. pohod ob polni luni. S tem darilom sta nas v gostilni na » Šentandra-žu« še pred večerjo presenetila Vika in Ante. Majice nam je podaril Športni zavod Ptuj, logotip je narisal Ante. Mnogi smo majice takoj oblekli.
Vika, Ante! Hvala za lepo darilo, ki bo odslej z menoj hodilo na ščipohode.
S prijateljskim društvom iz Polzele smo šli v sončen dan in tudi v prekrasen jesenski večer, ko nas je z neba že pozdravila Luna. Večer se je prevesil v temno noč, ko smo se vzpenjali na Šentandraž.
Polzelani so nas pri večerji pogostili s pijačo, sladkimi dobrotami in vsakemu od nas podarili obesek »gora Oljka«. Hvala za vse, prijatelji lunopo-hodniki!
14 ur je trajal naš tokratni izlet. Na Ptuju smo občudovali razsvetljeni beli grad, ki je risal svojo zrcalno sliko na gladini Drave v zadnji uri istega dne.
Lucija-Radmila Kaučevič
asfalt - tako nam vsaj obljubljajo. Je to pošteno??
ALI NI ZADNJI ČAS ZA SPREMEMBE MISELNOSTI PRI VODSTVU OBČINE? Govorijo o pridobljenih evropskih sredstvih za VELIKE projekte, ne znajo pa pridobiti niti tistih sredstev, ki jih ima Evropa za razvoj podeželja - ostajajo neizko-riščena/ Za velike projekte pa se iščejo sredstva, ki bodo še bolj obremenila občino - z zadolžitvami// Male sosednje občine z veliko manj denarja pa krepko znajo izkoristiti tudi EU sredstva za napredek svojega podeželja in občine same (Destrnik -luči v vseh vaseh, asfalt povsod, pa kanalizacija, pa ...).
Koliko časa bo ptujsko podeželje pastorek? Čas je, da novi Svet MO Ptuj in prisotne stranke uvidijo, da mesto Ptuj ni Občina Ptuj, ampak da smo VSI SKUPAJ MO PTUJ/
Vladimir Kužnik
Foto: Lucija-Radmila Kaučevič
Vika Dabič (desno) in prijatelja iz Polzele
Prejeli smo
Novi svet v MO Ptuj
Od tod in tam
Ptuj • Tržnica poklicev na Olgici
Foto: LV
Na OŠ Olge Meglič smo v torek, 19. oktobra, organizirali tržnico poklicev. Zanimive in izvirne predstavitve so pripravili Biotehniška šola Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Gimnazija Ormož, Lesarska šola Maribor, Nova Kreditna banka Maribor, Policija, Prometna šola Maribor, Prva gimnazija Maribor, Slovenska vojska, Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Šolski center Rogaška Slatina, Vrtec Ptuj, CIPS, iz Šolskega centra Ptuj pa Biotehniška, Ekonomska, Elektro in računalniška šola ter Strojna šola. Učenci in njihovi starši so pridobili kvalitetne informacije o nadaljnjem šolanju, štipendijah, bivanju v dijaških domovih.., saj so bili predstavljeni številni zanimivi programi, v katere se lahko vpišejo učenci po zaključeni osnovni šoli. Predstavljeni so bili tudi mnogi poklici, za katere se mladi stalno manj odločajo, so pa na tržišču delovne sile zelo zanimivi in iskani.
Vida Lačen
Ptuj • Jesenski plodovi na razstavi
Foto: arhiv šole
Jesen je obarvala naš vsakdanjik tudi na šoli Mladika, Učenke in učenci 1. triade so v avli naše šole pripravili razstavo, kjer so različni jesenski plodovi, kot so buče, kostanji, koruza. Učenci so pokazali tudi svojo umetniško žilico in iz gline izdelali sadje ter ga pobarvali. Potrudili so se tudi učenci, ki so iz drevesnih listov izdelali živali, drevesa in sadje. Za razstavo so poskrbele učiteljice Breda Pisar, Silva Forštnarič in Leonela Djakovič.
Anamarija Veselič, Manja Toplak, 7. a, OŠ Mladika
Podlehnik • Srečanje članov Karitas Ptuj in lavrc
In_ .__ -	****** ,
Foto: ZG
Oktobrsko dekanijsko srečanje sodelavcev Karitas je bilo v župniji sv. Trojice v Halozah. Udeležilo se ga je okrog 50 članov in duhovnikov. Letos je slovenska Karitas praznovala 20. obletnico ustanovitve Karitas v mariborski metropoliji. Župnijska Karitas je prejela tudi zahvalo in praznovanje za 18 let karitativnega, humanitarnega in socialnega dela ter služenja sočloveku v stiski na področju župnije, ki ga je podelil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger v Mariboru. Sledila so poročila župnijskih Karitas. Izmenjali so dobrine, ki jih potrebujejo po župnijah. V novembru bo več aktivnosti Karitasa, zato so razdelili dela in naloge. Potekala bosta dva tradicionalna dobrodelna koncerta - na Ptuju in v Celju. Po trgovinah se bo zbirala hrana. Dogovorili so se o plačevanju položnic ljudem v gmotni stiski. Sledilo je kratko družabno srečanje z izmenjavo izkušenj in potreb župljanov. Naslednje srečanje bo v župniji sv. Marka v Markovcih.
Zdenka Golub
Ptuj • Mladi bodo znova spoznavali vinsko kulturo
Ker vino ni voda ...
Danes se bodo v Klubu ptujskih študentov s pričetkom tradicionalnega festivala Vino ni voda že devetič posvetili čaščenju žlahtne kapljice in tradicije vinarstva v Sloveniji. Namen festivala, ki je približati mladim vinsko kulturo, nameravajo letos uresničiti z različnimi delavnicami in predavanji.
Odprtje festivala, ki bo med 5. in 7. novembrom, bo danes ob 16. uri v Ptujski vinski kleti, kjer bodo obiskovalci spoznali novitete vin Pul-lus. Ob 18. uri se bo v Park hotelu Ptuj pričela delavnica spajanja vin in sladic, imenovana Hedonizem, ki jo bo vodil Gregor Flajnik, strokovnjak ljubljanske vinoteke Hedonia. Udeleženci bodo tako lahko odkrili, kako suha, sladka in peneča vina razigrajo okus sadnih in čokoladnih
sladic, pripravljenih v ljubljanski slaščičarni Rustika.
Uro kasneje bo na istem prizorišču še predavanje Zgodba o uspehu vin Verus, ob 20. uri pa bo sledila predstavitev z dolenjskih koncev -Vinske kleti Krško, Hiše trte in vin Kunej ter Kartuzije Pleterje.
Drugi dan se bo festival preselil v Hotel Mitra, kjer bosta ob 18. uri delavnici z naslovom Uvod v sommeli-erstvo, na katerih bodo obiskovalci
s pomočjo priznanega slovenskega sommelierja Ivana Peršolje spoznavali osnove vinske kulture. Predavatelj bo udeležence vpeljal v tradicijo vinarstva, jim predstavil značilnosti posameznih sort, jih naučil osnov in tehnik degustiranja ter predvsem odkrivanja posameznih okusov, barv in vonjav, ki se skrivajo v različnih žlahtnih kapljicah. Po zaključku delavnic se bodo od 20. ure dalje predstavljali vinarji posestva Montis
Foto: Črtomir Goznik
in vinogradov Horvat.
Na tretji, zaključni dan festivala pa KPŠ organizira izlet v Vinsko klet Kapela (pričel se bo ob 12. uri), ki je prva okrogla v Sloveniji. Tam jim
bodo predstavili vina, ki v sebi skrivajo tudi kanček legende, povezane z vojskovodjem Atilo in grofom Kocjanom.
Polona Ambrožič
Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (1. del)
Med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino
Že kot majhen otrok sem z največjim veseljem prebiral knjižno delo Agathe Christie z naslovom Orient Express, v okviru katere je epski vrh skrivnosten umor na vlaku iz Pariza do Carigrada. In že tedaj sem sanjal, da bom nekega dne obiskal to famozno mesto, ki so ga brez neposredne osnove »zahodnjaki« poimenovali Orient.
Če vzamemo strogo teoretično, se termin Orient nanaša na Azijo, praviloma Daljni vzhod v odnosu do Evrope. In glej ga zlomka, dobršen del bombažnega Carigrada je takrat, dasiravno danes to ne drži več, ležal na evropski strani Bosporske ožine. Morebiti lahko nedvoumna pojasnila najdemo v prisotnosti islamske tradicije, ki je to mesto kot ogromen religijsko determinističen plašč objela ob prihodu Otomanov konec 15. stoletja, vendar bi potemtakem morali celotno Severno in dobršen del Zahodne Afrike imenovati Orient. No, kaj takega pa pretkanim Evropejcem seveda ni padlo na pamet, saj je bil ta del sveta pod evropsko kolonialno politiko in nikakor »orientalski«. Koliko nepotrebnih misli se človeku utrne na zaspanem in dolgočasnem letu, vendarle pa se je ob pristanku začutil pridih arabskega sveta v primežu evropskega ozemlja.
Prihod v Carigrad je bil v zgodnjih jutranjih urah in ni mi preostalo drugega, kot da z letališča vzamem taksi, saj podzemni vlak obratuje le od 7. ure zjutraj naprej. Letališče Ataturk, ki je ime dobilo po sekularnem, a hkrati precej avtoritarnem voditelju Atatur-ku, ki je leta 1923 Turčijo popeljal iz objema islamske determiniranosti in Otomanske nadvlade, se nahaja dobrih 15 kilometrov od širšega središča mesta. Čeprav je v Carigradu nepregledna množica hotelov, ki v svoji skromnosti predrzno razkošno vabijo številne goste v svojo stilsko opremljeno pogostitev, si je nedvomno bolje
zagotoviti hotelsko sobo pred prihodom. Slednje velja predvsem zaradi zgrešene politike oblikovanja cen, saj v samem hotelu plačaš neprimerno višjo ceno. Letališče je pravzaprav eno veliko »taksi« mravljišče, a ne zaradi marljivosti, temveč zaradi številčnosti. Kljub uradni mestni politiki izvajanja taksi službe na osnovi »taksi-metra«, ki predvideva precej visoke kazni za kršitelje, lokalni vozniki kar ne morejo iz svoje kože barantanja. Račun pa ima kar univerzalen, če bi ga slučajno ustavil policist. Na dogovarjanje so me navadili že drugi kraji v Turčiji in sploh v arabskem svetu, pa vendar morebiti pričakujem bolj »zahodno« kulturo stabilnih cen. Slednje nespametno prepričanje je izhajalo predvsem iz medijsko zelo podprte kampanje o uvedbi taksimetra v Carigradu. A saj veste, kaj pravijo: "Lahko spraviš fanta iz Turčije, ampak ne Turka iz fanta.« In to rečem z vsem dolžnim spoštovanjem do turške kulture. Le nekaj zelo polomljenih angleških besed in že se peljemo proti mestni četrti, imenovani Aksaray. Voznik je bil v zgodnjih jutranjih urah že precej utrujen in razdražen, saj sva prispela v Carigrad v času ramadana in je imel le še dobro uro za bogat zajtrk, sonce pa je že zastrašujoče grozilo izza temnih oblakov. Posledično smo tudi mi precej divjali po praznih cestah. Na njegovo gromozansko nesrečo ni povsem natančno poznal lokacije hotela. V krvavi bitki zoper čas voznik ni izbiral sredstev in kot blisk smo drveli po istih uličicah vsaj desetkrat,
Foto: Uroš Zajdela
Raznolike ponudbe turških čajev, ki so del vsakdanje carigrajske kulinarike.
Foto: Uroš Zajdela
Na Carigrajskih ulicah se najbolj prileze sveže iztisnjen sok.
ko mu je vendarle ravno zbujajoči se brezdomec iz kartonaste škatle pokazal smer. Odrešilna bilka, ki se jo je do tedaj tako trmasto otepal. Uspel je. V vsej naglici nama je skoraj pozabil zaračunati. Joj, kako sem mu privoščil tisti veliki, zelenjavni sendvič in litrsko steklenico gazirane pijače, ob tem pa seveda cigareto. »Ljudje pa v Carigradu res sledijo zapovedim islamske religije,« sem pomislil, a so me domačini kmalu ujeli na nezavedni naivnosti. V resnici sledi islamskim zapovedim ramadana le manjšina prebivalcev Carigrada, večinski del se na to požvižga. No, pa saj smo podobnih primerov vajeni tudi iz domačega okolja. V sodobnih družbah, bodisi arabskih ali v domačih, je mnogokrat pomembneje da si cerkevno/mošej-sko »veren«, ker to sosedje vidijo, kot dejansko verujoč. Na žalost skorajda na vsakem potovanju pridem do istih zaključkov. Za dobrih 10 kilometrov smo potrebovali 50 minut in tudi sama sva občutila pomen utrujenosti. In še ena prednost rezervacije hotela v naprej, saj si lahko na sodobnih in-ternetnih aplikacijah ogledaš, kje so bližnje mošeje. Tako se vsaj izogneš tistim hotelom, ki so neposredno ob mošejah, čeprav te bo muezzin v vsakem kotičku Carigrada zbudil.
Carigrad se razprostira na evroazij-skem stičišču, hkrati pa gre za prvovrstno arabsko mesto, s prevladujočo islamsko tradicijo. Nebu nad mestom ljubosumno kraljujejo ogromni mina-reti treh največjih mošej v Carigradu,
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na dve največji arhitekturi stvaritvi Otomanov: Modro mošejo in Hagio Sophio.
in sicer Modre mošeje, Hagia Sophie (danes muzej) in Suleymnaniye mo-šeja, ki v sebi nosijo pravljično mistične zgodbe. Manjše mošeje so sicer razmetane skorajda na vsaki ulici, ob dovolj velikem trudu pa se najde tudi krščanska cerkev. Vsekakor jih je več kot mošej v Sloveniji. Sprehodim se do Sultanahmeta, dekadenčnega sre-
dišča Carigrada, kjer domuje Hagia Sophia, nedvomno najprepoznavnej-ša stavba v Turčiji. Drzna trditev, a še en pogled nanjo me prepriča v to. Z nastankom in razvojem tega arhitekturnega čudeža je tesno povezana mistična in z legendami prepredena zgodovinska kronologija mesta.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
5.11. Vipavo-1894 26.11 Halo Haloze 10.12. Praznične penine - biseri v kozarcu
NOVO: Vinski abonma za devet vinskih večerov razen za zaključnega za samo 99 €. Redna cena posameznega dogodka znaša 15 €. Celoten program najdete na www.terme-ptuj.si
MarUnovanle v Grand Hotelu Primus z Ansamblom Prepih
Sobota, 6.11.2010 ob 19.00 v Klubu Gemina XIII
lil. Primusov ples i legendarno glasbeno zasedbo Pepel in kri
Soboto, 20.11.2010 ob 20.00 v Klubu Gemina XIII
IIDI12 GOVEDINE V RESTAVRACIJI ZIIA
V restavraciji Žila Vam vsaki drugi teden v mesecu nudimo Jedi iz govedine s prilogo po ceni 7 € (sočni golaž v kotličku, steak na žaru, v poprovi omaki ali po lovsko, kuhana govedina z vinsko ali hrenovo omako).
OKREPITE SVOIE TELO I MASAŽAMI, KOPEIMI Ali SAVNAMI VGHPRIMOS
Valens Augusta wellness v GH Primus vas pričakuje! Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si

Grand Hotel Primus
è
ft
I
Grand Hotel Primus •
M
Grand Hotel Primus_
Kuharski nasveti
Kaki
Z enkratno barvo in lepoto sadeža vabijo na svojo pojedino v tem času kakiji. Mamljivost tega sadeža je veliko večja na Primorskem, dostopnost pa ni vprašljiva v nobenem delu Slovenije.
Če ste kdaj pokusili ne prav zrel kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma neomedeni kakiji. Nikakor se po tem ne odločite za vedno, saj na drugi strani sodi kaki med najslajše vrste sadja. V tem času se že opazovanje nagiba k okušanju, vendar na njih ne smemo pozabiti, saj je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane.
Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošli sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizmu z oskrbo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in naravnih sladkorjev. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - medenje, ki ga s pomočjo shranjevanja zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke, enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel pro-
stor prinesemo le toliko sadežev, kolikor jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem času na toplem namreč zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove.
Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo presojna. Če smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča, oziroma lahko jih hranimo tudi do tri mesece. Če imate večjo količino in začnejo kakiji propadati, so najprimernejši, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo tudi za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja, počasi pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost.
Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice pa so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo, roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati kot popolnoma zreli, pogosto mariniramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim
V zadnjem času tudi opaža, da je pesek po mačjem lulanju krvav. Mucka je peljal k veterinarju, kjer je dobil terapijo v obliki injekcij. Veterinar mu je povedal, da gre za vnetje mehurja, ki se bo verjetno ponavljalo. Lastnika skrbi, saj se mucu simptomatika otežkoče-nega uriniranja zelo pogosto ponavlja in sprašuje, ali je možna trajnejša rešitev njegovih težav, saj v nasprotnem primeru celo razmišlja o uspavanju muca.
Pisem s podobno vsebino se je nabralo kar nekaj, saj podobne težave pestijo in skrbijo še kar nekaj mačjih kosmatincev in njihovih lastnikov. Pri mucah so obolenja sečnih poti in sečnega mehurja zelo pogosta problematika in jih označujemo s kratico FLUTD - Feline Lower Urinary Tract Disease, kar je oznaka za skupek simptomov, ki se kažejo z vnetjem spodnjega dela sečil in imajo podobne znake kot vnetje mehurja pri ljudeh. Najpogosteje gre za vnetje mehurja pri mačkah in vnetje sečnice, ki je tanka cevka, po kateri teče urin iz mehurja na prosto. FLUTD
Foto: M. Ozmec
Kaki
solatam.
Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s karamelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko primerno embaliranega pokaplja-nega z limonin sokom in shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta.
Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom.
Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico limoninega soka, če dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno kremo damo
malo namočenih rozin in fino sesekljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko damo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolče-no sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najzahtevnejšim gostom.
Če imate obilico kakijev in so že v zadnji stopnji uporabe, pa lahko pripravite tudi klasično pito, tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z na pol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drob-tine ali tekočo sladko smetano. Pri biskvitni piti nadeva ni treba zgosti s sladkimi drobtina-mi ali smetano.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Bolezni sečnih poti in sečnega mehurja pri mačkah (1.)
Bralec s Ptuja ima muca, starega 8 let, pri katerem se pogosto ponavlja vnetje mehurja. Lastnik opaža, da je mucek dalj časa na pesku, zavzema položaj za uriniranje in pogosto kar stoka oziroma mijavka od bolečin.
je resno zdravstveno stanje, ki lahko povzroči tudi uremijo in smrt, če ga pravočasno ne odkrijemo in zdravimo. Najpogostejša simptomatika bolnih živali je:
Pogostejše uriniranje in napenjanje na malo potrebo.
Med samim uriniranjem mačka kaže znake bolečine, mijavka ali stoka.
Dlje časa trajajoče napenjanje in čepenje na malo potrebo, vendar kljub temu ne najdemo skorajda nič izločenega urina. Lastniki simptomatiko pogosto zamenjajo za zaprtje živali.
Mačka začne opravljati potrebo zunaj stranišča na najrazličnejših mestih, kar lahko postane zelo moteče in neprijetno. Ker muce lahko to počnejo tudi, ko protestirajo proti
nečemu, oziroma nam hočejo nekaj dopovedati, jih lastniki kregajo ali celo kaznujejo zaradi tega, kar stanje še poslabša.
Pogost simptom je tudi kri v mačjem stranišču, ki najpogosteje napelje lastnika k ukrepanju.
V kasnejših fazah bolezni pride tudi do bruhanja in driske, saj je zgradba stene mehurja podobna zgradbi črevesa in želodca in pri močnem krčenju mehurja pride tudi do krčenja črevesja in želodca in posledično do bruhanja ali driske.
Muce se pogosto ližejo po spolovilu in po področju trebuha, pod katerim leži mehur. Najverjetneje občutijo na tem mestu bolečino in si hočejo z lizanjem pomagati.
Pri nekaterih mucah se pri FLUTD tvorijo sečni kristali v mehurju in posledično zaprejo sečnico. V tem primeru pride pri živali do močne bolečine, saj tak kristal z ostrimi robovi draži nežno sluznico sečnice.
Pomembni dejavniki tveganja za nastanek FLUTD so:
HRANA. Prehranjevanje s hrano, ki vsebuje velike vrednosti nekaterih mineralov, poveča verjetnost nastanka kristalov v mehurju. Najpogostejši kristali v mehurju mačk se imenujejo struviti in so sestavljeni iz magnezija in fosforja. Nasta-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
jajo v alkalnem okolju, tako da je obilje magnezija in fosforja v hrani, ki povzroča alkalen urin, idealno za nastanek kristalov. V kislem urinu pa nastajajo kalcijevi oksalati, to so kamni, sestavljeni pretežno iz kalcija.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE. Muce, ki živijo pretežno v stanovanjih in se ne gibajo zadosti, so zelo podvržene bolezni. Zmanjšano pitje vode in umazano mačje stranišče sta vsekakor vzroka za manj pogosto uriniranje. Vedeti je treba, da so muce zelo občutljive živali in manj pijejo, če imajo vodo nastavljeno preblizu mačjega stranišča, če je posoda za vodo premajhna in če je postavljena preblizu glasnih naprav. Zelo pomembno je, da pazimo, da je posoda za vodo vedno polna, saj je znano in dokazano, da muce najraje pijejo vodo iz polne skodelice. To je zanimiv moment, ki ga je pri mačkah, ki imajo težave s FLUTD, treba upoštevati. Zato raje dolijmo vodo v posodo, čeprav je prazna komaj do polovice. Skrbno je treba čistiti tudi mačje stranišče in redno menjavati pesek, saj drugače muce bolj poredko urinirajo.
Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Način vhlevitve plemenskih svinj v času brejosti
S prispevkom želim vzpodbuditi rejce plemenskih svinj k načrtovanju gradnje hlevov. Danes ugotavljamo, da bi v Sloveniji morali bistveno povečati obseg prireje pujskov, saj samo na ta način lahko povečamo skupen obseg prireje prašičev, ki je v zadnjih letih močno upadla.
Potrebujemo torej več investicij v hleve za rejo plemenskih svinj. Pri načrtovanju določene reje plemenskih svinj moramo upoštevati, da potrebujemo za vsako fazo reprodukcijskega ciklusa primerno vhlevitev, to so pripustišča, čakališča, prasilišča in prostore za vzrejo pujskov. Plemenske svinje so v reprodukcijskem ciklusu največ časa vhlevljene v čakališčih.
Prašiči so zelo socialne živali, to velja tudi za plemenske svinje, in iz tega izhaja, da je počutje najugodnejše v skupinskih rejah. Temu sledi tudi zakonodaja na tem področju.
Skupinska reja plemenskih svinj v času brejosti je v evropski direktivi jasno določena. Za obstoječe hleve je predvideno prehodno obdobje, ko je treba hleve preurediti, do 1. 1. 2013.
V	direktivi je določeno, da mora biti plemenska svinja najkasneje na začetku petega tedna po pripustu in do sedmega dneva pred prasitvijo vhlevljena v skupinskem boksu.
Glede krmljenja plemenskih svinj je znano, da jih v času brejosti krmimo količinsko omejeno, zato morajo sistemi vhlevitve omogočati individualno krmljenje svinj. To dosežemo s pregradami pri koritu ali z računalniško vodenim individualnim krmljenjem.
Da bi živalim zagotovili potrebo po ritju in žvečenju, je treba v boksih poskrbeti tudi s primernimi materiali. To dosežemo z doziranjem slame, sena, žagovine, komposta, šote ali z dodatki, s katerimi se živali zamoti-jo (verige, leseni komadi, gumijaste žoge).Vedno skrbimo za zdravstveno neoporečne materiale. Na ta način tudi zmanjšamo medsebojne borbe in poškodbe, ki so v slabih pogojih reje bistveno pogostejše.
Površina 1,64 m2 in od tega 0,95 m2 ležalne površine je predpisana za mladice, za stare svinje pa 2,25 m2 skupne in od tega 1,3 m2 ležalne površine na žival.
Tla v boksih morajo omogočati fizikalno in termično ugodno počutje. Tla morajo biti z urejenimi odtoki, da so čista in suha. Za ležalne površine je dovoljeno maksimalno 15 % perforirane talne površine. Če so tla rešetkasta, morajo imeti širino pohodnega dela 80 mm in širina reže 20 mm.
V	manjših rejah se odločamo za skupinsko rejo s pregradami pri koritu in za ročno doziranje krme v korita. Pregrade onemogočajo napadanje živali pri žretju dnevnega obroka krme. Širina prostora pri koritu je od 45 do 50 cm/žival, globina pregrad od 50 do 150 cm od korita. Po boksu načrtujemo od 3 do 5 živali, ki jih formiramo kot skupino na začetku vhlevitve, da ostane skupina stabilna.
Bokse oblikujemo v obliki danskega boksa. Po možnosti oblikujemo bokse v tri območja: krmišče, tekališče oziroma blatišče in ležišče. V tem primeru je lahko samo blatišče v obliki rešetkastih tal, ležišče je oblikovano s polnimi tlemi na nastilj.
V	večjih rejah so skupine lahko večje z ustrezno avtomatsko tehniko za individualno doziranje krme posamezni živali. Ležalne površin so ločene s pregradnimi stenami.
Odločitev za izgradnjo hleva ali preureditev obstoječega je zahtevna strokovna naloga. Zato je prav, da si rejec v takšnem primeru poišče strokovno pomoč.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.,
KGZS-Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Foto: Peter Pribožič
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
a	I A« s tem kuponom vam nudimo 10% popust
I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: ES
Gospodarska prihodnost na ladji Titanik
Gospodarska prihodnost je še naprej osnovna neznanka za borzne vlagatelje. Glavna ugotovitev, ki jo je med upravitelji velikih svetovnih skladov mogoče izluščiti, je, da je likvidnega denarja sicer dovolj, vendar manjka gospodarskega entuziazma, ki bi dvignil zaposlenost ter potencialne dobičke podjetij na tako raven, da bi se likvidnost iz bančnih trez-orjev pričela zlivati v podjetja, gospodinjstva in na borze.
Ko se človek bežno sprehodi po forumih na tej ali oni spletni strani pogreša debato o ključnih stvareh. Stvareh, ki se tičejo ekonomije danes in jutri, delovnih mest in poklicnih perspektiv. Namesto tega je prevečkrat moč zaslediti cinizem ali ukvarjanje s temami in komentarji, ki ne rešujejo in ne bodo rešili ničesar. Kaj imam v mislih?
Osnovna dilema, ne le za borzne vlagatelje, temveč tudi za ekonomiste, državne voditelje in javnost je sedaj naslednja: se bomo odločili za več ali manj trga, za večje ali manjše vpletanje države v gospodarstvo? Dilema se odpira za vse razvite države in seveda tudi za Slovenijo, ki je kot naložbena destinacija med manj zanimivimi v Evropski uniji. Pred več kot dvajsetimi leti je izgledalo, kot da smo se pri nas že odločili za tržno gospodarstvo, vendar se je sedaj pokazalo, da imamo opravka z drugačnim stanjem: državnimi ali paradržavnimi monopoli in regulacijo. Posledica obojega je čedalje večja dejanska in latentna brezposelnost.
Raziskava agencije ILO pri OZN je pokazala, da brezposelnost postaja glavni globalni problem. Še posebej pa odkriva dejstvo, da je v razvitem svetu trenutno kar 40 odstotkov brezposelnih ljudi brez dela več kot leto dni. Poročilo še ugotavlja, da ta populacija postaja čedalje bolj demoralizirana kljub raznim subvencijam in podporam, ki jih brezposelni upravičenci prejemajo. Dlje ko bodo brez službe, slabše bo.
Trenutna ekonomska in politična doktrina, ki jo pooseblja sedanja ameriška administracija, posnemajo pa jo tudi ponekod v Evropski uniji, je naklonjena ščitenju delovnih mest ter obsežnim in dolgotrajnim socialnim izdatkom za brezposelnost. Leta 2008, ko je grozil popoln kolaps svetovnega gospodarstva, so bili večji državni izdatki, v smislu oživljanja mrtvega agregatnega povpraševanja, gotovo upravičeni. Vendar je predolgo odlašanje nujnih gospodarskih reform v zadnjih letih probleme povečalo do te mere, da postajajo nadaljnja rast brezposelnosti v EU in ZDA, drastična rast javnega dolga in nezaupanje v finančne trge vse večje.
Kje bi bila rešitev ali bolje povedano kakšen bi moral biti začetek reševanja tega problema? Dotaknimo se mozaika zaposlovanja. Vsi soglašamo, da vidnejših rezultatov pri zaposlovanju ne bo mogoče narediti čez noč. Mogoče pa bi bilo dokaj hitro storiti preobrat v naši miselnosti. Ta bi se, denimo, zrcalil v deregulaciji trga dela in nižjih subvencijah za brezposelnost. Razlika med minimalno plačo nekoga, ki je zaposlen, in nadomestilom za brezposelnost bi, denimo, morala biti višja in bolj stimulativna za podjetne, morda vsaj v razmerju štiri proti ena in ne dva proti ena, kot približno znaša sedaj.
Seveda je tak pristop k reševanju brezposelnosti, v teoriji, vsakomur jasen, povsem drugače pa je, ko gre za implementacijo tega v praksi. Politik, ki bi se za kaj takega zavzemal, bi na volitvah zagotovo pogorel, kajti vedno več volivcev je prejemnikov državnih pomoči. Vam je sedaj kaj bolj jasno, zakaj v taki situaciji investitorji še vedno raje vlagajo denar v državne obveznice s triodstotnimi letnimi donosi namesto v gospodarske naložbe in potrošnjo?
Kapital je še vedno prepričan, da gre kljub taki ali drugačni retoriki o vzpodbujanju gospodarstva še vedno za preraz-porejanje stolov na palubi Titanika. Čas bi že bil, da se lotimo dejanskega reševanja gospodarstva.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Mali Jan
Vprašanje: Zanima me, ali bova s punco kmalu imela dojenčka, ker je prvič spodletelo. Hvala za odgovor in želim vam vse dobro v življenju.
Odgovor: V življenju vsake ženske je rojstvo otroka nekaj zelo pomembnega in razigranega. Prav nič drugače pa ni tudi pri očetu, toda tu se vloga razdeli na druge stopnje in druga znanja. Prepričan sem in pri tem me podpirajo tudi planeti, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Seveda bo pri vaju pot nekoliko daljša, ampak to še ne pomeni, da otroka ne bo. V primeru, da analiziram vas, dragi bralec moje rubrike, ugotavljam, da ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. Pravzaprav sploh ne gre obupavati in težave, ki spremljajo vašo punco, bodo kmalu rešene in so le sad preteklosti. Pri tem pa velja naslednje: striktno mora upoštevati navodila zdravnika in prav nič naj ne dela po svoje. Kajti strokovno usposobljena oseba točno ve, kaj je dobro zanjo in kaj ni. V pomoč in oporo ji boste tudi vi. Upoštevati pa je potrebno tudi duhovne zakone življenje, kajti duša je tista, ki zbere, kdaj
se bo utelesila na Zemljo in razveselila neki par. Pomembno je, da se ne obremenjujete s tem, kdaj se bo to zgodilo, ampak da kljub vsem težavam, ki sta jih preživela, doživita neko harmonijo in radost. Kajti ravno ljubezen je tisti nevidna sila, ki zdravi, oživlja in obuja. Kdaj se bo to zgodilo? Po astrologiji je odprt rok števila dve (dva dni, dva meseca, dve leti). Toda bolj spodbudno je dejstvo, da vas bo štorklja z obvestilom kmalu počakala in vam podarila nekaj najlepšega. Seveda pa je v življenju tako, da se nam mnogo stvari naredi z nekim namenom in da je pravilno, da naredite pri sebi neko analizo ter ugotovite, zakaj so se vam te stvari zgodile. Včasih je dobro nekoliko počakati in se prepustiti življenja, kajti oba sta še mlada in imata pred seboj še celo življenja. Popolnoma od vaju je odvisno, ali
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
se bremenita s težavami ali pa pogledate bolj vedro in harmonično na življenje. Skupaj se bosta še veliko učila in izkusila, toda ravno zato pa je življenje v dvoje lepše in bolj harmonično. Srečno!
Šifra: Angel
Vprašanje: Življenje mi ni prizaneslo. Zdi se mi, da se mi je svet podrl. A se počasi pobiram. Pred letom sem se ločila, toda še vedno hrepenim po njem. Bova kdaj prišla skupaj? Ali naj upanje opustim in me mogoče sreča čaka drugje?
Odgovor: Spoštovana bralka, ste oseba, ki je zelo modra in ima v sebi neko posebno moč in energijo. Seveda je pri tem pomembno, da najdete način, da stvari realizirate in da se odločite in greste po svoji poti naprej. To, kar se vam je zgodilo, je vsekakor boleče in obdobje nekega žalovanja je normalen proces. Resnica pa je, da ne sme trajati predolgo in da je nujno, da rečete bobu bob. Kako boste to storili, pa je odvisno od vas. Po mojem mnenju
Brezobzirna sodelavka
Milena ima sodelavko, ki pretirano uporablja najrazličnejše dezodorante in močne parfume, ki po njenem ne sodijo na delovno mesto. Zaradi močnih vonjev jo pogosto boli glava, že od nekdaj je občutljiva na določene vonjave. Zaradi tega je že iskala pomoč pri nadrejenih, ki so sodelavko opozorili na to, da naj bo uvidevna, vendar nič ne pomaga. Milena ima občutek, da si še povečuje dozo vonjav, samo da bi jo še dodatno prizadela. Kaj še lahko naredi? Če bi lahko, bi službo pustila, a kot mati samohranilka si tega ne more privoščiti.
Pretirana uporaba česarkoli škodi vsekakor tudi tistemu, ki to uporablja.
V Mileninem primeru gre očitno za sodelavko, ki je brezobzirna in netaktna v odnosih do nje in drugih sodelavk in sodelavcev. Ker očitno priporočilo oziroma opozorilo nadrejenih ni nič pomagalo, preostane Mileni še vseeno možnost, da se s to sodelavko pogovori in jo prosi za uvidevnost do nje. Če to ne bo dalo rezultatov in če ne želi menjati službe, pa naj gre k zdravniku, da z ustreznimi testi ugotovi njeno preobčutljivost na določene substance in posledično škodljivost za njeno zdravje ter se odloči za dolgotrajno pot tožbe zoper sodelavko, v kateri bo dokazovala škodo, ki ji jo je ta povzročila in ji jo še povzroča ter naj za to zahtevala ustrezno odškodnino.
Mag. Bojan Šinko
ne hrepenite po njem, ampak po lepih trenutkih, ki sta jih preživela skupaj. Ti bodo za vedno v vašem srcu. Moj nasvet se skriva tudi v tem, da globoko v sebi razmislite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Ko boste znali odgovoriti na ta vprašanja, ste na dobri poti, da najdete svojo srečo in blagostanje. Kljub ločitvi se stvari niso zrušile; no, na začetku že morda, toda čas je, da zaživite na novo. Razmislite o tem, kaj ste si celo svoje življenje želeli, in končno uresničite svoje sanje. Usoda je na vaši strani in ob vas so ljudje, ki vam lahko ponudijo neko srečo in notranjo voljo. Prišel bo tudi čas, ko lahko v svoje življenje povabite novega moškega.
Zdi se, da ne verjamete več v mite o sreči, ampak ta prepričanja si lahko pridobite nazaj. Nikoli ne smete v življenju pozabiti nase in na tiste male stvari, ki vas osrečijo. Zavedati se velja, da tudi v naravi divjajo orkani, toda pride dan, ko se umirijo in posije toplo sonce. Vsaka težava je danes najtežja, jutri pa boste že zbrali moč in šli naprej. Vse je v vaših rokah, usoda in rojenice vam bodo vedno naklonjene in vam bodo stale ob strani. Verjemite tudi v naslednje: sreča ne mara ljudi, ki jočejo. Lepo se imejte in čim več se smejte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ptuj • Društvo gojiteljev malih živali
Razstava pasemskih živali
V dvorani Mladika na Ptuju bo od petka, 5., do nedelje, 7. novembra, na ogled že tradicionalna razstava pasemskih živali Društva gojiteljev malih živali Ptuj, ki je bilo ustanovljeno leta 1977 in ima 60 članov. V petek in soboto bo odprta od 8. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 17. ure.
Na ogled bodo kunci, golobi, ptice, perutnina in okrasna perutnina, je pred razstavo povedal njen vodja, sicer podpredsednik društva, gojitelj malih živali Ptuj Franc Štumberger. Letošnja razstava bo presegla prejšnje, saj se jim bodo pridružila nekatera sosednja društva: Maribor, Ormož, Prager-sko, Miklavž, Dravinjska dolina
iz Slovenskih Konjic, klub gol-šarjev ter King klub Slovenija. Vsako društvo bo poskušalo predstaviti najboljše živali, ki jih premorejo njihovi člani. Vabilu se je tudi letos odzvala Biotehniška šola Ptuj, ki bo predstavila nekatere svoje projekte. Franc Štumberger pravi, da si želijo čim več obiskovalcev, še posebej mladih, ker bo razstava
s tem dosegla namen. Priprava in izvedba razstave je ob vsem delu povezana tudi z velikimi stroški, tudi zato si želijo, da bi jo videlo čim več obiskovalcev od blizu in daleč.
Dežurne gojitelje na razstavi pa bodo poiskali vsi tisti, ki si želijo postati člani Društva go-jiteljev malih živali Ptuj. Sam bo na razstavi sodeloval z ame-
riškimi kingi, ki so pasemski golobi, in golobi pismonoši. Franc Štumberger je gojitelj malih živali dvanajst let, od vsega začetka vzgaja ameriške kinge, pred petimi leti pa se je navdušil nad športnimi golobi pismonoši, s katerimi tudi tekmuje, ima jih 140. Na leto se udeleži dvanajstih tekmovanj, na krajše in daljše proge, proga iz Madžarske je dolga 140 km, iz Romunije pa že 640 km. Pred tremi leti je postal klubski prvak, dobil pa je tudi že tri posamične zmage, kar je za tako mladega golobarja, kot je, velik uspeh. Golobi, s katerimi
tekmuje, so v bistvu športniki v pravem pomenu besede, imajo posebno hrano (vsak dan je hrana drugačna), morajo uživati vitamine, posebno lahko hrano pa dobijo pred tekmovanji (riž, drobne žitarice). Prvi treningi potekajo na krajših razdaljah, sčasoma pa se podaljšujejo. Pred tekmovanjem potekajo treningi vsak dan po posebni proceduri, vsak golob mora leteti uro in pol. Golob pismonoša se vedno vrača domov, v domače gnezdo, kjer se je rodil. Vid, vonj, magnetit v možganih in magnetne silnice jim pomagajo, da se vedno vračajo domov. Vsako sezono se jih okrog 20 odstotkov izgubi, na poti jim po življenju strežejo jastrebi, veliko se jih vrne poškodovanih, če imajo poškodovana krila, so izgubljeni. Vsak golobar pa si seveda želi, da bi bile izgube čim manjše, saj so to njegove živali, do katerih goji posebna čustva in skrb.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Franc Štumbeger z ameriškimi kingi
Golobi pismonoše
Slo POP novice
:k-k-k
Leto večjih festivalskih nastopov bo Siddharta zaključila še z dvema klubskima koncertoma. Prvi je bil v ljubljanski Cvetličarni sinoči, drugi pa se obeta nocoj. Gre za nepozabna dogodka, ki obiskovalce med dveinpolurnim nastopom popeljeta skozi nabor hitov z albumov ID, Nord, Rh-, Petrolea in Saga ter nekatere skladbe, kijih skupina že dalj časa ni odigrala v živo. Včerajšnji večer je dodatno popestril nastop ljubljanske zasedbe Adam, danes pa se bo občinstvu predstavila novomeška skupina Puppetz.
-k-k-k
Skupina Skaktus v teh dneh končuje svoj drugi album, v radijski eterpa pošilja skladbo Čuden dan, kije nastala v sodelovanju s članom zasedbe Mi2 Jernejem Dirnbekom. Čuden dan je ena od štirinajstih skladb, ki so večinoma posnete v beograjskem studiu Dabing, kjer je bil posnet tudi prvi album. Končno podobo je skladba dobila v Ljubljani v sodelovanju z Jernejem Dirnbekom.
■k-k-k
Mladega pevca Nina poznamo predvsem po lahkotnih in živahnih ljubezenskih pesmih, med katerimi je najbolj poznana njegova lanskoletna uspešnica Mi amor, za katero je posnel svoj prvi videospot. Pred kratkim je Nino svoje zveste poslušalce presenetil s čudovitim valčkom Prijateljstvo, ki so ga zelo lepo sprejeli, tokrat pa v poslušanje ponuja čustveno balado z naslovom Zal mi je.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ANJA RUPEL - NOVO JUTRO 9. VLADOlRESLiN;- . KRASNI NOVI SVET 8. ANIKA HORVAT - : MALO PREMALO 7. ROCK PARTYZANI - DELAVSKI BUGI 6. BILLYSI - LAHKO JE PREPROSTO 5. DAN D - MOJ PROBLEM 4. EVA ČERNE - SIGNALI 3. MANCA ŠPIK - STEREO NABOJ 2. ALENKA GODEC - ŽIVLJENJE JE LEPO 1. ALEKSANDER MEŽEK - UGANKA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Krila - nov album pevke Neishe
V ljubljanski Cvetličarni bo v četrtek, 11. novembra, predstavitev plošče Krila vrhunske slovenske pevke, skladateljice in pianistke Neishe. Pevko poznamo po skladbah Planet za zadet, Malo tu, malo tam, Le kaj se skriva, Najlepša pot, Čarobni potep ... Obeta se vrhunski koncert z vrhunsko glasbeno poslastico, ki ga pravi ljubitelji glasbe ne smejo zamuditi.
Neža Buh, bolj znana kot Ne-isha, je akademsko izobražena glasbenica (kompozicija in klavir), ki svoje pečate pušča tudi na področjih klasične in filmske glasbe ter drugih scenskih umetnosti. Kot skladateljica posega po različnih klasičnih glasbenih oblikah in sklada tako za komorne kot simfonične zasedbe, mladostna umetniška drznost pa jo žene še h kompozicijam za plesne orkestre. Njena dela izvajajo po domačih in mednarodnih odrih. Je prejemnica Škrjančeve nagrade.
Širši javnosti se je kot pevka predstavila septembra 2005, ko je izdala svoj prvi album z naslovom Neisha. Album je dosegel publiko vseh starosti in prejel pozitivne kritike in nagrade (Album leta, Odkritje leta ...). Prvi singel s tega albuma, Planet za zadet, je osvojil prestižni naslov Najboljša pop
skladba v letu 2005, leto kasneje je sledila nagrada Viktor za najbolj popularno glasbenico.
Drugi album, Nor je ta svet, je izšel oktobra leta 2007 in
ohranja Neishino razpoznavno klavirsko interpretacijo. Sprehaja se skozi številne žanre od popa, soula, pop ročka do melodično izpovedne lirike, ob
Neisha
Foto: Lidija Mataja
spremljavi instrumentalne igre in široke palete pihal, trobil, barvite ritem sekcije in godal. V letu 2009 je za hrvaško tržišče izdala ploščo v angleškem jeziku Miles Away. Kot bonus je na plošči pesem Ljubav je domino, pri kateri je sodeloval Vlatko Stefanovski.
Neisha pa že leti z novimi Krili, kot je poimenovala svoj najnovejši studijski izdelek! Kljub temu da so bile do zdaj njeni največji hiti balade, sama pravi, da verjame, da jih lahko kakšna od novih, živahnejših skladb tudi preseže. S stalnim sodelavcem, producentom De-janom Radičevicem, sta za nov album naredila jagodni izbor skladb, ki jih bo občinstvo lahko slišalo na velikem promocijskem koncertu v ljubljanski Cvetličarni, kjer tudi presenečenj ne bo manjkalo.
MZ
Filmski kotiček
Žaga 3D
Vsebina: Ugankar je mrtev že štiri filme (in najbrž tudi toliko let), kar pa njegovih številnih dedičev ne ustavi, da se ne bi prav po psihopatsko pobijali med sabo, vmes pa v njegovem slogu pravično ter predvsem kruto kaznovali slehernike, ker so svoja prazna življenja zavozili z moralno dvomljivim etičnim početjem. Od dedičev sta do sedmega dela Žage ostala bolj ali manj le dva, in sicer Ugankarjeva vdova Jill ter detektiv Hoffman, ki se seveda prav nič ne marata. V sedmem delu se bosta spopadla na smrt in smrt, eden od njiju se bo boril za življenje, drugi bo imel
Saw 3D
Igrajo: Tobin Bell, Cary Elwes, Costas Mandylor, Betsy Russell, Sean Patrick Flanery
Scenarij: Marcus Dunstan in Patrick Melton Režija: Kevin Greutert Žanr: gravžljivka
Dolžina: 91 minut Leto: 2010 Država: ZDA
čas pripraviti dolgo in zapleteno past za lažnega TV-guruja in motivatorja, ki se hvali, da je preživel Ugankarjevo past, vsem vpletenim pa se seveda niti najmanj ne sanja, da je imel pokojni Ugankar ves čas v rokavu še enega poslednjega asa, ki bo tokrat končno prišel na plano ...
Do trenutno sedmega (in bojda) zadnjega dela se je ta serija filmov žal degradirala v odličen festival krvi za oboževalce, medtem ko so nepozna-valci ali ne-ljubitelji žanra roke najbrž dvignili že ob tretjem delu, ko so se avtorji začeli vedno bolj opirati na čim bolj krvave in domiselne načine umiranja ter vedno manj na sveže in izvirno sporočilo prvega dela. Toda realno gledano je bil vsebinski presežek prvih nekaj delov le dodaten bonus, ki je poskrbel, da je ta serija postala to, kar so v osemdesetih bila neskončna nadaljevanja Petkov 13., Nočnih mor v ulici Brestov, Noči čarovnic in kar je še podobnih gravžljivk. Serija Žaga je svojevrsten filmski fenomen zato, ker je ta koncept pornografije krvavega nasilja uspela razvleči v celotno desetletje 21. stoletja, ko se je zdelo, da je ta žanr dokončno romal na smeti-
šče zgodovine.
Že ob šestici smo se spraševali, ali je sploh možno narediti še bolj krvav film, ki zato ne bi za kazen zlezel na zaprašene police videotek, od koder je ta žanr sploh prišel. V sedmici so avtorji krutost nasilja potencirali do neslutenih meja, da moramo že kar občudovati, kakšen bolan um si je vseh teh grozot sploh sposoben izmisliti, še bolj pa, ali niso nemara bolani tudi oboževalci, ki jih je očitno ostalo toliko, da Žaga 3D še vedno zlahka pade v mainstream.
Žal je za ta ekstrem morala pasti žrtev. Tokrat je od moraliziranja sodobnih vrednot prisoten le še blag odmev, kajti umori so končno res postali le pornografija, ki pa je tako preti-
J
i
> i
rana, da gledalca iz svojih krempljev ne spusti iz rok vseh 91 minut, zato je toliko bolj neverjetno, da so avtorji v filmu našli čas, da so povezali zgodbe vseh prejšnjih delov in jih v sedmi-ci zaključili tam, kjer se je vse skupaj začelo: v prvem delu. S stališča oboževalcev zadovoljno predemo ob ugotovitvi, da je sedmica dokaj dober, čeprav zdaj že standarden del franšize, po drugi strani pa nam ob upanju, da je to res zadnji del, tudi malce odleže. Od sedmih delov je bila le petica relativno slaba, zato je kvalitativni izkupiček za serijo takšnega žanra izjemno visok. Jasno pa je, da bomo naslednje leto v kino leteli gledat tudi osmi del, če si bo studio premislil ...
Matej Frece

' , v l¡ ■ -'-j,, ■ m t , ¿té \ y. i -M
¡>sa»É&é**$
8 iÜML
Pošlji: TD DATE na 3030
• * * >
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
STARA SORTA DEBELIH HRUŠK
Štajerski TEDNIK
ANGLEŠKA PROTE-STANTKA
VOLANSKA GRED
VRHNJA PLAST KOŽE
GOSTIŠČE V GORAH
ŠPRANJA, REŽA
ODVODNI KANAL, ODTOČ
ŽILA ODVODNICA
NAŠ NOVINAR (VANJA)
MODERNA GLASBA
POLOŽAJ PRI ŠAHU
POJAVICA
NAŠA PESNICA (MAJDA)
BAJNO BITJE
POKLINA V SKALOVJU
IZ BESED KUK + POLJA
KMEČKI OČANEC
FILOZOF (ANDREJ)
PEVKA DEŽMAN
KRONASTI GOLOB
SRBSKO ŽGANJE
ULIVALEC TISKARSKIH ODLITKOV
JADR. OTOK
FORMAT PAPIRJA
MOŠKI POTOMEC
KAKAV
NAPLAČILO, ARA
TRICIKEL, TRIKOLO
BIVŠI HRVAŠKI KOŠARKAR (ANDRO)
UMETNO VLAKNO
SEZNAM NASLOVOV, IMENIK
KATOLIŠKA REDOVNICA
POD
BLAGAJNA (POGOVORNO)
NEUMNO DEJANJE
MESTO V FRANCIJI
MUSLIMANSKA SVETA KNJIGA
MOČNO ČUSTVO, STRAST
VULKAN NA SICILIJI
AMERIŠKI REVOLVER
NAŠA PEVKA DŽEZA ŽNIDARIČ
BOGASTVO GOZDOV
OCVRTO PECIVO
BERILIJ
NEKDANJA REKA V FRANCIJI
DEBEL ČLOVEK
ZAPORNIK, JETNIK
Ugankarski slovarček: ALIČ = slovenski novinar, pevec in tekstopisec (Vanja, 1975-), EPITEL = vrhnja plast kože, JARNIK = bajno bitje, strelec in lovec, čarostrelec, zeleni lovec, KIRN = slovenski filozof, analitik znanosti in ekolog (Andrej, 1940-), KNEGO = bivši hrvaški košarkar (Andro, 1956-), RONKa = stara sorta debelih hrušk, TOULON = mesto v Franciji, glavno mesto departmaja Var.
■p^e 'seuoj>j 'ejjoe 'uejrnj '}so|ez 'e>jeo|>j 'efuou
'e|od 'e^odzej '}|0>j 'oe^e^ '^und '13 'S9| 'en '^ujei 'eoo>j 'eg 'eunu 'uny 'p^da 'jed^oaiais 'e>jue|OA 'epiiuejjv 'eoo^jej^ 'jsoAeiod 'ageiui 'jape>j 'pueiuv 'e^uoj :ONAVdOOOA 'a^uezuji 9) A9}¡seu
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 6. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čveka-rije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
NEDELJA, 7. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S TONETOMO TOPOLOVCEM, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 8. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30
NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida. 21.00.V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
TOREK, 9. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice).
SREDA, 10. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0., Raičeva 6
2250 Ptuj	1
Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 11. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 12. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napo-vednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Sreča v ljubezni bo plod pravilnih odločitev. Skrbno boste preučili situacijo In si ustvarili svoje mnenje. Tkali boste nevidno nit diplomacije, ki vam bo koristila na delovnem mestu. Odprle se vam bodo nove poti, vendar hitite počasi. Narava bo naravni eliksir mladosti.
Sn BIK
Fizična energija bo dobro skrita tujim očem. Vztrajnost lastnih načel vam bo v pomoč. Seveda se boste morali zadev lotili iz pravega zornega kota. Pretirano vztrajanje se ne bo izplačalo! V vaše življenje bodo prihajali zanimivi, nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo oaza sredi puščave.
DVOJČKA
Prijetno bo. Svežina vas bo čakala pri pogovorih in izmenjavi mnenj. Pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti in tako narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Ne pozabite si vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli.
RAK
Simbolika tedna bodo intuitivni prebliski. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti. V veliki meri vas bo spremljala drznost. V ljubezni bo potrebno pogledati na zadeve s svetle plati. Tiste reči, ki jih ne boste mogli povedati glasno, si zapišite. Pričakovati je literarne izzive.
LEV
ij Narava bo vaša zaupnica In vir navdiha. Spremljala vas bo tudi sreča. Romantično bo na področju ljubezni in ujeli se boste v val strasti. Odkriti bo potrebno, kaj bi lahko še spremenili. Nekaj več ustvarjalnosti in kreativnosti se bo pričakovalo v povezavi s službo.
DEVICA
Jesenska narava bo za vas čas preobrazbe. Mnogo zadev boste želeli spremeniti In jih postaviti na svoje mesto. Zelo dinamično se boste počutili doma in v krogu družine. Primerno vlogo bo imel tudi pogovor. Pričakovati je, da se bodo v osnovi zadeve odvijale v vašo korist.
TEHTNICA
Po zvezdnih namigih bo pred vami čas povečane ustvarjalnosti. Čustvena skladnost bo prinesla ravnovesje in umirjenost. Popaziti boste morali v komunikaciji, vedite, da beseda ni konj. Kocke usode bodo prinesle ugoden preobrat na delovnem mestu. Iz malega raste veliko.
ŠKORPIJON
Magnetična energija vam bo koristila. Napredovali boste korak za korakom. Obdajali vas bodo različni ljudje in postopoma boste našli svojo izgubljeno moč. V ljubezni bo nekoliko več prilaganja in nihanj. Pogovori bodo prinesli čarobne spremembe. Služba: zabavno bo.
STRELEC
Brezpogojna ljubezen vam bo v pomoč. Jasno bo, da boste v tem tednu Imeli v rokah škarje In platno. Tako boste zadeve izoblikovali po svoje in pri tem imeli paleto navdiha. S svojo odločnostjo lahko korak za korakom napredujete v službi. Sprostila vas bosta joga in meditacija.
KOZOROG
Pred vami bo zabaven teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev. Na delovnem mestu se bodo zadeve sprva spreminjale in kasneje rešile v vašo korist. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Ljubezenska sreča bo namenjena samo naj-pogumnejšim.
VODNAR
Pozitivno razmišljanje vam bo podarilo krila. Prijatelji bodo tisti, ki vam bodo stali ob strani. V po moč vam bodo tudi najrazličnejši nasveti. Niti usode se bodo razplete v pozitivnem smislu na področju ljubezni. Odkriti boste morali neko novo pot.
RIBI
Po zvezdnih namigih se obeta zelo delaven in natančen teden. Sprejeti boste morali več po membnih odločitev in ločiti zrno od plev. Razrešiti bo potrebno tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Prožnost vas bo spremljala v ljubezni. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Vse o modnih trendih v Modnih čvekarijah Radia Ptuj z Barbaro Cenčič Krajnc. Vsaka četrtek ob 11. uri in v soboto po 21. uri.
ATEK, OČKA
ZEVSOVA HČI
MODEL LADE
26 Štajerski
Velika nagradna križanka - Martinovanje Haloze 2010 petek • 5. novembra 2010
SESTAVIL
EDI KLASINC
LESENA OGRAJA
Vabljeni na osrednje Martinove prireditve. Za vas bodo svoja vrata odprle vinske kleti, vinotoči in zidanice, pušlšanki ter turistične kmetije. Obiščete lahko tradicionalne blagoslove mošta. Gostišča in turistične kmetije vam nudijo odlične Martinove jedi. Za vse pohodniške navdušence bodo v času Martinovega organizirani pohodi med vinogradi. Posebej vas vabimo na tradicionalne prireditve in običaje ob pospravljanju klopotcev.
ZOB LIČNIK, PREDMELJAK
MADŽARSKI DIRIGENT (ANDRAS)
INDIJSKI BOG OGNJA
STANKO (LJUBLK.)
STRAN PAVONE F. IGRALEC
4i
20
SRBSKI IGRALEC (PREDRAG)

IZ BESEDE TINA
IKRAVEC, IKRNIK
is
PERJE PRI REPI
NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR SKAARDAL
i0
JAP. PISEC (AKINARI)
MESTO V BELGIJI
MAKEDONSKI POLITIK (STOJAN)
s4
ODPRTE KLETI, KMETIJE, PUŠLŠANKI
I

z

GANSKI POLITIK (KOFI)
MARTINOVANJE HALOZE 2010
MARTINOVANJE HALOZE 2010
MESTO V UKRAJINI
FILM NA VIDEOKASETI
LITOVSKI METALEC DISKA (VIRGILIJUS)
ADAM IN ...
s2
AFRIŠKI VELETOK
AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)
s9
NAŠ NOGOMETNI SELEKTOR (MATJAŽ)
NABIT DELEC
AFRIŠKI PUŠČAVSKI GAD
2i
RIMSKA 6
DOMAČA PERJAD
MESTO PEČATA
MARTINOVE OSREDNJE PRIREDITVE
Petek, 5.11.2010 ob 16.00 uri Videm pri Ptuju, Vidova klet
Odprtje kleti, stojnice vinogradnikov
Nedelja, 7.11.2010 ob 11.00 uri Zg. Leskovec, pred prostorom TD
Šaljivi krst mošta na krajevno običajen način, jedi in zabava
Petek, 12.11.2010 od 16.00 ure Zavrč, Švabovo
Osrednja prireditev v Občini Zavrč
Sobota, 13.11.2010 od 17.00 ure Cirkulane, Večnamenska dvorana
Kulturni program, imenovanje naj Martina VII
Sobota, 13.11.2010 od 17.00 ure Podlehnik, dvorana
Kulturni program, Martinova večerja, pokušina vin
NEMŠKI SKLADATELJ (CASPAR)
HRVAŠKA TENIŠKA IGRALKA (IVA)
KONKURZ, PROPAD
EL. UPOR PRIKLJUČEN
PRED NAPRAVO
2s
REZILNO ORODJE
IGRALKA BULLOCK
POSKOČEN IRSKI KMEČKI PLES
VOJAŠKA EDINICA
ss
ISTRSKA POLITIČNA STRANKA
GRŠKA RTV
KLATENJE, POHAJKOVANJE
i2
i5
i9
s0
IZR. POLITIK (MOŠE)
SEJMARSKA PESEM
KRANJSKA RODBINA
DAVEK V ST. AVSTRIJI
27
4s
IRENA VRČKOVNIK
s5
FRANCE ONIC
VRTNA ZELENJAVA
29
ZDROBITEV SNOVI
22
UROŠ NASTRAN
is
PESNIK DE OTERO
REJV
FRANCOSKO RDEČE VINO
STARORIMSKI POZDRAV
GALERIJA V MARIBORU
IVAN EMERSIC
VRVICA ZA TRNEK
OLGA ČEHOVA
POKRAJINA V JUŽNI ARABIJI
SLADKOVODNA RIBA
40
HRV. ŠAHIST (JURAJ)
LOJZE VOGRIČ
MARTINOVANJE HALOZE 2010
OPTIČNI ČITALEC
LES ZA
SMUČI
25
KANADSKA COUNTRY PEVKA TWAIN
SMUČAR ROGELJ
KAREL NOVAČEK
EDVARD KOCBEK
STEBLO ŽIT IN TRAV
BORBA
ii
ITALIJANSKI GENERAL (UMBERTO)
STAROGRŠKA PESNICA
IZ BESEDE IRENA
SLONOV NOS
IZ BESEDE LERIC
NAŠ SLIKAR MAVEC
: i fl* •1 k «ri
'V
* • à X
Pridite in se poveselite, prijat'le nove pridobite.
ANGLEŠKI PEVEC DURY
ss
POGONSKO GORIVO
SUŽENJ V ŠPARTI
si
MESTO V RODEZIJI
HENRIK VILFAN
BALTSKE DEŽELE
TELOVADEC TRIPKOVIČ
NOVO SREBRO
GROZDNA PLESEN
MARTINOVANJE HALOZE 2010
ITALIJ. OPERNA PEVKA STIGNANI
IND. VERSKI REFORMATOR
NORVEŠKI POLITIK GERHARDSEN
MESTO NA OTOKU HONŠUJU
MARTINOVANJE HALOZE 2010
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC NEWMAN
VAS POD GOLOVCEM
IGRALKA BLYTH
KOROŠKI DUET
LEVJI MLADIČ
42
MAJDA KNE
DELNI ZAKUP, KOLONAT
s7
TRŽAŠKI FILOLOG FONDA
24
26
2s
i00 M2
INOSLAV
ANGLEŠKI PEVEC STEVENS
ZDRAVILO
SODAR ZA KADI
MODEL DACIE (DŽIP)
OCET
5
i6
4
s
6
i7
9
2
OČKA
s
i4
Velika nagradna križanka - Martinovanje Haloze 2010
1.	nagrada: set 3 vin skupine proizvajalcev vina Haloze - Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja;
2.	nagrada: dve vstopnici za Primusove vinske zgodbe - predstavitev Haloz za petek, 26. 11. 2010;
3.	nagrada: Haloze-Zagorje, vodnik po turistični coni (knjiga in DVD film).
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, do četrtka, 11. 11. 2010.
Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v petek, 12. 11. 2010. Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti.
i		s	4	5		7	8	9
i0	ii	i2	is	ii	i5	i6	i7	i8
i9	20	2i	22	2.	2i	25	26	27
28	29		si	B2	ss	M	s5	¿6
si	ss	B9	40	ii	42	4s	MARTINOVANJE HALOZE 2010	
Ime___
Priimek: Naslov: _ Tel.: _
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni!
Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek.
Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
David Bedrač, urednik priloge
Foto: osebni arhiv
Pisec se predstavi
Matic je osemnajstletni dijak, rojen in stanujoč na Ptuju. Že nekaj časa lahko v tem časniku prebirate njegove tedenske kolumne, pred približno enim letom pa se je začel udejstvovati tudi v svetu proze in poezije. To je privedlo do včlanitve v ptujski literarni klub, v katerem sodeluje vse odtlej.
Razen tega je dokaj običajen srednješolec, ki zgodaj vstaja, se pozno odpravlja v posteljo in je nenehno utrujen. Rad bere, sila malo gleda poročila in televizijo nasploh, računalnik pa uporablja zgolj za bolj ali manj produktivne reči. Ne mara gneče, splošne ljudske bebavosti in okrasnih glav. Rad ima samotne sprehode, tišino, noč in vse, kar se odmika od neustavljivega vrveža modernega sveta.
DB
Domača rasi* e s n i k
O objavljenih pesmih
Pesmi, ki zaobjemajo čas od rojstva do smrti. Četudi iz njih vejeta trpkost in ostrina, nagovarjajo s posebno poetiko. Strogo zložene rime in ubranost ritma izhaja iz želje po zbliževanju z glasbo. Avtor se spogleduje s šansonsko strukturo pesmi, ki jo presega z nekaterimi presenetljivimi vsebinskimi komponentami, postavljanjem nenadnih, izvirnih stilnih sredstev, ves čas je prisotna ironična igra med življenjem in smrtjo, med obstajati in izničiti se. Poezija z modernističnimi in postmodernističnimi plastmi, ki kar kliče po kvalitetni uglasbitvi!
David Bedrač
KAMEN	PREPROSTO	GOBE
Matic Hriberšek
Kdaj me bo doletelo, le kdaj me bo zadelo ...
Naj udari že ta kamen,
ta kamen, te težke noči,
naj udari, izbriše me izmed ljudi.
O kamen ta težek, ki v noči sloni, ki čaka, ki udarja, ves čas med ljudi.
O kamen preklet, kdaj udariš po me, kdaj slišal bom sivo zmrzlino noči, daj kamen udari, izbriši me že.
KOVANJE
Kujmo, kujmo, da bo naše, kujmo, da bomo imeli! Kujmo, kujmo da se vidi in da bomo težko živeli. Kujmo, kujmo in delajmo trdo, z zvitimi hrbti in žuljavo roko, delajmo trdo, da bomo imeli! Ne bomo spali, bomo le bedeli, ne bomo umrli, pa tudi ne živeli, mi bomo delali, da bomo imeli! Kovati, kovati, imeti, imeti, le pridno nabirat', nesrečno umreti!
MAJSKI DAN
Da lahko bi letel, to sem si želel, letel bi visoko, za zmeraj odšel. Za zmeraj, za zmeraj bi stran odletel, nikoli se vrnil, v maj bi odšel. Pa tam bi zaklical, pa tam bi preklel, preklet bodi dan, ki si me spočel!
Kako lahko bi živel, kako bi mi bilo lepo, ko bi le ne imel oči, ki zmeraj gledajo.
Kako preprosto bil bi, živel na tem planetu, bil kapljica v morju sestavljanke na svetu.
Kako lahko bi živel, kako bi mi bilo lepo, ko slepo bi verjel, kot oni to počno.
Bilo bi vse preprosto, le črno in pa belo, in vse bi videl takšno, kot bi se sprva zdelo.
Kako lahko bi živel, kako bi mi bilo lepo, ko strumno stal bi v vrsti, in nosil drugega glavo.
Pa bi me ne težilo, pa mirno bi zaspal, v svoji lastni senci, bi sebe drugim dal.
TA TEMNA NOČ
V	samoti polja množice,
v neskončnih razdaljah bližin, v hladu objema, v hladu topline, v tem mrazu, ki reže, živim.
II.
V	tem mrazu,
kjer med stoterimi vsak zase stoji, ko se ga dotakneš, izgine, ga ni, kjer v rečni toplini v zmrzali noči, gledajo, vidijo druge ljudi, vidijo, vidijo zlate oči, v njih jim odsevajo čudne reči, v votli praznini te temne noči.
I.
Za mizo so sedeli, ob sveči mrtve šteli, šepetaje so preštevali mrtve, žive in tiste vmes.
II.
Imeli so otroka, ki z rojstvom bil je položen na smrtno posteljo, hudo je bilo, hudo.
III.
Imeli so na mizi skledo gob, ob polni luni nabrane, z mesečinskim strupom navdane, pravijo, da so takrat najmočnejše.
IV.
Vsak, ki ga je spočel, je eno gobo vzel, vsak, ki rojstvo je zavdal, ta zdaj gobe je spoznal.
V.
Da bi le bilo hitro, hitro vsega konec, jejmo teh gob, hlastno se jih nažrimo!
SMRT
Ena smrt ni ena med ljudmi, smrt zaseje, smrt rodi.
Ena smrt je smrt neštetim, ena rana, tisoč ran, ena žalost smrt maščuje, v enem dnevu smrtni dan.
28 Štajerski
Zanimivosti, bralci pišejo
petek • 5. novembra 2010
Ljutomer • Okrogla miza o odpravi stereotipov
Razbijamo stereotipe
V Ljutomeru je Varstveno delovni center (VDC) Murska Sobota - vanj so združene enote iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote - pripravil razpravo z delovnim naslovom Predstavljamo se - razbijamo stereotipe, kjer so svoje izkušnje s tovrstnega področja predstavili tudi uporabniki ljutomerske enote Andrej Kukovec iz Bučkovcev, Janko Budja iz Borecev, Bojan Grut iz Ljutomera in Adrijana Muratova iz Mekotnjaka.
Kukovec, Budja in Grut so varovanci enote že več kot 20 let, razkrili pa so, da so bili zaradi svojih duševnih in telesnih motenj večkrat v podrejenem položaju, vendar so kasneje praviloma postali veliki zmagovalci. Izpostavili so športne aktivnosti, kjer so prejemali medalje tudi na svetovnih tekmovanjih, pevske sposobnosti, razne ročne spretnosti ter predvsem odprtost do ljudi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.
Z osebami, ki imajo motnje v duševnem in telesnem razvoju, sta se v svoji raziskovalni nalogi v okviru sociologije in psihologije spopadli dijakinji ljutomerske gimnazije Ines Mulec in Tjaša Tarča, ki sta se udeležili seminarja na to temo
Udeleženci okrogle mize v Ljutomeru
v Rogaški Slatini. »Ko sva uspešno prestali seminar, se nama je spremenil pogled na življenje. Razmišljanja so šla povsem
v drugotno smer. Prej sva se nelagodno počutili ob srečevanja s temi ljudmi, pozneje je bilo vse mnogo bolj sproščeno
in čustveno sprejemljivejše za obe strani,« sta povedali.
Z delom ljutomerske enote so se nedavno seznanili tudi zaposleni na Osnovni šoli Mala Nedelja. »Nekateri ljudje imajo težave v komunikaciji s tujci, s popolnoma neznanimi ljudmi. Uporabniki v teh enotah tega nimajo,« je o odprtosti varovancev povedala ravnateljica OŠ Mala Nedelja Breda Žunič ter poudarila, da se pri teh ljudeh izpostavlja posebna vrsta dobrosrčnosti, ki ne pozna meja. Za psihologa in sociologa Bojana Puclja pojem drugačnosti ne obstaja. Trdi, da smo vsi drugačni, nobenega ni, ki ne bi bil drugačen. Vodja ljutomerske enote Metka Šmelc pa je ugotavljala, da se lahko od varovancev veliko naučimo. »Pogosto se znajdemo pred dilemo, ali bodo zmogli postoriti to in ono, toda dati jim je treba le priložnost in največkrat se izkaže, da svoje zadolžitve odlično opravijo,« je zaključila Šmelcova, vsi udeleženci razprave pa so si bili enotni v stališču, da se stereotipi razbijajo v neposrednem stiku in odprtosti do okolja, v katerem ljudje s posebnimi potrebami bivajo.
Niko Šoštarič
Prejeli smo
Odprto pismo županu MO Ptuj, dr. Štefanu Čelanu in Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož
Spoštovani!
V zadnjem Štajerskem tedniku z dne 2. november 2010 smo stanovalci Muzejskega trga 2a z nemajhnim presenečenjem prebrali, da se namerava arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož seliti tudi v nekdanje prostore gostilne Novi svet, se pravi v pritličje na omenjenem naslovu. Glede na to, da gre za zamenjavo zemljišč s Perutnino Ptuj, je domnevati, da je MO Ptuj oziroma Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož novi lastnik celotne zgradbe, s pripadajočimi stanovanji v prvem in drugem nadstropju
Prejeli smo
vred. Stanovalci s tem v zvezi sicer nismo prejeli nobenega obvestila, toda ignorantski odnos upravljalca stanovanj, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije oziroma Stanovanjskega servisa Ptuj ter Perutnine Ptuj kot lastnika ne bi bil nikakršno presenečenje. Že več kot dve desetletji se namreč borimo, da bi si na tem naslovu uredili človeka dostojno življenje, a smo ves ta čas prejemali samo neizpolnjene obljube in odkrit posmeh. Od tega, da smo z vselitvijo Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj morali nemalokrat plezati čez ograjo, če smo hoteli priti do doma, do tega, da sta tako Stanovanjski sklad Republike Slovenije kot njena izpostava Stanovanjski servis Ptuj nehala odgovarjati na naše dopise, pritožbe in vloge. Medtem ko stanarino seveda pridno pobirajo vsak mesec. Nazadnje je lastnik stavbe, Perutnina Ptuj,
obljubil obnovo stavbe in stanovanj za zdaj že minulo pomlad oziroma poletje, zgodilo pa se seveda spet ni nič. Zdaj postaja tudi jasno, zakaj.
Možnosti sta dve, ali nas je lastnik dokončno pustil na cedilu in bodo sami svoje poslovanje enostavno preselili, zaradi česar bo dialog z njimi bolj kot ne nemogoč, upravljavec pa nas bo lahko še naprej prepuščal propadu, ali pa so nas kot kukavičje jajce pre-prostopodtaknili MO Ptuj. Kot stanovalca na omenjenem naslovu me torej zanima, kdo je sedaj lastnik stanovanj na Muzejskem trgu 2 a? Če je to Občina, ali misli vlagati v obnovo celotne stavbe, se pravi, tudi stanovanj? Ali župan in vodstvo Pokrajinskega muzeja vedo, kako dotrajana je v resnicistavba na tem naslovu? Da z zgradbe odpada omet, da bi bila potrebna obnova celotne vodovodne in električ-
ne napeljave? V tem primeru gospodom predlagam, da pod program Pokrajinskega muzeja vključijo tudi vodstvo po stanovanjih; naj si turisti po gledajo, v kakšnih razmerah se v 21. stoletju živi v Sloveniji oziroma v kulturni prestolnici Evrope - polovica stanovalcev nima kopalnice, pozimi je v nekaterih stanovanjih minus, ker so okna povsem zanič, balkoni so življenjsko nevarni uporabnikom itd. Če lastnik stanovanj ostaja Perutnina Ptuj, pa gospoda župana, dr. Štefana Celana naprošam, da uveljavi svoj vpliv pri vodstvu tega ptujskega velepodjetja oziroma pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, Stanovanjskem servisu Ptuj kot upravljavcu, da se ta vprašanja dokončno uredijo, nenazadnje jim predaja nova zemljišča, ki so javna last.
V upanju na konkretne odgovore Vas pozdravljam,
Aljoša Harlamov
So izjave dr. Štefana Čelana verodostojne?
V Štajerskem tedniku št. 84 iz 29. oktobra 2010 je bil objavljen na 7. strani pogovor z novim - starim županom MO Ptuj Štefanom Čelanom. Verjamem, da je novinarka MG zapisala pogovor tako, kot so bile dane izjave sogovornika.
Pogovor ima naslov »Verodostojnost premagala sprevrženost ...«, kar je vzeto iz odgovora g. Celana na prvo vprašanje. Kaj je volivce prepričalo, da so se odločili za vas?
V tem zapisu želim kratko reagirati na izjave, ki so bile dane od župana v pogovoru za Štajerski tednik.
Prav gotovo ne morem sprejeti kritike oziroma izjave, da sem kot protikandidat v volilni kampanji nastopal sprevrženo in da sem nastopal drugačen, kot v resnici sem.
Ravno to sem zelo poudarjal v kampanji, da moramo v politiki biti odkriti in jasni. Zelo kritičen sem do tega, da politiki govorijo eno, delajo pa drugo.
Iz pogovora je razumeti, da je vse, kar je drugače, kot razume in zagovarja g. Celan, sprevrženo početje.
Seveda zmaga Celana na volitvah še ne pomeni, da problematika Ptuja, ki je bila v kampanji izpostavljena od protikandidatov, ni resnična.
Samovšečna izjava, da je samo tisto, kar je v kampanji
zagovarjal Celan, verodostojno, je daleč od resnice.
Očitno pa se Celan spozna praktično na vse, celo na to, da lahko očita, da ne razumem stavka Jezusa Kristusa s križa: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo," ker naj bi po krivem obsojal.
Dogodek križanja na Oljski gori je poznan tudi po tem: ob križanem sta bila levi in desni razbojnik, ki sta slišala stavek umirajočega Kristusa. Desni razbojnik ni vztrajal pri svojem, ni zagovarjal samo svojega prav in svoje verodostoj-
nosti. Za levega razbojnika pa tega ne moremo trditi. In od Kalvarije naprej imamo desne in leve, ki se razlikujejo ravno v osnovni moralni drži v vsakdanjem življenju in žal tudi v politiki.
Torej zavračam nepotrebne kritike in očitke protikandidatom, ki jih novi - stari župan Štefan Celan navaja v pogovoru za Štajerski tednik. Menim, da so po zmagi na volitvah te izjave neprimerne za župana, ki mora biti župan vseh.
Peter Pribožič
Od tod in tam
Dornava • Zanimivo srečanje
Foto: arhiv Zavoda Dornava
25. septembra je bila v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava organizirana prva likovna kolonija, ki je potekala v zavetju baročnega dvorca v Dornavi pod vodstvom Andreje Reberc Ribarič, prof. lik. um., in Gregorja Samasturja. Kar triindvajset umetnikov se je udeležilo tega srečanja, od tega je bilo deset udeležencev izZUDVin dvanajst povabljenih. Glede na udeležbo je bila vizija o druženju in izmenjavi izkušenj uspešna. Sledila je razstava 15.oktobra v razstavnem prostoru občinske stavbe v Dornavi. Razstavo je odprl župan Dornave Rajko Janžekovič. Kar vsi udeleženci so se odločili, da podarijo svoja likovna dela. Dražba bo potekala na spletni strani ZUDV Dornava od 8. do19. novembra. Izkupiček od prodanih del bo namenjen za nakup likovnega materiala. Razstava bo trajala do 19. novembra in vsekakor si jo je glede na njeno pestrost vredno ogledati.
Andreja Reberc Ribarič
Ptuj • Zdravniško predavanje o izcelitvah
Krog prijateljev Bruna Groninga vabi na predavanje o izcelitvah po duhovni poti, ki bo 6. novembra ob 10. uri v Narodnem domu na Ptuju. Organizira ga medicinsko-znanstvena strokovna skupina, ki so jo ustanovili zdravniki, veterinarji in psihologi iz celega sveta. Njen cilj je, zapisati in preveriti izcelitve po duhovni poti. Predavanj, ki potekajo v več kot šestdesetih državah sveta, se udeležujejo tudi izceljeni.
MG
Ptuj • Nevsakdanja ribiška sreča
Foto: Peter Starki
Prekaljenemu ribiču Evgenu Cafuti se je nedavno tega nasmehnila nevsakdanja ribiška sreča, saj je na blestivko, ki jo je izdelal sam, ujel pravo zobato profesorico. Čeprav je srečen ribič Evgen Cafuta že pol stoletja tudi član Ribiške družine Ptuj in je ves čas poudarjal, da tega ne želi, nam je vendarle uspelo, da se je s svojo trofejno ščuko fotografiral in nam zaupal vsaj nekaj osnovnih podatkov. Na bakreni „žlič-nik", ki ga je že pred leti izdelal sam in pri tem uporabil vse svoje dosedanje znanje in izkušnje, je namreč tokrat skočila prava velikanka. To je do sedaj njegova največja ribiška trofeja, saj je ščuka tehtala kar 13,8 kg, od glave do repa pa smo izmerili kar 1,18 m. Zares, vredno ogleda in zagotovo tudi te objave.
-OM
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Astrologija, vedeževanje. Ga. Majda iz Žalca je ponovno dosegljiva na tel. št. 090 43 94. GIZ R TIM, d. o. o., Ul. Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 evra.
SANACIJA KOPALNIC, polaganje keramike in kamna, montaža tuš kabin vseh vrst, vseh modelov. Pettau Bau, d. o. o., Ul. 25. maja 10, Ptuj, tel. 040 295 052.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
ŽAGA PTUJ ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Program TV Ptuj
BUKOVA DRVA, razžagana na 33 cm, zložena na paleti, prodam. Telefon 041 893 305.
PRODAM bukova drva, možna dostava. Telefon 041 668 195.
KUPIM gradbeno parcelo v Budi-ni, Gorišnici in Spuhlji. Telefon 041 457 037.
PRODAM repo za kisanje ali za prehrano živali. Telefon 02 766 05 11, 070 896 081.
PRODAMO odojke. Tel. 041 378 397.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž 12-20 mm, obloga bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam po 3,50 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
SIRK za silažo, 1,5 ha, in sejalnico Olt za žita, prodam. Tel. 070 826 526.
V NAJEM vzamem njive in travnike na Ptuju in na Hajdini. Tel. 041 521 863.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, cena 1.100 €. Tel. 031 469 819.
PRODAM 8 metrov suhi bukovih drv. Tel. 041 299 383.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja in prikolico Tehnostroj. Tel. 041 358 960.
PRODAM teličko A-kontrole, težko 120 kg. Tel. 041 257 911.
PURICE domače reje, težke 8 kg, žive ali očiščene, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Tel. 766 15 31 ali 041 252 637.
PRODAM prašiče od 30 do 80 kg, cisterno za gnojevko, 3200 l. Tel. 041 207 071.
NEPREMIČNINE
PRODAMO poslovni prostor v I. nadstropju na Osojnikovi cesti na Ptuju, v izmeri 160 m2, za dodatne informacije pokličite na telefon 040 892 170.
PRODAM enostanovanjsko hišo na relaciji Turnišče-Ptuj, leto gradnje 1966, parcela cca. 10 arov. Tel. 787 75 25 ali 783 35 91.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Informacije na tel. 051 354 707.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Uresničevanje projekta kongresne dvorane v dominikanskem samostanu na Ptuju. Ekipa prve pomoči Civilne zaščite mestne občine Ptuj, osvojila prvo mesto. Gasilci na sprejemu pri ptujskem županu. Martin Jurič prejel nagrado za najboljšo diplomsko delo. Prehodna zastava za Vrtec Ptuj - enota Zvonček. Gledališki portreti slikarja Janeza Mežana na ogled v Mestnem gledališču Ptuj. Dokumentarna razstava Genocid v galeriji Magistrat. Razstava fotografij Srdana Mohoriča v ptujski knjižnici. Ustanovljeno popotniško društvo Potuj. Potujemo v neznani svet.
Prireditvenik
Petek, 5. november
PETKOV VEČER
10.00 Lenart, Dom sv. Lenarta, odprtje likovne razstave lenarških likovnikov in
nastop glasbenih gostov 11.30 Lenart, center Slovenskih goric, razstavišče, odprtje razstave pekovskih
izdelkov, organizira Društvo kmečkih žena in deklet Lenart 18.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, odprtje fotografske razstave Branka Lenarta, razstava je v sklopu festivala Photonic Moments - Mesec fotografije 2010 18.00 Lenart, Dom kulture, proslava ob občinskem prazniku 19.00 Ormož, športna dvorana na Hardeku, dobrodelna prireditev (koncert), ki je
namenjen za zbiranje sredstev za nakup elektronskih tarč 19.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Madagaskar 20.00 Ptuj, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe »Vipava - 1894« -	Maribor, nakupovalno središče Europark, razstava eksotičnih živali Jurgna
Hergerta
Sobota, 6. november
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1f Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov zobnoprotetiCni nadomestki v enem tednu.

dr. Dražen Babic
vDurmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Iirfoniiaciie na tel: 00 385 98 725 293
iPodulajtz Haina iuztounzm ijitztul
RADIOPTUJ
«a 4/Uetcc
www. radio-ptu^sT^)
RAZNO
www.radio-tednik.si
PRODAMO dvosobno stanovanje, 52 m2, II. nadstropje, v vzhodnem delu Ptuja, v neposredni bližine bolnišnice in zdravstvenega doma ter železniške in avtobusne postaje. Stanovanje je prenovljeno 2008, je prosto bremen in vpisano v ZK, vseljivo takoj. Cena 61.000,00 EUR. Lastna nepremičnina, ni provizije. Informacije na telefon 031 602 396.
STANOVANJE, trisobno, v centru Ptuja, 79 m2, Trstenjakova 7, v 2. nadstropju, prodam. Telefon 031 364 329.
ORMOŽ, okolica, v novonastaja-jočem naselju prodamo stavbno parcelo, mali vikend, položni vinograd. Skupaj 4097 m2, ob asfaltni cesti, lep razgled. Tel. 031 611 559.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddamo trosobno stanovanje. Telefon 031 572 616.
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
V	PTUJU najamem mirno sobico ali manjše stanovanje. Tel. 041 690 216.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM samostoječ kamin, znamke Wemsler, skoraj nov, s keramično oblogo. Tel. 041 900 231.
PRODAM pisalno mizo dimenzij 165 x 80 x 75, s sedmimi predali, cena 80 €. Tel. 040 397 657.
SPREJMEM vsakodnevno postrežbo. Možnost skupnega gospodinjstva. Telefon 041 251 753, 688 31 81, Milan.
PRODAM 4 gume s platišči, dimenzije 175 x 65 x 14, primerne za Renault. Telefon 031 254 243.
PRODAM 4 jeklena platišča velikost 15 cola, VW/Audi, rabljena eno sezono. Tel. 031 444 480.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
9.00 Lenart, športna dvorana, nogometni turnir
10.00 Ptuj, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, delavnice z
redno profesorico Adelheid Blovsky Miller iz Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju
Ptuj, Mestno gledališče, Zelišča male čarovnice, za abonma Kresnička in izven
Ptuj, Narodni dom, informativno predavanje »Izcelitve po duhovni poti« Bruna Groninga, organizirajo ga medicinsko-znanstvena strokovna skupina Lenart, Trg svobode, balinarski turnir
Ptuj, Mestno gledališče, Zelišča male čarovnice, za abonma Zvezdica in izven
17.00 Lenart, Dom kulture, Martinovanje, Martinov koncert Ljudskih pevcev in godcev
20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, pesniško glasbeni dogodek »Vesela nova ušesa«
10.00
10.00
11.00 11.30
Nedelja, 7. november
9.00 do 13.00 Ormož, dvorišče podjetja Avtocenter, sejem rabljene kmetijske mehanizacije, traktorjev in osebnih vozil 13.00 Ljutomer, hipodrom, revijalne kasaške dirke
17.00 Ptuj, Zasebna glasbena šola v samostanu Sv. Petra in Pavla, koncert »Harfa v toku časa«, koncert študentk harfe z Dunaja
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
Torek, 9. november
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stjepan Pintarič, dr.dent. med. V Markovcih
9.30 11.00 11.00
11.00
18.00
18.00
Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven
Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven
Ptuj, CID, skupinsko delo, predstavitev brošure »Zasvojenost - Kam po
pomoč?«
Ptuj, Grajska vinska klet na gradu, prireditev ob zaključku projekta »Spoznja-mo lepote in vina vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice«, prireditev ob martinovanju na Ptuju
Ormož, v hotelu, brezplačno predavanje »Pravljično starševstvo - Pasti sodobne prehrane in kako se jim izogniti«, potekajo tudi sočasne delavnice za otroke
Majšperk, Tovarna umetnosti Albin Promotion, odprtje slikarske razstave Arve Hovig - Rooms Without a view / Sobe brez razgleda, razstavo si lahko ogledate do konca decembra
Kino Ptuj
5., 6. in 7. november ob 17.00 Jaz, baraba (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Plačanci - akcijska avantura. Ob 21.00 Art program: Hibrid - zf. Grozljivka.
Akcija nagrajevanja zvestobe na bencinskih servisih OMV
Potovanja, izleti ali zgolj vsakodnevno nakupovanje nam lahko vzamejo precej energije že pri razporejanju stvari v prtljažniku avtomobila. Za vse, ki so pogosto na poti ali želijo urejen prostor v svojih avtomobilih, pa je sedaj na voljo rešitev, kako urejeno shraniti vse dokumente in pripomočke ter potovati s stilom. Od 25. oktobra namreč na bencinskih servisih OMV poteka akcija nagrajevanja zvestobe, ki ponuja možnost nakupa šestih visokokakovostnih potovalnih organizatorjev Dunlop po izredni ceni. Ob vsakem nakupu nad 10 EUR prejmete eno bonus točko, z zbranimi 20 bonus točkami pa lahko ob nakupu Dunlop izdelkov prihranite do 62 %.
Izberite si organizator, ki vam najbolj ustreza ali pa si popolnoma organizirajte svoj prtljažnik s celotno kolekcijo Dunlop, ki jo sestavljajo:
•	Večnamenski organizator
•	Nakupovalni organizator
•	Večnamenska naramna torba
•	Organizator športnih pripomočkov
•	Organizator dokumentov
•	Družinski hladilni voziček
Vse organizatorje odlikuje visoka kakovost, široka uporabnost in odličen design ter seveda izvrstna cena ob 20 zbranih bonus točkah. Več o promociji ter natančen opis posameznih organizatorjev najdete na www.omv.si.
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. novembra 2010
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena ^
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 5.11.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja Iz občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnlca - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani SOBOTA 6.11.
8.00 Dobrodelni koncert 1. del 10.00 Oddaja Iz občine Lenart 11.30 Polka In majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 13.15 Seja sveta občine Lenart 13.45 Seja sveta občine Destrnlk 14.15 Seja sveta občine Dornava 15.00 ŠKL
18.00 Polka In majolka 20.00 Dobrodelni koncert 2. del 21.30 Utrip Iz Ormoža 22.15 Polka In majolka 23.15 MNP - Ormož 23.50 Vldeo strani
SIP
TV
NEDELJA 7.11.
8.00 Utrip Iz Ormoža
9.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 1. del 10.00 ŠKL
11.00 Srečanje ljudskih pevcev 13.00 Seja sveta občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert MPZ Destrnlk z gosti 18.30 Oddaja Iz občine Lenart
PONEDELJEK 8.11.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL 18.00 Srečanje ljudskih pevcev 20.00 Dobrodelni koncert 2. del 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Vldeo strani
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41.6 i LIMUZ.	2001	7.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
AUDI M AVANT 1,9 TDI EDITION	2007	13.750,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNO SIVA
BMW 318 D LUXE UMUZ.	2008	18.480,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
CITROEN C51,6 HDI DYNAMIQUE	2008	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FORD GA1AXY 1,8 TDCI	2008	16.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
KIA MAGENTIS 2,0 i	2006	7.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPELASTRA 1,416V UMUZ.	2006	8.400,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT CLI01,5 DCISTORIA	2007	4.680,00	KLIMA	BELA
RENAULT ESPACE 1,9 DCI EXPRESSION	2005	8.760,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,5 DCI PRIVILEGE	2008	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,616V CABRIO	2002	3.770,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5DCI LATITUDE	2008	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
VW PASSAT 1,9 IDI LIMUZINA CONFORTIINE.	2002	6.650,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI CONF. UMUZ. KUP. SLO.	2007	13.750,00	AVT. DIG. KUMA	SREBRN
VWT0URAN 1,9 TDI TRENDUNE	2007	13.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
RENAULT SCENIC 1,9 DCIEXP.COMF.	2004	5.260,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
FIAT PALI01,2 WEEKEND	1999	1.540,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
HYUNDAI SANTA FE 2,2 CRDI4WD	2007	16.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,416VIV COMF.	1999	3.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEATLEON 1.9TDI STELLA	2005	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MIŠJESIVA
PEUGEOT 2061,11	2001	2.850,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
CITROEN C 8 2,0 HDI SX	2005	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI	2007	12.800,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DEAWOO KALOS 1,2	2003	3.690,00	16.000 PREV.	RDEČA
PEUGEOT 307 CC 2,0i AVTOMATIK	2006	10.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,216V EXPRESSION	2003	4.230,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
DAEWOO KALOS 1,416V SE	2003	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCIRXE	2000	3.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 Kl EXPRES. LIMUZ.	2002	4.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX FRESH	2000	2.350,00	KLIMA	BELA
FIAT PUNT01,4 ACTIVE GRANDE	2006	5.800,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
RENAULT ESPACE 2,2 DCIEXPR.	2003	6.900,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,41 SX	2004	4.980,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
CHEVROLET LACETT11,616V SX	2004	4.850,00	PRVA REG. 2005	KOV. SV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,9 DCIDYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLETSPARK 0,8 STAR	2007	4.850,00	PRVI LAST.	RDEČA
HYUNDAI GETZ 1,416V GL	2006	5.250,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZA170CDI	2003	6.580,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Na zalogi preko 40 vozil.
www.tednik.si
POHIŠTVO
ŠMIGOC
ŠMIGOC d.o.o.
Spuhlja 79a, Ptuj
www.smigoc.si
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu. Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti moraš na novo začeti...
(Tone Pavček)
ZAHVALA Damjan Dukarič
20. 12. 1985-16. 10. 2010
Vsem, ki ste Damjana pospremili na njegovo novo pot - od blizu in daleč, v srcu in v svojih mislih, darovali cvetje in sveče ter na kakršen koli način ponudili podporo in tolažbo - iskrena hvala.
Prisrčna hvala gre tudi župnikoma za opravljen obred, pevcem, govornici in pogrebnemu podjetju.
V nas samih boš živel naprej ...
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Neže Horvat
IZ PODVINCEV 128 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hčerke z družinami
Alples na pohištvenem sejmu v Ljubljani
Alples se bo na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani predstavil z dvema novima programoma, in sicer s pohištvom za ves dom Globus ter popolno novostjo v njihovi ponudbi, kuhinjami Alples.
Pri razvoju in načrtovanju kuhinj je Alples upošteval načela ergonomije in funkcionalnosti s poudarkom na čistih linijah, kar kuhinji zagotavlja brezčasnost v pravem pomenu besede. Dolgoletne izkušnje in znanje, ki jih ima podjetje pri izdelavi pohištva, ter vrhunski dizajn pa so garancija za kakovost tudi na področju kuhinj.
Zato od 9. do 14. novembra na pohištvenem sejmu v Ljubljani sledite prijetnemu vonju do Alplesovega razstavnega prostora v halo A, kjer se boste lahko posladkali z drobnim presenečenjem.
sz-	Alples, d. d.
pohištvena znamka
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
7. novembra mineva enajst let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
Ivan Kolarič, iz skorbe
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
8. novembra mineva eno leto, ko si za težko boleznijo zaprla trudne oči
Marija Svenšek
IZ TRŽCA 25 D
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedka in tasta
Ivana Zupaniča
IZ GEREČJE VASI 56 A
se iskreno zahvaljujemo svojcem in g. župniku, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem vaščanom, vaškemu odboru, lovcem, sodelavcem in vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, da ste spoštovali njegovo zadnjo željo.
Njegovi najdražji
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. T. Pavček
ZAHVALA
27. oktobra 2010 nas je zapustil dragi ata in dedek
Ivan Šimenko st.
S POBREŽJA 75
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od našega očeta še zadnjič poslovili in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča sinova Marjan in Ivan z družinama
Kakor ne ugasne sončni žarek, ne bo nikoli ugasnil spomin nate.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in strica
Antona Stajnka
IZ KVEDROVE 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam stali ob strani. Hvala vsem za izražena sožalja, g. Ljubu Čučku za poslovilne besede, za odigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, saj od nas odšla si nepričakovano, v srcu je le bol in v očeh solze!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice
Julijane Meznarič
IZ STOJNCEV 57
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala vsem, ki ste ji s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas,
le trud in delo tvojih pridnih rok še ostaja! Bolečina in samota sta pri nas, a spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Ivana Zemljaka
S POBREŽJA 131
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekali sožalje. Hvala gospodoma patroma za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Tončku Žumbarju za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve ter osebju Internega oddelka SB Ptuj.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Anica in sin Danilo z družinami
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
KMI0OTO um
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in moj naj nasmeh vam v srcih živi.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Kovačec rojena Marinič
IZ GAJEVCEV 48
Iskrena hvala vsem najožjim sorodnikom, ki so ji pomagali lajšati trpljenje v zadnjih trenutkih njenega življenja, zahvaljujemo se g. župniku Ivanu Holobarju, g. kanoniku s Tezna za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevkam za odpete žalostinke, nosilcema križev in zastav, govornikoma, pogrebnemu podjetju Mir in prav vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in spremili drago pokojnico na večno počivališče, ji poklonili cvetje in sveče ter darovali za sv. maše.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve,
kako boli, ko se zavedamo, da te več ni.
ZAHVALA
23. oktobra 2010 nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Terezija Šmigoc -Vidova Treza
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili in izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in darovali za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Nikoli več te sonce skozi tvojo okno ne zbudi, sedaj te nič ne boli,
kjerkoli si, naj te čuvajo angeli.
Dragi atek, hvala vam.
ZAHVALA
V 91. letu so mirno in tiho zaspali dragi atek, tast, dedek, pradedek, svak in stric
Janez Vidovič
IZ SKORIŠNJAKA 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na dom večnega počitka, darovali sveče, za svete maše in darove za cerkev, nam pa izrekali sožalje in nam stali ob strani. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku Janku Kozelu, Kristini in Anici za molitev, nosilcem križev, zastavonoši, Mariji Toplovec in družini Fras, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Človek ne preboli -bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih dni kakor vulkan izbruhne, teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči. Tiho kane na tla ter izgine
in človek ima le še polovico srca in spomine.
V SPOMIN
7. novembra bo minilo 3 leta, odkar nas je zapustil naš dragi ati, mož, sin, brat in nečak
Marjan Plajnšek
1967-2007
ZGORCE 58
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas boš vedno ti. Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
Bil je lep dan, ko si ti se nama rodila, padel je najin svet, ko sva te izgubila.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage
Bernarde Klaneček
12. 6.1985-18.10. 2010
se iskreno zahvaljujemo stricu Alojzu z Dragico in botru Vladu z družino, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih dneh žalosti stali ob strani, nas tolažili in nam izrekali ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornikoma g. Žeraku in Leonu za besede slovesa, pevcem za zapete žalo-stinke in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi kolektivoma NTB Maribor in OŠ Podlehnik za vso izkazano pomoč.
Še posebej hvala njenim sošolcem in profesorjem iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter sošolcem iz gimnazije in osnovne šole, ki so jo zadnjič pospremili.
Ati, mami in brat Gorazd z družino
Kidričevo • Aktivni v mesecu varstva pred požari
Zaradi eksplozije zagorel bencinski servis
V okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari so v občini Kidričevo v petek, 29. oktobra, izvedli tudi zanimivo in predvsem poučno gasilsko taktično vajo, na kateri so želeli preveriti, kako bi najbolj učinkovito ukrepali, če bi zagorelo na bencinskem servisu.
Kot je pojasnil poveljnik gasilske vaje Jože Kancler iz PGD Talum, so se za vajo na bencinskem servisu odločili predvsem zaradi tega, ker je treba preizkusiti, kako bi delovali in kakšne ukrepe bi izvedli, če bi iz kakršnih koli vzrokov dejansko zagorelo na edinem bencinskem servisu v Kidričevem. V vaji so predvideli, da je prišlo v skladišču bencinskega servisa MOL do eksplozije bencinskih hlapov, kar je zanetilo večji požar na tem objektu. Eksplozija je porušila steno med skladiščem in prodajalno, pri čemer je bila ena oseba huje poškodovana. Uslužbenci bencinskega servisa so takoj pričeli evakuacijo vseh zaposlenih, na varno so prenesli tudi poškodovano osebo ter opozorili vse ljudi, ki so bili takrat na širšem območju servisa, naj
Foto: M. Ozmec
Gasilci so območje bencinskega servisa v Kidričevem zavarovali, vozila na lokalni cesti Kidričevo-Apače pa preusmerili v izmenični enosmerni promet.
Foto. M. Ozmec
Vodja vaje Jože Kancler
se zaradi varnosti takoj odstranijo, odgovorna oseba pa je takoj poklicala center 112 in dežurnega obvestila o velikosti in trenutnem stanju požara. Regijski center za obveščanje je najprej aktiviral osrednje in najbližje gasilsko društvo, to je PGD Talum Kidričevo, dežurni v tem društvu pa je zaradi večje učinkovitosti o požaru na bencinskem servisu takoj obvestil še člane sosednjih PGD Apače in PGD Lovrenc.
Prvi gasilci so prihiteli na kraj domnevnega požarišča v nekaj minutah, to so bili člani PGD Talum Kidričevo. Ti so območje bencinskega servisa
Kot je pojasnil vodja medobčinskega redarstva Robert Br-kič, gre za uresničitev izvajanja še ene od pomembnih pristojnosti skupne redarske službe. Meritve hitrosti so predvidene predvsem v okolici šol in vrtcev ter na cestah, kjer ni pločnikov, na območjih umirjenega prometa in omejene hitrosti. Na podlagi svojih ugotovitev in sprejetih pobud, ki so jih za izvajanje nadzora hitrosti na posameznih cestah ali odsekih cest predlagali občani, so že v januarju pričeli priprave za izvajanje tovrstnih nalog.
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, v okviru katere deluje medob-
činsko redarstvo, je sklenila pogodbe o pridobivanju in izmenjavi podatkov z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za notranje zadeve, zagotovili so tudi računalniško podporo in že v marcu opravili prve poskusne meritve hitrosti. Za sedaj so se iz ekonomskih razlogov odločili, da bodo imeli merilno napravo v najemu, če pa se bo pokazala potreba za intenzivnejši nadzor hitrosti vožnje na območju občine Ptuj in drugih spodnjepodravskih občin, pa bodo predlagali nakup lastne samodejne merilne naprave.
„Prve meritve smo opravili 28. oktobra in 2. novembra na
	
tf U — »J^	
	r (r
i^^LVT > ~ a --	_Z—_^_'
Foto: M. Ozmec
Osrednji del gasilskega napada je bil usmerjen v takojšnje gašenje in reševanje oziroma zdravstveno oskrbo ponesrečene osebe.
takoj zavarovali, ker pa se ta nahaja tik ob lokalni cesti Kidričevo-Apače-Lovrenc, so zaradi večje varnosti poskrbeli tudi za izmenični enosmerni promet, osrednji del gasilskega napada pa je bil usmerjen v takojšnjo akcijo gašenja in reševanja oziroma zdravstvene oskrbe ponesrečene osebe. Kmalu so prihiteli na »prizorišče nesreče« že tudi gasilci iz Apač in Lovrenca, ki so takoj priskočili na pomoč in po navodilih vodje požarne akcije pomagali pri gašenju ter aktivni zaščiti preostalih objektov servisa.
Potek gasilske vaje in akcijo gasilcev sta budno spremljala
tudi dosedanji župan občine Kidričevo Jože Murko in poveljnik Gasilske zveze občine Kidričevo Anton Leskovar, ki sta celoten potek in ukrepanje gasilcev ter delavcev bencinskega servisa MOL ugodno ocenila. Ob uspešnem zaključku vaje jima je poveljnik vaje Jože Kancler uradno poročal, da je v vaji sodelovalo 96 gasilcev iz PGD Talum Kidričevo, Apače in Lovrenc ter ekipa
prve pomoč družbe Talum. Vsi ti so na domnevno požarišče prihiteli z osmimi kombiniranimi in sedmimi orodnimi, oziroma skupaj s 15 gasilskimi vozili. Ker pa vaje v javnosti niso naprej napovedali, je zaradi turobnega zavijanja siren njen potek vzbudil veliko zanimanja tudi med številnimi prebivalci naselja Kidričevo in slučajnimi vozniki.
-OM
Sp. Podravje • Za večjo varnost v prometu
Z radarjem nad voznike
Medobčinsko redarstvo skupne občinske uprave je konec oktobra na območju občine Ptuj pričelo nadzirati promet s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, z radarjem Multanova, ki prekrške tudi slikovno dokumentira.
Dornava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
s pon
inova
A«
vpomapaT
(Ob Dravi 3 a, Ptuj
. zogar ■	j
- i . .
Foto. M. Ozmec
Medobčinska redarska služba med enim prvih merjenj hitrosti s samodejno napravo za nadzor prometa na območju MO Ptuj
kritičnih točkah v Volkmerjevi in Raičevi ulici, na Vičavi, Mestnem trgu, Poti v toplice, Žni-daričevem nabrežju, v Župančičevi ulici, ulici Ob železnici ter v Podvincih. Samo v omenjenih dveh dnevih meritev smo ugotovili kar 228 kršitev zaradi neupoštevanja hitrosti vožnje v naselju, od tega je bilo 60 prekoračitev hitrosti med 10 in 20 km/h, 11 med 20 in 30 km/h in pet prekoračitev več kot 30 km/h. Kršitelji bodo za storjene prekrške sprejeli plačilne naloge z globo in kazenskimi točkami.
Razveseljuje nas ugotovitev, da na Mestnem trgu in v Rai-čevi ulici v času meritev nismo zaznali niti ene kršitve prekoračitve hitrosti, proti pričakovanju pa posamezni vozniki ne upoštevajo omejitev hitrosti v okolicah šol in vrtcev," je poudaril Robert Brkič.
Meritve hitrosti bodo nadaljevali v skladu z mesečnim načrtom, naslednje pa načrtujejo na dosedanjih lokacijah in na nekaterih dodatnih točkah na območju občine Ptuj tudi v naslednjem tednu. Torej pazite, kako boste v teh dneh martino-vali, nikar ne sedajte za volan vinjeni, predvsem pa upoštevajte omejitve hitrosti, saj bo tako varneje za vas in za druge udeležence v prometu!
-OM
© pečena rac
z mlinci in rdečim zel
eijen
•S
Črna kronika
Trčenje v ovinku
1. novembra okoli 15. ure je 24-letni moški, državljan Hrvaške, vozil kolo z motorjem iz smeri Ložine proti Zgornjemu Gruškovju. Ko je po klancu navzdol pripeljal do levega ostrega nepreglednega ovinka, je pričel zavirati in pri tem zapeljal čez sredino vozišča. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni voznik osebnega avtomobila Fiat marea weekend iz Hrvaške, ki tudi ni vozil po desnem vozišču, ampak je v ovinek pripeljal po sredini vozišča. Z vozilom se je ustavil, voznik kolesa z motorjem pa je s sprednjim delom kolesa z motorjem trčil v sprednji desni del stoječega avtomobila. V prometni nesreči je bil voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.
Preveč so popili
30.	oktobra ob 21.30 so policisti Policijske postaje Ptuj v Oreš-ju ustavili 49-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,19 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
31.	oktobra ob 20.30 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Vareji ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Ker med vožnjo ni bil privezan z varnostnim pasom, so mu izdali plačilni nalog, sledi pa še obdolžilni predlog.
1. novembra ob 0.45 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Zgornjem Prebukovju ustavili 36-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil neregistrirano motorno vozilo. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,20 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, izdali so mu plačilni nalog, sledi še obdol-žilni predlog.
Vozniku zasegli avtomobil
31. oktobra ob 0.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Doliču ustavili 36-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja vozil neregistrirano motorno vozilo. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,47 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, zaradi večkratnih kršitev cestnoprometnih predpisov pa so mu zasegli osebni avtomobil, mu izdali plačilni nalog, sledi pa še obdolžilni predlog.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Akoje na lenartovo (6.) lepo ali grdo,.
Danes bo pretežno jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se lahko ponekod zadrži večji del dneva. Precej nizke oblačnosti bo tudi na Primorskem. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 13 do 18 stopinj C.
V soboto bo v zahodni Sloveniji oblačno in večinoma suho, drugod pa bo še pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih kotlinah megla. Pihal bo jugozahodni veter.