Pri ZTT je izšel slovnični priročnik slovenskega jezika v italijanščini, ki ga je sestavila mag. Rada Lečič /^12 Bolj kot Primorski dnevnik so bili privlačni čipsi: to je - med drugim - spoznal Klop, ki seje ivrJJK udeležil Škisove tržnice v Ljubljani ZKB 0 1908- Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski PETEK, 14. MAJA 2010 Št. 113(19.820) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Čedad slab zgled za levo sredino SandorTence Večkrat ugotavljamo, da italijanska leva sredina ni prebolela notranje razkosanosti. To je pokopalo Prodijevo vlado in to se dejansko dogaja tudi po volilnem porazu leta 2008, čeprav so zadnje deželne volitve nekoliko približale levosredinske komponente. Vsekakor še vedno premalo, da bi lahko govorili o stvarni alternativi desni sredini. Razkoli se ne dogajajo samo v Rimu, temveč tudi na lokalni ravni. »Šolski primer« je v naši deželi Čedad, kjer se na nedeljskih in ponedeljkovih občinskih volitvah leva sredina predstavlja kar s tremi županskimi kandidati. Neverjetno, a resnično. Do razkola ni prišlo v To-skani ali Emilii-Romagni, kjer si levica marsikje lahko privošči več županskih kandidatov, eden od njih pa na koncu itak zmaga. Čedad je že po tradiciji konservativna občina in tudi v primeru enega samega županskega kandidata bi leva sredina imela malo možnosti za zmago. Volil-cem se predstavljajo v treh in vsakdo bo na koncu prešteval odstotke svojih strank, desna sredina pa bo slavila zmago. Kaj je to, če ne samomor neke koalicije, v kateri so osebne ambicije prevladale nad skupnimi interesi. Ne vemo, koliko je Čedad v Furlaniji-Julijski krajini osamljen primer, to, kar se je tam zgodilo pa ni spodbudno za deželno levo sredino. Prihodnje leto bodo pomembne volitve na Tržaškem in Goriškem. Upamo, da bo Čedad takrat že pozabljen. ITALIJA - V računalniku preiskovanega poslovneža imena kakih 400 vidnih osebnosti Anemonejev seznam razburkal politične vode Vladna večina: To je proskripcijska lista - Opozicija ne izključuje vladne krize TRST - Uspeh slovenskih otrok na Kugyjevem natečaju Mali likovni ustvarjalci podpirajo spoštovanje okolja TRST - Deževno vreme ni pokvarilo otroškega direndaja v Ljudskem vrtu v Trstu, kjer je bila včeraj sklepna slovesnost z razglasitvijo zmagovalcev letošnjega likovnega natečaja Julius Kugy. Otroci sloven- skih vrtcev in osnovnih šol ter njihove vzgojiteljice in učiteljice so se odlično odrezali, saj so nabrali celo vrsto denarnih nagrad in tudi nekaj prvih mest. Tema letošnjega likovnega natečaja je bil čist zrak: otroci so se z igro in delavnicami naučili, kaj pomeni spoštljiv odnos do okolja, kako varčevati z energijo in vodo ter kako reciklirati odpadne materiale. Na 10. strani RIM - Dnevnika Corriere della Sera in La Repubblica sta včeraj objavila seznam imen ljudi ter javnih uprav in ustanov, za katera naj bi opravila raznovrstna gradbena in druga dela podjetja iz skupine Diega Anemoneja, se pravi poslovneža, ki je v središču podkupninske afere. Seznam so finančni stražniki našli v Anemonejevem računalniku, na njem pa so vidnejši predstavniki javnega življenja. Marsikdo izmed njih je včeraj zanikal, da bi imel kaj opraviti s korupcijo. Vladna večina pravi, da gre za nepreverjeno »proskripcijsko listo«, opozicija pa ne izključuje, da bo afera pokopala vlado. Na 6. strani Iz Rima niti evra za logistično ploščad Na 4. strani Trst: desna sredina po svoje o slovenskem članu komisije M , „ . ' Na 7. strani Slovenski šoli v evropskem projektu P Na 9. strani »Smo v Italiji, globe • a v v • • v italijanščini« ' Na 14. strani Na Goriškem kriminal pod nadzorom Na 14. strani Družba Mangiarotti bo vložila 120 milijonov v tržiško tovarno Na 16. strani SOVODNJE - Jutri zadnji koncert Sovodenjskih deklet Slovo z Metuljčkom Priljubljena pevska skupina po osemindvajsetih letih delovanja pušča za sabo zgoščenko SOVODNJE - Zametki Sovodenjskih deklet segajo v leto 1982, ko se je skupina najstnic zbrala na prvih vajah z namenom, da preveri pevsko zanimanje v krogu domačega društva in vasi. Število zbranih deklet morda ni doseglo začetnih pričakovanj, ki so ciljala na številčnejši zbor, nihče pa ni mogel slutiti, da bodo ta dekleta skoraj tri desetletja bogatila domače kulturno poustvarjanje. Članice te, na Goriškem, predvsem pa v domačih Sovodnjah izredno priljubljene ženske vokalne skupine bodo jutri po osemindvajsetih letih delovanja na pot pospremile svojega skupnega otroka, zgoščenko Metuljček. Predstavile jo bodo na poslovilnem večeru v Sovodnjah. Na 15. strani PORTUGALSKA Papež v Fatimi nagovoril več kot 500 tisoč ljudi LIZBONA - Papež Benedikt XVI. je včeraj med mašo v portugalskem romarskem središču Fa-tima pred več kot 500.000 verniki pozval človeštvo, naj se odmakne od sebičnosti, smrti in terorizma ter se zateče k Božji ljubezni. "V času, ko je bila človeška družina na oltarju nepomembnih in sebičnih interesov narodov, ras, ideologij, skupin in posameznikov pripravljena žrtvovati vse, kar je bilo najsvetejše, je z nebes prišla naša blagoslovljena mati," je med mašo na prostem poudaril papež. Na 21. strani 2 Petek, 14. maja 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Minister Boštjan Žekš o zadnjih dogodkih na Koroškem »Manjšina žrtev cenenega pridobivanja političnih točk« Minister se je odzval na zahtevo koroških svobodnjakov o prepovedi Narodnega sveta koroških Slovencev LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je danes ob zadnjih dogodkih v zvezi z bombnimi atentati na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja izrazil zaskrbljenost, da se ti dogodki izrabljajo za dnevnopolitične teme tako v Sloveniji kot v Avstriji. Minister Žekš se je tako v sporočilu za javnost odzval na zahtevo koroških svobodnjakov, največje stranke na avstrijskem Koroškem, za prepoved Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij slovenske manjšine. »Nedvomno je, da je pri teh dogodkih šlo za akcije, ki so bile po objavljenih podatkih spodbujene ali organizirane s strani tajnih služb različnih držav, saj so se na avstrijskem Koroškem križali številni interesi, ki so bili posledica hladne vojne. Manjšina na avstrijskem Koroškem je bila takrat žrtev tovrstne politike, prav tako je manjšina tudi danes zgolj žrtev cenenega pridobivanja političnih točk,« je opozoril Žekš. Po njegovem prepričanju je bilo to, da so tedaj manjšino vpletali v takratne dogodke, »neodgovorno, sedanje povezovanje manjšine z 'razčiščevanjem' takratnih dogodkov pa je še bolj neodgovorno in pomeni odvračanje pozornosti od bistvenih nerešenih vprašanj položaja slovenske manjšine v Avstriji.« Minister Žekš se je ob tem zavzel, da se morajo tovrstna dejanja iz preteklosti raziskati, »vendar je to predvsem naloga kvalificiranih strokovnjakov, ki morajo osvetliti tematiko z vseh zornih kotov«. Minister za Slovence po svetu Boštjan ŽEKŠ kroma Kot so za STA včeraj povedali na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je Žekš o položaju slovenske manjšine v Avstriji v sredo v okviru rednih pogovorov pogovarjal tudi z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem. Zaradi zahteve koroških svobodnjakov za prepoved NSKS je poslanska skupina Zares v sredo zahtevala sklic nujne seje komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri naj bi na njihov predlog obravnavali »spoštovanje varstva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in nedopustne politične pritiske na obstoj in delovanje NSKS«. Včeraj je Zares zahteval še sklic nujne seje OZP. Koroški svobodnjaki so poleg prepovedi NSKS zahtevali še zaustavitev pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem in spremembe v zgodovinskih učbenikih. Zahteve svobodnjakov po razpustitvi NSKS naj bi nastale na podlagi gradiva iz ustavne obtožbe SDS proti predsedniku države Danilu Turku. (STA) LJUBLJANA - Na kongresu Federalistične unije evropskih narodnih manjšin (FUEN) Türk: Kvalitetno izobraževanje ključnega pomena za učinkovito politično participacijo manjšin LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj nagovoril udeležence kongresa Federalistične unije evropskih narodnih manjšin, ki poteka v Ljubljani. Med drugim je poudaril, da sta kvalitetno izobraževanje in ustrezen institucionalni okvir ključnega pomena za učinkovito politično participacijo manjšin, kar je tudi osrednja tema kongresa. Kongres Federalistične unije evropskih narodnih manjšin (FUEN) velja za največje srečanje evropskih avtohtonih narodnih manjšin, na katerem tokrat sodeluje okoli 150 gostov iz vse Evrope. Politična participacija manjšin je na tokratnem dogodku osrednja tema, ki jo je FUEN deloma obravnaval že na lanskem kongresu v Bruslju. Kot je v nagovoru poudaril predsednik Türk, je izobraževanje temeljni pogoj, ki mu je potrebno posvetiti veliko energije. Le tako je mogoče doseči izobrazbeno raven, ki bi pripadnikom manjšin omogočala učinkovito participacijo, je prepričan predsednik. Poleg tega je kot enega ključnih pogojev izpostavil demokratičen in strpen dialog znotraj manjšine ter med manjšino in ostalimi skupinami. »To je bistvenega pomena za to, da se vzpostavi ustrezen institucionalni okvir, da bo participacija smiselna in efektivna,« je dejal Türk. Ob tem je opozoril tudi na potrebo po modrosti države, da presoja, do kod gre njena zaščita individualnih človekovih pravic in kje se začne spoštovanje kolektivne identitete. Po prepričanju Türka gre pri tem za eno bolj subtilnih vprašanj, katerega pravo razumevanje je v »pona- Predsednik Danilo Türk kroma vadi površnih političnih debatah« in »mnogokrat grozljivih« televizijskih soočenjih težko doseči. Pri vprašanju manjšin, ki so bi- la vedno in so še med težjimi vprašanji družbe, je Evropa kot celota po Türkovem mnenju dosegla napredek, ni pa dovolj napredovala v smislu graditve dovolj subtilnih vzorcev odnosov, ki pomagajo narediti družbo resnično dobro. Dobra družba namreč zahteva priznanje etničnega in drugega pluralizma ter organizacijo dialoga za skupno dobro, je še dejal Türk. FUEN je s 84 organizacijami članicami v 32 evropskih državah največja krovna zveza avtohtonih narodnih manjšin v Evropi. Organizacija, ki je bila ustanovljena že leta 1949, se zavzema za ohranitev in podporo identitete, jezika, kulture, pravic in posebnosti evropskih narodnih manjšin. Teh je med 45 državami, ki spadajo v Evropo, približno 300, skupno pa štejejo okoli 100 milijonov pripadnikov. (STA) Vabilo na Pomladanske vonjave ob Nadiži BENEČIJA - V Nadiških dolinah se tudi letos že od konca marca odvija običajna enogastronomska prireditev »Pomladanske vonjave ob Nadiži«, pri kateri sodeluje enajst gostiln iz Benečije. Do 30. maja si bodo lahko obiskovalci (potrebna je predhodna rezervacija) vsak vikend privoščili domače dobrote, ki so pripravljene s pomladanskimi zelišči na podlagi starih receptov. Seznam gostiln in posamezni jedilni listi so na razpolago na spletni strani www.invitoapranzo.it, na razpolago za dodatne informacije pa je tudi združenje Pro Loco Nediške doline (tel. 338/1260311 ali www.nediskedo-line.it). Združenje pa nudi istočasno tudi možnost vodenih ogledov Landarske jame, zapuščene vasi Predrobac in čudovite doline Pradol. Ljubitelji zgodovine pa si bodo lahko z vodičem na Kolovratu ogledali ostanke jarkov in rovov, ki jih je italijanska vojska tam zgradila med prvo svetovno vojno. (NM) Društvo KONS jutri v oddaji Brez meje Društvo za umetnost KONS povezuje okoli pedeset slovenskih ljubiteljskih in poklicnih umetnikov iz celotne Furlanje Julijske krajine. Nastalo je na temeljih nekdanjega Društva zamejskih likovnikov, ki je bilo dejavno v sedemdesetih in osemdesetih letih preš-njega stoletja. Začetki organiziranega povezovanja slovenskih umetnikov v Italiji segajo še dlje, med najbolj prepoznavne predstavnike pa sodijo Lojze Spacal, Bogdan Grom, Zorko Jelinčič, Avgust Černigoj, Avrelij Luke-žič, Joško Cesar, pa tudi fotograf Mario Magajna. Danes ustvarjalni navdih v sodobnih tehnikah in smereh razvijajo člani društva KONS. Kako, si lahko ogledate v oddaji Brez meje, v soboto 15. maja na TV Koper Capodi-stria. Nova državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo LJUBLJANA - Vlada je včerraj na predlog novoimenovanega kmetijskega ministra Dejana Židana za državno sekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovala Tanjo Strniša. Ta ima kompeten-ce na strokovnem področju in pri pogajanjih z EU, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju V NEDELJO, 16. MAJA 2010, ob 9.30 v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH, Ul. RICREATORIO 1, OPČINE, TRST. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 30. januarjem 2010. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti izkaznico, kot dokaz članstva v Zadrugi PD oziroma veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD Dnevni red: 1.otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, izvolitev verifika-cijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega sveta o poslovnem letu 2009; 3. predstavitev redne bilance za leto 2009; 4.poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava in odobritev redne bilance za leto 2009; 6. predstavitev kandidatov in programov za nov upravni svet, razprava; 7. izvolitev novega upravnega sveta in določitev honorarjev. POOBLASTILO Podpisani/a.................................. (članska izkaznica št.................) pooblaščam člana/ico........................................................................................... da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v drugem sklicanju v nedeljo, 16. maja 2010, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................................................Podpis . Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. k / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 14. maja 2010 3 POLITIKA - Obisk voditelja stranke Italija vrednot Di Pietro: Upam, da se v Trstu ne bo ponovila zgodba iz Čedada » Italija glede uplinjevalnikov preveč pod vplivom Slovenije in Evropske unije« TRST - »V Čedadu je leva sredina klavrno padla na volilnem izpitu in upam, da se to ne bo ponovilo na občinskih in pokrajinskih volitvah v Trstu«. Antonio Di Pietro je med včerajšnjim kratkim obiskom v Trstu izrazil upanje, da se bo na tržaških občinskih volitvah prihodnje leto leva sredina predstavila s skupnim županskim kandidatom. Glavni volilni zaveznik stranke Italija vrednot naj bi v Trstu bila Demokratska stranka, je dodal Di Pietro, ki se je o tržaških volitvah že pogovarjal s Pierluigijem Ber-sanijem. Nekdanji javni tožilec je obžaloval, da v Čedadu ni prišlo do volilnega zavezništva v levi sredini, ki je obsojena na poraz na volitvah 16. in 17. maja. Za Di Pietra nosi pri tem največ odgovornosti čedajska Demokratska stranka, ki naj bi postavila veto nad župansko kandidaturo poslanca Italije vrednot Carla Monaia (bil je navzoč na srečanju z novinarji, skupaj s pisateljem Giorgiom Pressburgerjem) ki bi po prepričanju Di Pietra edini imel možnosti za zmago proti kandidatu zelo močne in strnjene desne sredine. Leva sredina se predstavlja čedajskim vo-lilcem s tremi županskimi kandidati (poleg Monaia še kandidatka DS Maria Cristina Novelli in kandidat levice Domenico Pinto). »Upam, da bo ostal Čedad osamljeni primer tako na deželni, kot na državni ravni«, je dejal Di Pietro. Berlusconijevi vladi je očital, da je glede uplinjevalnikov preveč pod vplivom Evropske unije, glede tržaških terminalov pa pod vplivom Slovenije. Z Ljubljano je kot minister v času Pro-dijeve vlade podpisal nek dogovor, ki vsebuje postopke za uplinjevalnik, in ki ga Rim ne spoštuje. Di Pietro ni pojasnil, ali je za ali proti terminalu, moti ga, da bo Italija plačala velik okolj-ski davek za plin, ki ga bo uživala vsa Evropska unija. Glavno pozornost je nekdanji sodnik vsekakor namenil državnim političnim temam. Prepričan je, da so predčasne volitve za vogalom, saj je Berlusconijeva vlada po njegovem prišla res na svojo zadnjo postajo, kot pri- čajo tudi zadnje podkupninske afere, da ne govorimo o vsakdanjih prepirih v Ljudstvu svobode. Italija vrednot v primeru parlamentarnih volitev računa na potrditev zavezništva z Demokratsko stranko, ki pa se mora enkrat za vselej odločiti o volilno-političnih zavezništvih. Di Pietro noče, da bi se ponovila klavrna zgodba s Sicilije, kjer demokrati »od zunaj« podpirajo deželno koalicijo predsednika Raffae-leja Lombarda, ki je bila na volitvah nasprotnica leve sredine. Navedel je tudi primer občine Gela (Sicilija), kjer se Di Pietro (desno) je bil včeraj kritičen do Berlusconija, Demokratske stranke, Slovenije in Evropske unije kroma je Demokratska stranka - tako Di Pie-tro - odločila za zavezništvo z UDC in ne za sodelovanje z Italijo vrednot. Takih primerov je menda še kar precej tudi v ostalih krajih Italije, zlasti v južnih deželah. V vsakem primeru Italija vrednot nasprotuje institucionalni ali vladi narodne enotnosti, ki jo predlaga Pier Ferdinando Casini (UDC). Še bolj pa nasprotuje dogovoru med delom leve sredine in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem, če bo seveda Berlusconi padel. JUTRI Vabilo na veselo prireditev v Bardo BARDO - V Bardu v Terski dolini se bodo jutri ob 20. uri, v prostorih takoimenovane hiše ljudi, kulture in glasbe Bar-Do (bivša Nova coop) na posebni prireditvi z naslovom »Naše doline ukop« povezali Terska, Rezijanska in Nadiške doline ter Posočje. Kulturno srečanje, ki ga prirejajo jezikovna okenca Pokrajine Videm, Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Občina Srednje, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Center za kulturne raziskave iz Barda, bodo začeli z otvoritvijo razstave slikarke iz Subida Barbare Tomasino. Njene slike v živih barvah prikazujejo romske glasbenike in plesalce. Nato pa bo prišla na vrsto domača glasba. Najprej bodo zaigrali in zaplesali člani Rezijanske folklorne skupine, ki bodo vse razveselili s svojimi živahnimi melodijami in poskočnimi plesi. Takoj za njimi bodo nastopili harmonikarji iz Nadiških dolin, večer pa bo sklenila skupina Evil Kevil z Livka. (NM) VILA MANIN Dva konca tedna okusov iz vse dežele CODROIPO - Naslednji dve soboti in nedelji bo v Vili Manin v Passarianu pri Co-droipu na sporedu že 9. izvedba enogastronomske pobude Okusi Pro Loco (Sapori Pro Loco), pri kateri bo sodelovalo 41 združenj Pro Loco iz naše dežele, poseben gost pa bo združenje Pro Loco Aglientu iz pokrajine Olbia (Sardinija). Med temi bo tudi združenje iz Rezije, ki bo prav tako kot ostala ponujalo svoje tipične pridelke in dobrote, obiskovalci, ki se bodo verjetno tudi letos v velikem številu udeležili prireditve (lani jih je bilo več kot 250.000), pa bodo lahko vse nabavili po simbolični ceni, ki ne bo višja od treh evrov. Okusi Pro Loco pa ni samo praznik domače kuhinje in proizvodov. Več je tudi spremnih pobud, ki bodo prireditev še dodatno poživile, kot na primer koncert etnične glasbe iz naše dežele, izbor Miss Okusi Pro Loco, igre Pro Loco in košarkarski turnir v sodelovanju z društvom Snaidero. V sami vili in na bližnjih trgih pa bodo tudi številne razstave oziroma animacija za otroke. Naj še omenimo, da je prireditev Okusi Pro Loco pozorna tudi na varstvo okolja. Zato uporablja krožnike in drugo posodo iz biodegradabilnih snovi. Pri organizaciji z deželnim združenjem organizacij Pro Loco sodelujejo tudi Pokrajina Videm, Deželna turistična agencija TurismoFVG, Podjetje Villa Manin in Občina Codroipo. POLITIKA - Pogovor z Danilom Slokarjem »Levičar v Severni ligi« »Glavnina Slovencev v Italiji glasuje za levo sredino in levico zaradi preteklosti in ne zaradi sedanjosti« TRST - Kje je skrivnost uspeha Severne lige na nedavnih deželnih volitvah? Naša stranka je blizu ljudem in je ohranila ljudski značaj. Zato jo ljudje podpirajo in imajo za svojo. Nekateri politologi primerjajo Ligo z nekdanjo Krščansko demokracijo, ki je bila istočasno ljudska in oblastniška stranka. Glede povezave s teritorijem pa stranka v marsičem spominja tudi na nekdanjo KPI. Kaj se vam zdijo te ocene? Mislim, da precej odražajo resnico. Jaz doživljam Ligo kot levičarsko stranko in mi je všeč, da po svoji ljudskosti spominja na Krščansko demokracijo. V stranki imamo tudi sredince in desničarje. Nimam torej nič proti primerjavam s komunisti in demokristjani. To sta bili dve veliki stranki, ki sta nam pustili v dediščino slabe, a tudi precej dobrih stvari. Kakšne so slabe in dobre? Slabe se nanašajo na oblast za vsako ceno, dobre stvari pa, kot sem že rekel, se navezujejo na ljudski značaj teh dveh strank. V Furlaniji-Julijski krajini ni bilo deželnih volitev, Liga pa vseeno zahteva več vpliva in oblasti v deželni vladi in v lokalnih upravah. Se vam ne zdi to nenavadno? Ne. Mislim, da je to povsem normalno. V preteklosti se je dogajalo, da so nas tudi po volilnih uspehih poskušali osamiti. To se je zgodilo v tržaški in delno v devinsko-nabrežinski občini. Mi na takšno politiko zapostavljanja ne bomo več pristajali. Omenili ste Trst, kjer se govori o županski kandidaturi Federice Seganti. Ni to pretirano za stranko, ki dosega relativno nizke volilne odstotke? V Trstu nam ni uspelo direktno izvoliti občinskih svetnikov, vseskozi pa smo lojalno podpirali župana Roberta Dipiazzo, ki je zmagal tudi z našimi glasovi. Ne vem, morda so bili glasovi Lige zanj celo odločilni. Vem pa, da nas v teh letih v desni sredini sploh niso upoštevali oziroma so nas zapostavljali. Kaj pa možna kandidatura Seganti- jeve? Danilo Slokar (Severna liga) kroma Deželna odbornica je sposobna upra-viteljica in mislim, da je čas, da Trst izvoli županjo. Slokar, ligaš in Slovenec. Vam to ustvarja probleme? Ne, nobenih. Večkrat me jezi usmeritev določene slovenske politike, a se za to ne pretirano sekiram. Všeč so mi zadnja stališča Slovenske kulturno-gospo-darska zveze, ki želi presekati s preteklostjo, in ustvariti pogoje za gospodarsko rast Slovencev v Italiji. Rudi Pavšič je namignil na možnost, da bi v manjšinsko predstavništvo povabili tudi predstavnike strank, ki ne sodijo v levo sredino. Kako ocenjujete ta predlog? Zelo pozitivno. Ob ugotovitvi, da Severna liga ni desna sredina, kot so tudi dokazala dogajanja v zvezi s priznanjem vina Prosecco. Kaj ima ima desna sredina v zvezi z vinom? Se spominjate tiskovne konference tržaški deželnih svetnikov, ki so imeli pred seboj joto, kraška vina in sire? Zastopniki tržaške desnice so v bistvu izkoristili Kraševce in Slovence za napad na deželnega odbornika Claudia Violina. Za desnico so Slovenci deveta briga, tokrat pa so jim koristili. Odbornik Violino, ki pripada Severni Ligi, je s »friulano, tipicamente friulano« najbrž res pretiraval. Ali pa ni tako? Morda res. Ta polemika, ki je sedaj mimo, ne sme zasenčiti velikega uspeha, ki je bil glede Prosecca dosežen za naše vinogradnike in za Kras. Koliko Slovencev je včlanjenih v vašo stranko? Na Tržaškem beležimo velik porast članstva. Trenutno nas je okoli petnajst Slovencev. V glavnem se ob vpisu niso predstavili za Slovence, so pa Slovenci. Bo Liga kdaj dobila slovensko komponento? Delamo na tem. V načrtih imamo sicer komponento, v kateri bodo Slovenci, Fur-lani in Nemci, njeno izhodišče bo zaščitni zakon za jezikovne skupnosti 482. Vaš deželni tajnik Pietro Fontanini v zadnjem času ni ravno naklonjen Slovencem, prej nasprotno... Fontaninija sem glede tega večkrat javno kritiziral. Nekateri Slovenci ga stalno napadajo, zato je užaljen. To užaljenost bi moral premostiti, a ga človeško razumem. Zakaj večina Slovencev voli za levico in levo sredino? Spoštujem Slovence, ki volijo za leve stranke. Na volilne izbire Slovencev v Italiji pa, bolj kot sedanjost, pogojuje preteklost. Zgodovine se ne da spreminjati, danes pa živimo v čisto drugačnih razmerah, kot pred leti. S.T. 4 Četrtek, 13. maja 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Medministrski odbor CIPE ni odobril pričakovanega zneska Iz Rima tudi včeraj nič denarja za tržaško logistično platformo V pristanišču upali na vsaj 30 milijonov evrov - Menia v zadregi išče opravičilo TRST - Po dvakratni odložitvi, v marcu in aprilu, se je včeraj končno sestal medministrski odbor za gospodarsko programiranje (CIPE), ki bi moral odločati tudi o vsaj delnem financiranju gradnje logistične platforme v tržaškem pristanišču. Ta je bila kot projekt prvič odobrena v Rimu že decembra 2002, marca lani pa jo je CIPE formalno uvrstil med odobrene projekte, vendar doslej iz državnega proračuna ni prejela prav nobene dotacije. Oktobra lani je ministrstvo za okolje priredilo servisno konferenco, na kateri je bilo podano ugodno mnenje za igradnjo ploščadi, minister za infrastrukture Altero Mat-teoli pa je zagotovil njeno financiranje. Na tržaški Pristaniški oblasti so zato včeraj pričakovali sklep o zagotovitvi vsaj prvih 30 milijonov evrov od obljubljenih 205 milijonov državnega financiranja, pa se to tudi tokrat ni zgodilo. »Moje upanje sloni na zagotovilu podsekretarja Roberta Menie, da bomo prejeli 30 milijonov evrov. K temu bi nato sami prispevali še 20 milijonov in si tako zagotovili finančno kritje za realizacijo prvega dela projekta, ki zadeva zahodni del načrtovane plaforme,« je bil še pred tremi tedni zaupljiv predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli. Včeraj je torej doživel novo razočaranje. Podsekretar v ministrstvu za okolje in tržaški referent v Berlusconijevi vladi Roberto Menia po včerajšnjem sestanku medministrskega odbora ni imel lahkega dela z zagovarjanjem manjkajočega sklepa o financiranju. Po njegovih besedah je res, da odbor »ni sprejel novih proračunskih zavez« in sicer »zaradi obveznosti Italije v boju z mednarodno gospodarsko krizo«. Za Menio pa je pomembno, da so na odboru potrdili »strateški pomen tržaške logistične platforme«, kar pomeni, da »so vladne zaveze potrjene«. Če je zadovoljen podsekretar ... Načrtovana pristaniška logistična ploščad, ki naj bi jo zgradili na morskem in kopenskem prostoru med lesnim pristaniščem in škedenjsko železarno, bi se razprostirala na 25 hektarjih površine, od tega naj bi 14 hektarjev pridobili z zasutjem morja. Skupna vrednost naložbe naj bi znašala 278 milijonov evrov (če bo vsota zadostovala, saj je predračun že precej datiran), od katerih naj bi država krila 205 milijonov, tržaška pristaniška oblast 46 milijonov evrov, preostalih 27 milijonov pa naj bi si zagotovili s sodelovanjem zasebnih investitorjev. (vb) Morska obala pod škedenjsko železarno, kjer naj bi zrasla platforma arhiv PODJETJA - Po zlomu skupine iz Fabriana Gorenje želi prevzeti Merlonijevo švedsko podjetje Asko ima 900 zaposlenih in sodi v višji cenovni razred VELENJE - Slovenski proizvajalec bele tehnike Gorenje naj bi v kratkem kupil švedsko podjetje Asko, ki je del italijanske skupine Antonio Merloni iz Fabriana v pokrajini An-cona. Merloni je od oktobra 2008 v izredni komisarski upravi, ki bi se morala izteči 22. maja, pa jo je rimska vlada prav te dni podaljšala še za eno leto in tako zagotovila socialne blažilce za zaposlene. Novico o pogajanjih za nakup švedskega podjetja v Gorenju uradno niso potrdili, za STA pa so povedali, da skrbno spremljajo razmere in igralce v panogi gospodinjskih aparatov in da preučujejo več tarč. Poziv za nakup italijanske skupine za belo tehniko Antonio Merloni je stečajni upravitelj objavil že julija lani. V njegov okvir sodita še družbi Ardo in Tecnogas, Asko pa je v skupini od leta 2000, ko ga je prevzela skupina Antonio Merloni. Kot je za Finance povedala čla- nica uprave Gorenja Mirjana Dimc Perko, je Gorenje tik pred tem, da kupi »proizvajalca pralne tehnike visokega cenovnega razreda«. »Res se dogovarjamo, a pogovori še niso končani. Več ne morem povedati,« pa je za Finance v torek dejala predstavnica za odnose z javnostjo v podjetju Asko Lotta Walngdahl. V velenjski družbi so še poudarili, da so že v strateškem načrtu v začetku leta objavili, da bi izdaja novih delnic in priliv novega denarja Gorenju omogočila, da pravočasno investira v razvoj novih izdelkov in storitev in v morebitne prevzeme. Asko s sedežem v mestu Vastra na otoku Gotaland ima 900 zaposlenih, 80 odstotkov izdelanih aparatov pa izvozi na trge Norveške, Danske, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije in Rusije. Asko ponuja okolju prijazne podložke, sušilnike perila in pomivalne stroje višjega cenovnega razreda. (STA+CR) PRISTANIŠČA - Poročilo o poslovanju v treh mesecih 2010 Luka Koper v prvem četrtletju s 3,4 milijona evrov čistega dobička KOPER - Luka Koper je na ravni skupine prvo letošnje trimesečje sklenila s 3,4 milijona evrov čistega dobička. V enakem obdobju lani je dobiček znašal 2,9 milijona evrov. Poslovni prihodki pa so se zmanjšali za šest odstotkov na 30,5 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranega poročila o poslovanju, ki so ga včeraj potrdili nadzorniki. Prihodki matične družbe Luka Koper, ki so k poslovnim prihodkom skupine prispevali 94 odstotkov, so se v prvih treh mesecih letos glede na enako lansko obdobje zmanjšali za dva odstotka. Razlog za nižje prihodke kljub 2-odstotnemu povečanju pretovora so hitrejše obračanje blaga v pristanišču in nižji prihodki od skladiščnin. Manjši obseg prihodkov od prodaje na ravni skupine je po navedbah iz Luke Koper povezan tudi z izključitvijo podjetja Adria-Tow iz postopka popolne konsolidacije računovodskih podatkov, zaradi česar so poslovni prihodki v letu 2010 nižji za tri odstotke oz. milijon evrov. Stroški poslovanja skupine so v prvih treh mesecih letošnjega leta znašali dobrih 27 milijonov evrov oziroma dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Razlog za višje stroške gre po navedbah iz Luke Koper iskati v 23 odstotkov višjih stroških amortizacije kot posledice preteklih vlaganj v infrastrukturo. Vrednost amortizacije je znašala skupno 6,5 milijona evrov oziroma petino poslovnih prihodkov, ki jih je skupina ustvarila v prvem trimesečju. Skupina je v prvem trimesečju zabeležila 180 tisoč evrov dobička iz financiranja, medtem ko je v enakem obdobju lani imela 2,5 milijona evrov izgube. Povečali so se predvsem finančni prihodki z naslova dobičkov povezanih družb. Skupina je glede na konec leta 2009 za tri odstotke povečala kapital. Finančne obveznosti skupine so dosegle 94-odstotni delež lastniškega kapitala. Obseg dolžniških virov financiranja se je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečal za 4,4 milijona evrov. Zaradi rednega servisiranja finančnih obveznosti in stabilnega poslovnega položaja matična družba ne pričakuje odstopov bank od posojilnih pogodb. Skupina red- no poravnava vse obveznosti, še piše v ne-revidiranem poročilu. Zniževanje zadolženosti s prestrukturiranjem kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročne po navedbah iz podjetja sicer ostaja prioritetna skrb finančnega upravljanja skupine. V Luki Koper so v prvem trimesečju letos pretovorili 3,8 milijona ton tovora, kar je pet odstotkov nad načrtovanim in dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največjo rast so dosegli pri kontej-nerskem pretovoru, saj so pretovorili dober milijon ton oziroma 110.000 kontej-nerskih enot (TEU), medtem ko so v enakem obdobju lani pretovorili 85.000 TEU. Večji pretovor so zabeležili še na področju generalnih tovorov in vozil, medtem ko je upadel na področju tekočih, sipkih in razsutih tovorov. Med razlogi za povečanje kontej-nerskega pretovora v Luki Koper omenjajo predvsem preusmerjanje blagovnih tokov iz severne na južno transportno pot, v manjši meri pa kaže tudi na oživljanje gospodarstva na zalednih trgih. Nadaljevanje rasti pričakujejo tudi v prihodnjih mesecih. Aprila nov močan padec pretovora v ( VtVI • t IV v trziskem pristanisču TRŽIČ - Negativno gibanje pre-tovora v tržiškem pristanišču se je nadaljevalo tudi aprila, ko so zabeležili 33,4-odstoten padec pre-tovora glede na enak lanski mesec. Pretovorjeno je bilo 204 ton blaga, aprila lani pa je pretovor znašal 308 tisoč ton. Največji delež je imel v aprilu pretovor blaga v paletah s 132 tisoč tonami, 72 tisoč ton je bilo različnih trdih razsutih tovorov in 6 TEU kontejnerjev. V prvih štirih mesecih leta se je pretovor v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 17,3 odstotka. Zelena luč deželnega sveta za Friulio in letališče v Ronkah TRST - Deželni svet FJK je včeraj odobril predlog Tondovega odbora za spremembo statuta deželne finančne družbe Friulia in za prevzem 51-odstotnega deleža letališke družbe v Ronkah. Sprememba statuta bo Friulii omogočila vrnitev na klasični model upravljanja, ki je veljal pred spremembo v holdinško družbo v času Illyjeve deželne uprave. Družba Aeroporto FVG Spa, ki upravlja letališče v Ronkah, pa bo z včerajšnjo odobritvijo prešla pod popolno kontrolo Dežele, kar bo deželni proračun obremenilo za 5,4 milijona evrov. Tržaški komercialisti o finančnih derivatih TRST - V tržaški sodni palači bo danes ob 14.30 posvet o izvedenih finančnih instrumentih in pravni zaščiti, ki ga prirejata tržaška zbornica komercialistov in računovodij v sodelovanju z odvetniško zbornico in uradom višjega sodnega sveta pri tržaškem prizivnem sodišču. Srečanje bo torej namenjeno aktualni temi derivatov, ki v financi pomenijo pogodbe ali vrednostne papirje, katerih cena je zasnovana na tržni vrednosti drugih dobrin, kot so delnice, indeksi, valute, obrestne mere ipd. V zadnjem času so ti instrumenti, ki so se močno razširili po vsem svetu, na zatožni klopi, saj so eden od vzrokov globalne finančne krize. EVRO 1,2587 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 13.5. 12.5. ameriški dolar 1,2587 1,2686 japonski jen 116,99 118,06 ruski rubel 8,5943 37,7200 38,0277 57,2390 danska krona 7,4388 0,85300 7,4418 0,84940 švedska krona 9,5306 7,7475 9,5781 7,7865 češka krona 25,416 25,390 estonska krona 15,6466 272,45 15,6466 273,76 poljski zlot 3,9538 1,2780 3,9707 1,2890 avstralski dolar 1,4006 1,9558 1,4143 romunski lev 4,1805 3,4528 4,1740 3,4528 latvijski lats 0,7075 2,2256 0,7082 2,2589 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2536 7,2630 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 13. maja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,3369 0,4359 0,6226 1,0922 LIBOR (EUR) 0,385 0,6244 0,93 1,2288 LIBOR (CHF) 0,0683 0,2241 0,3058 0,6075 EURIBOR (EUR) 0,423 0,683 0,976 1,243 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.612,99 € -102.55 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. maja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,49 IMTTIDCI IDDDA 3 «C -1,10 +4 29 KRKA 1 1 IKA KOPER 68,08 +0,04 +2 01 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 20,80 159,86 285 16 +1,50 TELEKOM SLOVENIJE 114,36 -0,65 +0,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,50 AERODROM LJUBLJANA 27,10 DELO PRODAJA - CTni +0,30 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,25 +0,45 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 22,69 10,05 -5,46 -2,43 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 173,73 -2,38 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 21,98 -1,16 +2,04 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 13. maja 2010 -0,71 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,20 87,2 1601 +0,92 +1,87 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,43 +0,56 -1,66 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,94 3,83 -2,94 -0,21 EDISON ENEL ENI 0,97 3,81 1654 -1,16 -1,10 -0 18 FIAT FINMECCANICA 9,51 +0,69 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,63 15,63 +0,31 -0,70 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,29 1312 -3,47 -1 65 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,23 +0,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,73 6,44 1 94 -1,12 -1,68 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,46 124 -2,02 +0,54 -1 20 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,5 +0,40 -1 06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,49 6,90 1 05 +1,25 -1 03 TENARIS TERNA 15,7 +1,55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,08 0,13 -0,88 -6,67 UNICREDIT 8,48 1,93 -2,75 -0,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 73,90 $ -0,67 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. maja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 925,00 3.767,26 +0,41 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIPQ 2.081,41 -0,67 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 308,58 1.655,64 -0,19 -0,07 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.535,20 -0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.782,95 1.945,52 -1,05 -1 52 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.157,43 1.158,706 6.251,97 -1,22 +1,21 +1,11 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.433,73 3.731,54 2.555,29 +0,93 -0,06 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.225.4 2.764.05 -0,82 -0,01 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.620,55 2.867,24 20.422,46 2.710,51 17.265,87 +2,17 -0,45 +1,03 +2,06 +0,41 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 14. maja 2010 5 ŽARIŠČE Grška kriza, vulkani in Antikrist Julijan čavdek V zadnjih tednih smo doživeli kar nekaj dogodkov, ki so nas dodobra pretresli, bolj pozornim opazovalcem splošnega družbenega in človeškega razvoja pa odprli kar nekaj vprašanj o naši skupni prihodnosti. Grška finančna kriza je izbruhnila v vsej svoji dramatičnosti in je zamajala same temelje svetovne velesile, kakršno predstavlja Evropska unija. Skoraj se je na nek način zdelo, da smo se iz ameriške finančne krize, iz leta 2008, kaj naučili in že nekako upali na nov gospodarski razmah. A smo se bridko ušteli in kljub nekaterim pozitivnim novicam zadnjih dni, ne moremo biti še povsem mirni. Predvsem ne moremo biti mirni navadni občani, saj gre tako za prihranke, kot tudi za to, da bomo posledice, ki bodo bremenile državno blagajno, občutili prav vsi. Podobne občutke negotovosti verjetno doživljamo tudi ob posledicah bruhanja islandskega vulkana, z nemogočim imenom Eyjafjoll, ki so spravile na kolena celoten letalski sistem v Evropi, da je nastala ogromna gospodarska škoda in velika zmešnjava v evropskem prometnem sistemu. Če temu dodamo še posledice močnih potresov, ki so prizadeli različne celine in ne prav rožnatega naravnega stanja našega skupnega doma, se nam splošna slika pokaže kot negotova in krhka. V današnjih časih nas take novice oz. dogodki ne morejo pustiti ravnodušne, kakor da gre za nekaj, kar je od nas oddaljeno. Tudi pri nas občutimo posledice, od povečane brezposelnosti in upadanja števila podjetij, do splošnega občutka povečane negotovosti, ki se kaže na obzorju prihodnosti. Pri tem je še dodaten zaskrbljujoč podatek ta, da je vse bolj prisoten splošen občutek nemoči, da bi na kakršenkoli način razvoj dogodkov obrnili v drugačno, pozitivnejšo smer. To pa še posebno zato, ker različna krizna stanja, ki se tičejo tako gospo- ~7T 4É darstva kot naravnega ravnovesja planeta Zemlja, nimajo kratkoročnih rešitev. Obenem pa ne moremo mimo dejstva, da je potrebno odgovore na take pojave iskati tudi, če ne celo predvsem, v spremembi našega obnašanja in odnosa do stvari in dejavnosti, ki jih ustvarjamo. Nad tem splošnim dogajanjem lahko povzamemo veliko različnih analiz. Vsaka bo posredovala svojo statistiko, odstotke ter različne verjetnosti možnih rešitev. Vprašanje pa je ali se lahko na taka tehnokratska sredstva še vedno zanesemo? V devetdesetih letih smo vsi mislili, da je zmaga kapitalizma nad komunizmom odprla pot vsestranskemu in dolgotrajnemu človeškemu razvoju, ki bo sproti rešil tudi majhna krizna žarišča. Pa je prišlo leto 2001 in smo se znašli pred sesutjem simbola finančne in varnostne vsemogočnosti ter uspešnosti zahodne demokracije. Podobno lahko ugotovimo ob finančni krizi, ki je leta 2008 zajela svetovni bančni sistem, kot tudi ob skorajšnjem grškem bankrotu, pred katerim se je zatresla marsikatera državna blagajna, kot tudi sama Evropska unija in naše zaupanje v njo. Naravne ujme pa so še dodale svoje. Kje torej lahko najdeta človeška misel in duša tisto trdno oporo, ki jo nemirno iščeta skozi zgodovino človeške prisotnosti? Kajti na koncu koncev gre predvsem za to, da človek najde nekaj trdnega, na kar se lahko opre tako materialno kot duhovno. Pred kratkim preminuli češki teolog, jezuit p. Tomaš Špidlik, je leta 1995 v uvodu h italijanskemu prevodu pripovedi »Kratka zgodba o Antikristu« zapisal zanimivo misel. Pripoved »Kratka zgodba o Antikristu« je delo ruskega vsestranskega misleca Vladimirja Solovjeva, ki jo je prvič objavil leta 1899 in predstavlja zanimivo simbolično prispodobo razvoja člove- ške zgodovine, ki je še danes aktualna. V zaključku svojega uvoda p. Špidlik zapiše, da je sodobni človek vešč svoje veličine, svojega napredka, ki se širi na vseh področjih razvoja in iznajdb. Pri tem okuša tudi določen ponos nad izdelki svojih rok in nad vrednotami, ki so kot take priznane. Pojavi se torej skušnjava, da bi vse to absolutiziral, ne da bi sprejel posredništvo, ki ga vsaka dobrina predstavlja pred zgodovino. Obstati na tem, pomeni določiti absolutno vrednost izdelka in človeka, ki je ta izdelek naredil, postaviti na mesto Boga. Mogoče je res, da sedanja, predvsem zahodna civilizacija, katere del nje smo tudi mi, vse preveč zaupa principu, po katerem se da za vsako vprašanje ali problem dobiti tehnično oz. strukturno rešitev. Prepričan sem, da še tako brezhibna struktura Evropske unije ne more uspešno opraviti svoje vloge, če se pri tem ne upošteva človeškega dejavnika. Človek sam kot enkratno in neponovljivo bitje ne more biti v podrejenosti struktur, saj smo posledice takega ravnanja bridko spoznali v prejšnjem stoletju. Tudi ne moremo zanikati, da jih še danes ne občutimo, čeprav smo dosegli napredek, kakršnega v evropski in svetovni zgodovini še ni bilo. Zaverovanost v prepričanje, da bo kapital popolnoma nadomestil delo, je velika skušnjava, posledice katere se nam danes jasno kažejo. Prav tako predstavlja skušnjavo prepričanje, da bo mogoče naravno ravnovesje našega planeta rešiti z raznimi »prijaznimi« in naprednimi tehnologijami. Obe sta sicer pomembni in koristni, vendar ne predstavljata absolutnega odgovora. Ta je še vedno v človeku samem in njegovi identiteti, ali če uporabim krščanski izraz, poklicanosti. In to je tudi eno izmed sporočil, ki izhaja iz zgoraj omenjene povesti. V takih časih bi bilo prav, da se tudi ob tem resno zamislimo. PISMA UREDNIŠTVU Vprašanje brez odgovora Zahvaljujem se Edvinu Šva-bu za odgovor, ki pa ni odgovor na postavljenemu vprašanju v mojem pismu z dne 11. t.m. Da ne bo nesporazumov: vsem nam je jasno, da Furlaničeva pobuda glede počastitve maršala Tita ne bi prodrla, ker vemo, kakšno je razmerje sil v tržaškem občinskem svetu. Kot sem že omenil, pa je presenetljivo in obžalovanja vredno zadržanje pretežno svetnikov Demokratske stranke, ki so se pridružili desnici v odklonilnem stališču do gornje pobude. Da Edvin Švab visoko ceni lik pokojnega predsednika SFRJ mu ni bilo potrebno poudariti, ker kdor ga pozna, ve, da je tako. Moje vprašanje, kot je razvidno in jasno iz mojega pisma, pa je nekaj drugega, in sicer kako on, kot vidni član DS, ocenjuje zadržanje njegove stranke oziroma njenih predstavnikov v občinskem svetu. Na to vprašanje pa Edvin ni odgovoril. Računam, da je to njegova osebna odločitev, ker namreč kljub vsemu ne verjamem, da v DS ni več dovolj demokracije, ki bi dopuščala nekemu članu, da javno izrazi nestri-njanje s posameznimi stališči vodstva oz. njenih izvoljenih predstavnikov. MU Pa brez zamere Edvin, na moje spoštovanje do Tebe pa še vedno lahko računaš. Lep pozdrav Aleksander Kokoravec Kam je izginil Kraški zadružni hlev v Praprotu? Ob obisku predsednika g. Tonda in še prej ob obisku ministra za kmetijstvo g. Zaie v Praprotu objavljate slike in članke, kot da sta ugledna gosta bila na kmetiji g. Darja Zidariča. Ali to ni več Kraški zadružni hlev. Ali to ni več zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1968, ki so jo ustanovili kmetje iz zgoniške in nabrežinske občine. V dnevnem časopisju nisem zasledil, da je Kraški zadružni hlev šel v stečaj, zato smatram, da je bila napravljena napaka v poročanju. Težko si tudi predstavljam, da ima g. Zidarič svojo kmetijo v Kraškem zadružnem hlevu. Saj to bi bilo skregano z zadružništvom. Danilo Lupinc STARI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Bani - Ferlugi Bani dolgujejo svoje ime Matiji Banu, ki je semkaj verjetno prišel s Proseka ali Lokve leta 1619. Pred njim je tu kot najemnik bil le Jercinovič, kasneje Persinovič leta 1592, stalno pa se naseli šele leta 1682. 1598 najdemo tudi Volkoviča ali Vukoviča, ki pa je leta 163 pri Fer-lugih, nato pa izgine. Leta 1721 pride z Opčin Vremec, 1745 iz Trebč Čuk, 1774 iz Trebč Možina, 1784 Milkovič, 1823 Malalan in Škerlavaj in leta 1861 iz Movraža Krevatin. Bližnjim Ferlugom pa da ime istoimenska rodbina, ki se tu naseli leta 1674 iz Vrhpolja v kuratiji Gro-čana. Pred njimi ali skoraj istočasno pa so v zaselku že bili prisotni drugi priimki: Blagaia (1575), Kralj (1619), že omenjeni Volkovič, Hrib (1647) in Samarin (1676). Bržkone gre za najemnike, ki se potem izselijo. Drugi priimki se pojavijo šele v 19. stoletju, tako na primer Andol-šek, Brišček, Gec, Jerič in Orel. Marko Oblak KULINARIČNI KOTIČEK Lahki, a slastni lazanji Najbrž se vsakega slej ko prej poloti želja, da bi pojedel nekaj lahkega, a dobrega, kar bi ne obremenjevalo želodca, a bi bilo vseeno zadovoljivo tudi za nekoliko bolj zahtevne jedce. Sam sem vedel, da imam nekje recept za nekaj dokaj preprostih, a slastnih vegetarijanskih jedi, zato sem začel brskati po starih knjigah in revijah in končno našel to, kar sem iskal. Začeli bomo z neapeljsko lazanjo, za katero potrebujemo zavitek že pripravljenih listov testa za la-zanje, 200 g mozzarelle, 400 g zrelih paradižnikov, 100 g parmezana, jaj-čevec (melancano), večjo bučko, 2 stroka česna, nekaj lističev bazilike, ščepec origana, oljčno olje, sol, poper. Jajčevec in bučko narežemo na kockice, posolimo in pustimo pol ure, da izgubijo nekaj soka. Strt česen pre-pražimo na olju in dodamo na kockice narezane paradižnike, lističe bazilike, ki smo jih natrgali z rokami, sol in poper ter pustimo, da vse skupaj vre na živahnem ognju približno 10 minut. V drugi posodi segrejemo pol kozarca oljčnega olja in dodamo me-lancano in bučko, ki smo ju prej temeljito odcedili in obrisali. Ko so se kockice melancane in bučke nekoliko obarvale, jih vzamemo iz olja in posušimo odvečno maščobo na pivniku. V ognjevarno posodo, ki smo jo namazali z oljem, zložimo več plasti testenin in na vsako plast potresemo cvrte melancane in bučke ter paradižnikovo omako, na kockice narezano mozzarello in origano ter nariban parmezan. Na vrhu naj bosta zelenjava in sir. Pekač porinemo v na 200 stopinj ogreto pečico in pečemo, dokler se ne naredi zapečena skorjica. Druga vegetarijanska lazanja, ki nima posebnega krajevnega izvora, je na moč podobna. Zanjo potrebujemo zavitek že pripravljenih listov testa za lazanje, 4-5 listov ohrovta, strok česna, rdečo in rumeno papriko, korenček, bučko, 2 pora, 2 šalotki, 50 g parmezana, 200 g mladega kozjega sira (caprino), kozarec mleka, jušno kocko, oljčno olje, maslo, sol, poper. Ohrovt in paprike zrežemo na tanke lističe, korenček na paličice, por pa na koleščka. Šalotke in česen olupimo, sesekljamo in pražimo na olju in maslu, pazimo, da se ne obarvajo preveč, nato dodamo ohrovt, paprike, korenček, bučko in por, zajemalko tople vode in jušno kocko in kuhamo pokrito na šibkem ognju približno 30 minut. Pogosto mešamo. Kozji sir razredčimo z nekaj žlicami mleka, da dobimo gladko zmes, solimo in popra-mo. V ognjevarno posodo, ki smo jo namazali z maslom, zložimo la-zanje, na katere potresemo zelenjavo, prelijemo z delom razredčenega sira in parmezanom. Oblikujemo nekaj plasti, na vrhu naj bo zelenjava, ki jo potresemo z nariba-nim parmezanom in kosmiči masla. V na 190-200 stopinj ogreti pečici pečemo pol ure, ali dokler se na vrhu ne naredi lepa skorjica. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Potrebujemo več Evrope Zanimiv nedavni uvodnik Primorskega dnevnika z naslovom »Požar je pogašen, hiša pa še ni rešena« nudi priložnost za kratek razmislek o evropskem integracijskem postopku, ki bi potreboval hitrejši tempo in po-gumnejše izbire. Dramatična finančna in gospodarska kriza Grčije obuja strahove, ki odpirajo vrata socialnemu odporu z groznimi in celo skrajnimi posledicami. Zato so države tako imenovanega evro-območja in Svetovni denarni sklad ponudile srednjeročni plan, ki naj bi tej južno-balkanski državi omogočil izplačilo njenih dolgov. Ker je bila grška vlada prisiljena sprejeti ponujeno rešitev, so v Atenah in drugih večjih mestih izbruhnili protesti, ki so privedli do dvodnevne vsesplošne stavke, do nemirov in do nasilja, kar je povzročilo celo nekaj mrtvih. Preprosti ljudje se zavedajo, do bodo v prihodnjih letih trpeli kot les in kamen zaradi napak prejšnje desnosredinske vlade. Kriza je zelo huda in v Evropi se upravičeno širi bojazen pred nalezljivostjo grške bolezni, ker nihče ni niti relativno varen pred špekulacijo in čudnimi borznimi manevri. Upravičeno, ker kaže, da je grška kriza le ogledalo evropske strukturne nedorečenosti in ponujeni recepti so, do sedaj, zgolj finančnega značaja. Grki se zavedajo, da ponujena rešitev le zasilno gasi požar ali krpa luknje. Problem pa tiči v samem bistvu Evropske unije in postavlja pod vprašaj celo njen obstoj. Nikakor ne smemo opraviče- vati nasilja, lahko pa razumemo upravičeno ogorčenje grškega naroda. Kar se dogaja v tem obdobju, ponuja zato zlato priložnost za krajše razmišljanje o bodočnosti Evropske unije. Njene članice so se predolgo obotavljale in životarile: od nizozemskega in francoskega referenduma, do daljšega, predolgega postopka, ki je privedel do odobritve lizbonske pogodbe. Nedorečenost je Evropski uniji odjedla precej verodostojnosti in ji odvzela potrebni elan. To se pozna, na primer, pri širitvenem procesu, ki napreduje s polževim korakom in danes nihče ne ve, kdaj bo Hrvaška postala 28. članica unije. Lokalizmi razjedajo celovitost nekaterih držav in se oprijemajo tudi krajevnih skupnosti, kot je naša manjšina in ji onemogočajo skupno vizijo. Tako se danes, pod pritiskom krize, evropska barka nahaja sredi deroče reke in je postavljena pred izbiro. Naj se vrne na prvotni, stari breg nacionalnih držav, ali naj nadaljuje plovbo do nasprotnega brega nadna-cionalne politične tvorbe. Cilj je bil zastavljen pred 50 leti, ko se je, na pobudo daljnovidnih politikov, rodil evropski integracijski proces. Neizbežne pasti globalizacije pa nam dokazujejo, da ta plemeniti proces ne more biti končni cilj. Skratka, postavljeni smo pred nove izzive ter pred pogumne odločitve. Imamo skupni denar, skupni trg in se premikamo brez meja. Nimamo pa skupne in koordinirane gospodarske politike. Nimamo skupne davčne politike. Okoljske in energetske pro- bleme si zamišljamo na različne načine. Predlog o Evropskem denarnem skladu se je zaustavil. Nimamo skupnega trga dela s homogenimi pravili in vsaka država se ubada s socialnimi problemi na različne načine. Tudi sindikati so v vsaki državi strukturirani po svoje. Nimamo skupne zunanje politike. Vsaka država obravnava problematiko jezikovnih in narodnih manjšin izključno kot svoj notranji problem. Skratka, število faktorjev, ki ločujejo, in razlike med raznimi državami pred-njačijo pred združevalnimi elementi. Ti pa so večinoma zgolj finančne narave. Čeprav danes le redki uporabljajo ta izraz, se na naši koži udejanja doktrina, ki ji pravimo »deregulation«, kateri so, z odpravo meja in s skupno valuto, dodali le nekaj korektur. Desnica je v teh letih širila bojazen pred neznanim in s tem povečala skepticizem do Evropske unije, kar ne more biti le slučaj. Konservativni blok se namreč dobro zaveda, da bi samo po sebi v ospredje pljusknilo večno in nerešeno vprašanje o pravičnejšem odnosu med kapitalom in vrednostjo dela, če bi se unija iz finančnega trga prelevila v homogeno politično tvorbo. Grška kriza je lahko torej priložnost predvsem za napredne in levičarske sile za ponovni zagon evropskega združevalnega procesa ter priložnost, da premislijo sam pomen besede levica. Pomen, ki naj bo uporaben danes in tudi čez deset ali dvajset let. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu 6 Petek, 14. maja 2010 ITALIJA / PODKUPNINE - V računalniku preiskovanega poslovneža kakih 400 imen Politiki in vidne osebnosti na Anemonejevem seznamu Berlusconi: Gre za posamezne primere, vlada je trdna - Bersani: Pripravljeni smo tudi na predčasne volitve RIM - Dnevnika Corriere della Sera in La Repubblica sta včeraj objavila seznam imen ljudi ter javnih uprav in ustanov, za katera naj bi opravila raznovrstna gradbena in druga dela podjetja iz skupine Diega Ane-moneja, se pravi poslovneža, ki je v središču podkupninske afere, s katero se ukvarja javno tožilstvo iz Perugie. Seznam so zasegli finančni stražniki že lansko leto. Našli so ga v Anemonejevem računalniku, zdaj pa je postal posebno aktualen, saj se pojavlja sum, da so imena na seznamu tako ali drugače vpletena v podkupninsko afero. Seznam obsega kakih osem tipkanih strani. Na njem je okrog400 imen politikov, javnih funkcionarjev, pa tudi novinarjev, režiserjev in drugih vidnejših predstavnikov javnega življenja. Med njimi so nekdanja ministra Claudio Scajola in Pietro Lunardi, podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino, vodja civilne zaščite Guido Ber-tolaso, direktor tajnih služb DIS Gianni De Gennaro, general finančnih stražnikov Francesco Pittorru, novinarka televizijskega dnevnika TG5 Cesara Buonamici, generalni državni knjigovodja Andrea Mon-torchio, režiser Andrea Occhipinti, režiser Pupi Avati idr. Na seznamu javnih uprav in ustanov pa so sedež predsedstva vlade v Palači Chigi, notranje ministrstvo, kmetijsko ministrstvo, finančno ministrstvo, sedeži civilne zaščite, karabinjerska vojašnica ipd. Preiskovalci sumijo, da so na seznamu po eni strani javne uprave in ustanove, za katera do Anemonejeva podjetja dobila dela v zakup, po drugi strani pa ljudje, ki so dobili v zameno takšna ali drugačna »darila« ali bolje podkupnine. Za nekatere primere naj bi preiskovalci zbrali že precej dokaznega gradiva. To naj bi veljalo za primere Scajole, Lunardija, Pittorruja in še koga. V drugih primerih pa naj bi šlo zgolj za ugibanja. Sicer pa so se nekateri od navedenih na Anemonejevih seznamih že sami oglasili in poudarili, da nimajo nič opraviti s podkupninami. To je storil npr. podpredsednik Višjega sodnega sveta Mancino, ki je v sporočilu za javnost podrobneje obrazložil, katera dela so Anemonejeva podjetja opravila v njegovih stanovanjih, pri čemer je poudaril, da je vse plačal iz lastnega žepa, razen če ni šlo za storitve, do katerih je imel pravico kot nekdanji minister. Državni knjigovodja Monorchio je zatrdil, da ni lastnik nobenega stanovanja v Rimu, in podobno je novinarka TG5 Buonamici pojasnila, da ima stanovanje v najemu. Zanimivo pa je, da o seznamu ni nič povedal Anemone, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz zapora. Na objavo seznamov pa so se odzvali številni politiki. Načelnik Ljudstva svobo- de v poslanski zbornici Fabrizio Cicchito je menil, da gre za nepreverjene »proskripcij-ske liste«, ki lahko hudo oblatijo tudi povsem nedolžne ljudi. Voditelj Severne lige in minister Umberto Bossi je dejal, da imamo opraviti z »nekoliko čudno« preiskavo, sicer pa je zatrdil, da »dokler smo jaz, Liga in Tremonti«, vlada ne bo propadla. Premier Silvio Berlusconi je zanikal, da bi imeli opraviti s podkupninsko afero, kakršna je pokopala prvo republiko, sicer pa je pristavil, da je vlada trdna in da bo treba vpletene »vreči iz vlade in iz stranke«. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je izrazil prepričanje, da ne gre za le za nekaj nepovezanih primerov, ampak za hud in obsežen pojav korupcije, ki mu mora sodstvo priti »do dna«. Pristavil je tudi, da so demokrati pripravljeni tudi na predčasne volitve, če bo afera pokopala vlado. Na to možnost že dalj časa opozarja prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro. Načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi pa je predlagal, da bi parlament ustanovil preiskovalno komisijo. Poslovnež Diego Anemome je 9. maja zapustil zapor v Rietiju, ker je potekel rok preiskovalnega pripora ansa DEŽELE - Lacij, Kampanja, Molise, Kalabrija Zvišanje davkov Vlada jim ne bo poravnala dolga na zdravstvenem področju RIM - Hladna prha za štiri des-nosredinske deželne uprave. Laciju, Kampanji, Moliseju in Kalabriji italijanska vlada ne bo pomagala poravnati dolga na zdravstvenem področju. Dežele si bodo morale pomagati same. Kako? Z zvišanjem davkov! Tako je včeraj odločil ministrski svet. Ob prisotnosti predsednikov štirih dežel so ministri (predsednik vlade Silvio Berlusconi je bil odsoten zaradi lažje slabosti) preverili nastali položaj, ocenili, da je državna blagajna tako rekoč prazna in da zato ne bo mogoče štirim deželam dodeliti sredstev iz posebnega sklada za manj razvita območja FAS. Pač pa bosta predvidena sredstva dobili deželi Abruci in Sicilija. Predsedniki štirih dežel so bili nad vladno odločitvijo besni. Za predsednika Moliseja Micheleja Ioria je ukrep povsem nesprejemljiv, vladna pripomba, naj si dežele pač po- magajo z zvišanjem davkov, pa je »absurdna, nepravična in nerazumljiva«. Predsednik Kalabrije Giuseppe Sco-pelliti je spomnil, da so v njegovi deželi davki že na najvišji možni stopnji, zato ne vedo, kako bi si lahko pomagali. Nergal je, češ, da je primanjkljaj v zdravstvenem srečanju »podedoval« in da sploh ni jasno, koliko naj bi znašal dolg: 2,1 milijarde evrov, kot naj bi zagotavljali nekateri ali milijardo manj, kot trdijo deželni tehniki. Odgovoril mu je minister za zdravje Ferruccio Fazio. »Sklad za manj razvita območja ni bankomat, ki naj bi ga dežele izkoriščale, kot se jim zljubi,« je pribil. Vlada je se odločila, da Kampanja, Lacij, Molise in Kalabrija ne bodo deležni prispevkov iz tega sklada, ker niso dale jamstev tehničnemu omizju o jasnosti in prozornosti svojih računov ter predvsem zato, ker niso izdelale načrtov za prekvalifikacijo skrbstvene mreže. POLITIKA Fini: Ne pripravljamo zased vladi RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini nadaljuje z organizacijo notranje opozicije v Ljudstvu svobode. Včeraj je bila na vrsti uradna predstavitev nacionalnega odbora klubov Generazione Italia, kot se imenuje snujoča se struja. Na njeni spletni strani so bila objavljena tudi imena 35 parlamentarcev, ki se v njej prepoznavajo, od Itala Bocchina do tržaškega poslanca Roberta Menie. Sicer pa je Fini včeraj poudaril, da nima najmanjšega namena delati problemov vladi. »Kdor misli, da skupina parlamentarcev, ki se prepoznava v stališčih, ki jih iznašam, namerava vreči vlado, ji pripravljati zasede in ji sploh otežkočati delo, ta ni razumel ničesar,« je dejal predsednik poslanske zbornice. Poudaril je, da stranka, ki zbira 35 odstotkov glasov v državi, mora biti notranje raznolika. »Vsi tisti, ki imajo pripombe in predloge o tem, kako naj bi stranka bolje delovala, bi morali po-žeti zahvale, ne pa biti deležni napadov,« je dodal. Berlusconi zaradi slabosti odsoten na seji vlade RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi se včeraj zaradi slabosti ni udeležil seje ministrskega sveta, pač pa je v svoji rimski palači Gra-zioli sprejel svojega zdravnika Alberta Zangrilla. Italijanski premier se torej ni udeležil sestanka med-ministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (Cipe) in kasnejšega ministrskega sveta. Zdravnik Zangrillo je ob izhodu iz palače Grazioli na vprašanja novinarjev odgovoril, da je s premierom Ber-lusconijem »vse v redu«. Berlusconi se je vsekakor dopoldne sestal s svojim odvetnikom, sicer parlamentarcem Ljudstva svobode Nic-colojem Ghedinijem, z ministrom za pravosodje Angelinom Alfanom in podtajnikom na ministrstvu za gospodarstvo Nicolo Cosentinom. Stanovanje bivšega ministra Claudia Scajole »na dražbi« RIM - Okrog 30 mladih je včeraj popoldne na pločniku pred poslopjem nasproti Koloseja, v katerem biva bivši minister Claudio Scajola, priredilo pravcato dražbo. Na njej so postavili na prodaj prav Scajolovo stanovanje, češ da si ga je bivši minister prisvojil s podkupnino. Protestniki so tudi razobesili dva transparenta, na katerih so Scajolo vabili, da se odseli. Enega od teh so razobesili na vhodna vrata. Mladi so se ob prihodu sil javnega reda razšli. V Cannesu dober odziv na italijanski film Draquila CANNES - Film Sabine Guzzanti z naslovom Draquila, l'Italia che trema je bil na filmskem festivalu v Cannesu deležen aplavzov in pozitivnih komentarjev. Dvorana Bunuel je bila s svojimi 400 sedeži polno zasedena že 20 minut pred začetkom predvajanja. Ugledni kronisti in kritiki so s ploskanjem in smehom podčrali najbolj uspele odlomke dokumentarnega filma, ki je do italijanskega premierja Silvia Berlusconija in do glavnega moža civilne zaščite Guida Berto-lasa neizprosen. Guzzanitjeva je ob robu komentirala, da izvaja Berlusconi »prevratniška dejanja in državni udar«. Predsednik vlade je v Rimu odvrnil, da je najljubša tarča večine televizijskih oddaj ravno on, režiserka pa je včeraj izjavila, da vsi vedo, kako deluje italijanski televizijski sistem. Ostra pa je bila tudi na ministra za kulturo Sandra Bondija, ki se je zaradi njenega filma odrekel potovanju v Cannes, ob tem pa je priznal, da filma sploh ni videl. TURIN - Včeraj slovesno odprtje znamenitega salona knjig 23. turinski knjižni sejem 1.400 založnikov, 1.425 srečanj z 2.204 avtorji z vsega sveta - V nedeljo bo gost sejma tržaški pisatelj Boris Pahor w TURIN - Včerajšnji dan je v piemontski prestolnici minil v znamenju knjige, saj so v tamkajšnji palači Lingotto slovesno odprli že 23. turinski knjižni sejem, enega osrednjih evropskih »salonov knjig«, ki bo trajal do ponedeljka, 17. maja. Odprtja se je med drugimi udeležil minister za delo in socialne politike Mau-rizio Sacconi. Petdnevno dogajanje, katerega osrednja tema je letos zgodovinski spomin, je v Turin privabilo 1.400 založnikov (75 od teh se sploh prvič predstavlja občinstvu). Na sporedu bo 1.425 srečanj in debat z 2.204 avtorji oz. gosti z vsega sveta - iz Peruja, Indije (ki je letošnja gostiteljica), Brazilije, Slovaške, Romunije in Albanije, na primer, kar dokazuje pluralnost pobude. Enajst italijanskih dežel bo na sejmu prisotnih s svojo stojnico, prireditelji pa pričakujejo v prestolnici kakih 300 tisoč obiskovalcev. Letošnji sejem bo posebno pozornost usmeril tudi v nove tehnološke izume, ki bodo (če ga še niso ... ) spremenili naš način branja, pisanja in nasploh komuniciranja. Nedvomno spada sem t.i. e-branje, se pravi elektronska knjiga, pa tudi smart phoni ali I-padi, kar velja sprejemati kot integracijo k branju. Prag Lingotta bo v petih dneh prestopilo veliko uglednih gostov, med katerimi bo v nedeljo tudi slovenski tržaški pisatelj Boris Pahor, ki bo spregovoril o knjigi Tre volte no. Memorie di un uomo libero (lani je izšla pri založbi Rizzoli). V sodelovanju z literarnim festivalom Pordenonelegge pa bodo na sejmu gostili tudi Margherito Hack, Pietra Spirita in druge avtorje iz Fur-lanije-Julijske krajine. Ob tradicionalnih, papirnatih knjigah tudi vpogled v nove tehnološke pripomočke RIM - Po nasilju policistov Gugliotta: Rad b* v* • i se cim prej vrnil v svoje staro življenje RIM - »Najhujši udarec sem dobil, ko sem zav-pil, da nimam nič opraviti z navijači.« Tako je je povedal 25-letni Rimljan Stefano Gugliotta, ko se je včeraj, dan po izpustitvi iz zapora, srečal s časnikarji. Gugliotto so policisti aretirali 5. maja po nogometni tekmi Roma-Inter. Pred tem so ga krepko pretepli, kot je bilo razvidno tudi na včerajšnji tiskovni konferenci. Mladenič je brez enega zoba, na lobanji ima rano zašito s sedmimi šivi, podplutbe pa po skorajda vsem telesu. Kot je pojasnil, se je tistega nesrečnega dne po večerji na svojem domu odpravil z mopedom k bratrancu Simoneju, ki je praznoval svoj rojstni dan. Ko je normalno vozil po ulici, pa so ga nenadno ustavili policisti, ga pretepli in odvedli v zapor. Dogodek so z balkonov posneli nekateri krajani in prav njihov video posnetek je omogočil, da je bil Gugliotta sorazmerno hitro osvobojen. Zdaj je v teku preiskava proti vpletenim policistom. Gu-gliotta je izrazil upanje, da se bo pravica čim prej uveljavila, sicer pa je dejal, da bi se rad hitro vrnil v svoje običajno življenje. Brezzobi Stefano Gugliotta ansa 7 Petek, 14. maja 2010 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Občinska okoljsko-krajinska komisija Desna sredina izglasovala odlok o slovenskem članu Levosredinska opozicija glasovala proti - Član bo iz vrst poklicnih združenj Trije slovenski tržaški občinski svetniki, in z njimi vsa leva sredina, so sinoči glasovali proti spremembi pravilnika, ki sedaj omogoča imenovanje slovenskega člana v občinsko okoljsko-krajinsko komisijo, odlok pa je bil sprejet z glasovi desne sredine. Ta pravcat paradoks dovolj zgovorno priča, da je dobila sprememba, navidez povsem tehnične narave, močan politični naboj, to pa samo zato, ker je bilo v njej govor o slovenski manjšini. Dejstva so znana: zaščitni zakon predvideva prisotnost slovenskega člana v občinski okoljsko-krajinski komisiji. Po devetih letih se je Dipiazzova uprava odločila, da zadosti zakonski normi. Zakaj? Preprosto iz bojazni, da ne bi odsotnost slovenskega člana v komisiji, ki bo čez kak mesec obravnavala tržaški regulacijski načrt, bila povod za morebitne prizive na deželno upravno sodišče s posledično zamrznitvijo novega občinskega urbanističnega načrta. Občinski uradi so pripravili besedilo odloka, ki pa ni bil Ljudstvu svo-bode-Forzi Italii po godu. Njen načelnik Piero Camber je vzel za pretvezo dejstvo, da ni bila mestna skupščina obveščena o zadevi. Po pravici povedano, ni mu šlo v račun, da bi župan izbral za slovenskega člana komisije enega od treh kandidatov, ki bi mu jih, po posvetovanju s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Bre-zigarjem, predlagali od deželne vlade priznani krovni organizaciji Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Zato si je »izmislil«, da bi morale slovenskega kandidata predlagati »poklicne organizacije oziroma zbornice«. To pravilo pa ni veljalo za sedanjih pet italijanskih članov komisije. Potrebne so bile štiri seje občinske urbanistične komisije (na eni od teh je zadevo podrobno osvetlil predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, ki je bil med sinočnjo sejo deležen laskavih pohval) in še neformalna seja z občinskimi uradi, preden je bil izdelan dokončni predlog. K temu sta bila vložena dva amandmaja, Camberjev in svetnika Stranke komunistične prenove Iztoka Furlaniča, ki ju je župan Dipiazza osvojil. V bistvu je bilo doseženo sledeče: v bodoče bodo imenovani v okoljsko-kra-jinsko komisijo izvedenci, ki bodo člani poklicnih združenj inženirjev, arhitektov, geologov, geometrov, ter izvedenci za agronomijo in gozdarstvo. Ta norma pa ne bo veljala za tokratno imenovanje slovenskega člana. V vroči razpravi je najprej Bandelli-jevec Bruno Sulli napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti, ker nasprotuje zaščitnemu zakonu. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero je ožigosal obstrukcijo desnice pri izvajanju zaščitnega zakona. Župan je bil za to, njegova večina mu je metala polena pod noge, tako je prišlo do skrpucala, le da bi odvzeli Slovencem pravico kandidiranja lastnih izvedencev, medtem ko bodo sedaj v zadevo vpletene poklicne organizacije. Zato je napovedal glasovanje proti odloku. Podobnega mnenja je bil tudi Furlanič, proti kateremu sta se svetnica Ljudstva svobo-de-Forza Italia Raffaella Del Punta in Camber zagnala, češ, da naj bi žalil Del Punto. Vodja Ljudstva svobode-Nacional-nega zavezništva Angela Brandi je napovedala podporo odloku, a le zaradi politične odgovornosti do koalicije. Sprememba pravilnika okoljsko-kra-jinske komisije, ki predvideva imenovanje slovenskega člana, je bila tako odobrena z 21 glasovi Ljudstva svobode, Dipiazzove liste, UDC, PRI, ligaša Maurizia Ferrare in Alessandra Minisinija (mešana skupina). Proti je glasovalo 18 svetnikov Demokratske stranke, SKP, Zelenih, Občanov in Sullijeve skupine, ligaš Giuseppe Portale se je vzdržal, Emiliano Edera (Rovisova lista) pa se ni udeležil glasovanja. Marjan Kemperle TREBČE - Osnovna šola Pinka Tomažiča Stranišča bodo obnovili Zato je zagotovil župan Dipiazza, ki si bo tudi ogledal šolsko poslopje Tržaški župan Roberto Dipiazza si bo v kratkem ogledal poslopje trebenske osnovne šole Pinka Toma-žiča, da bi preveril, katere nujne obnovitvene posege bo morala občina opraviti, da bi zagotovila boljše delovanje šole. Tako je tržaški prvi občan zagotovil občinskemu svetniku Ste-fanu Ukmarju pred ponedeljkovo občinsko sejo v odgovor na vprašanje, ki mu ga je predstavnik Demokratske stranke zastavil tudi v imenu ostalih slovenskih občinskih svetnikov, Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove) in Igorja Švaba (Demokratska stranka - Slovenska skupnost). Povod za vprašanje je bilo pismo, v katerem je 43 staršev učencev trebenske šole ponovno opozorilo na dotrajanost šolskega poslopja. Stavbo si je januarja lani ogledala občinska komisija za urbanistiko, njeni člani so bili ob obisku zgroženi, saj je bila šola v res slabem stanju. Ogledu pa niso sledili konkretni posegi. Starši so zelo odgovorno zapisali, da bi popolna prenova poslopja mnogo stala in da občinska uprava morda nima sredstev za celovit poseg. Dodali pa so, da so nekatera popravila nujna, ter omenili edino moško stranišče, ki je v nespodobnem stanju, predvsem upoštevajoč dejstvo, da gre za šolo s celodnevnim poukom. Dipiazza je napovedal, da si bo ogledal poslopje trebenske šole, in zagotovil, da bo občinska uprava poskrbela za ureditev sanitarij. Ta zagotovila sta občinska svetnika Ukmar in Furlanič (Švab je bil opravičeno odsoten) posredovala staršem in učnemu osebju na sredinem srečanju v prostorih trebenske šole, ki sta se ga udeležila tudi deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec ter predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Milkovič (na sliki). Na srečanju so starši in politični predstavniki skupaj preučili možnost posodobitve šolskega poslopja ter se dogovorili, da bodo Dipiazzi ob obisku posredovali tudi prošnjo za celovito prenovo šolske zgradbe, o kateri se je Združenje staršev trebenske šole in vrtca pred leti že pogajalo z dvema občinskima upravama. APrimorski ~ dnevnik V REME Rosolen: Tondo še ni sprejel sklepa Predsednik Dežele Renzo Tondo se je včeraj na kratko sestal z odbornico Alessio Rosolen, za katero po mnenju tržaške desne sredine ni več mesta v deželni vladi. Tondo je po sestanku pojasnil, da je treba pri tej kočljivi zadevi ohraniti mirno kri ter se izogniti nepotrebnim osebnim razprtijam. Predsednik očitno še računa, da bo Rosolenova ostala v deželnem odboru, čeprav je za to malo možnosti. Po kraji zaspal v avtu pri bencinski črpalki V sredo zjutraj so mestni redarji pri bencinski črpalki na Miramarskem drevoredu opazili ustavljen avtomobil opel vectra, ki je ostalim vozilom onemogočal dostop do črpalke. Voznik je v avtu spal. Prebudili so ga in ugotovili, da gre za 26-letnega romunskega državljana, ki stanuje v Trstu, v preteklosti pa so ga že prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pretepa in povzročanja poškodb. Videokamera bencinskega servisa je pokazala, da je opel privo-zil že ponoči. Voznika so prijavili, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, avto so zasegli, nato pa so blizu rezervnega kolesa našli ukraden avtoradio. Ponoči je namreč nekdo vlomil v renault clio v Ul. Tor S. Piero. Romuna, ki je tudi odklonil alkotest, so odvedli v zapor. Spolzka hitra cesta spet prizorišče nesreče Odsek tržaške hitre ceste na območju ob železarni se v deževnem vremenu redno spremeni v pravo drsališče. Tudi včeraj ob 12.15 se je v dežju pripetila prometna nesreča. Avtomobil, ki je vozil proti Miljam, je med 7. pomolom in Škednjem na spolzki cesti sam trčil ob ograjo, huje poškodovanih ni bilo. Odsek je bil zaprt za promet do 14.30, ustvarile so se kolone, z nesrečo se je ukvarjala tržaška občinska policija. Jutri 158-letnica ustanovitve policije Z geslom »Skupaj smo bolj varni« bodo jutri v Trstu praznovali 158. obletnico ustanovitve policije. Ob 9. uri bodo v veži kvesture počastili padle policiste, ob 10.30 pa bo uradna slovesnost na četrtem pomolu. DREVORED XX. SEPTEMBRA - Policija aretirala tri tatove Plenili so po tržaških trgovinah Trije madžarski državljani so cel dan kradli obleke in parfume v mestnem središču, zdaj pa so v zaporu v Ulici Coroneo Policisti tržaškega mobilnega oddelka, točneje agenti sekcije za boj proti ropom in tatvinam, so aretirali tri tatove, žensko in dva moška, ki so plenili po mestnih trgovinah. V sredo so se trije madžarski državljani premikali po Trstu z avtomobilom in sistematično kradli po trgovinah, najbolj so jih zanimala oblačila. V sredo popoldne so policisti zalezovali sumljivo vozilo z madžarsko registrsko tablico. Avtomobil, v katerem so sedele tri osebe, je vozil po ulicah mestnega središča. Kriminalci so se najprej ustavili v Korzu Saba, med Goldonijevim trgom in Trgom Stare mitnice, kjer so naglo obiskali eno od tamkajšnjih trgovin z oblačili. Nato so se odpravili v Ulico Crispi in okradli trgovino s kozmetičnimi izdelki. Po tretji zaporedni tatvini, v trgovini z oblačili v Drevoredu XX. septembra, so trojico ustavili policisti. Tatove so prijeli sredi drevoreda, sledila pa je preiskava avtomobila. V njem so našli in zasegli več oblek in parfumov, plen je bil spravljen v treh večjih torbah. Izkazalo se je, da je bila tričlanska tolpa tatov zelo dejavna že v sredo dopoldne, ko je v središču Trsta obiskala več trgovin. Strategija je bila enostavna: voznik je čakal v avtu, ki je bil ustavljen v bližini tarče, ostala dva pa sta vstopala v trgovine in zelo hitro in spretno izmikala blago. Obleke in drugo sta skrivala pod jopo, trgovci pa njunih dejanj niso opazili. Naposled so se 35-letna ženska ter 43 in 40 let stara moška znašli v koronejskem zaporu, kjer naj bi ju zaslišal državni tožilec Raffaele Tito. Ukradene majice, ki jih je tolpa ukradla med sredinim tatinskim pohodom kroma 8 Četrtek, 13. maja 2010 TRST / POKRAJINA TRST - Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Kako se nas je kriza lotila in kako smo ji kos Avdicija predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija in deželne odbornice Alessie Rosolen Med pokrajinskimi svetniki sta sinoči v Palači Galatti sedela tudi predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in deželna odbornica za socialo, delo in zaposlovanje Alessia Rosolen. V goste so ju povabili svetniki opozicije, da bi jim orisala stanje krize v tržaški pokrajini, posledice, ki jih je slednja povzročila na trgu dela in v zaposlovanju. Ukrepov, pravzaprav ne-ukrepov se je lotil Paoletti, ki je najprej pojasnil, da je trgovski sektor v tržaški pokrajini tako rekoč v težavah že od leta 2002. V zadnjem letu pa se je situacija poostrila in stanje je skorajda neznosno, saj so zaradi krize banke stisnile svoje »pipe«, tako da se do kredita vse težje dokopljemo, obresti pri posojilih pa so se znatno dvignile. Trgovinska zbornica je po svojih močeh skušala ukrepati v prid podjetjem v krizi in jim tako namenila milijon evrov, vendar se je znašla pred marsikaterimi zaprtimi vrati. Mesto namreč po Paolettijevem mnenju stagnira: finančno se ne premika, pristanišče se ne razvija, projekt za morski park je ustavljen, ravno tako vlaganje v znanost in raziskovanje. »Trst se iz krize lahko dokoplje s svojimi močmi, vendar sta tudi pri tem potrebna skupen nastop in združenje moči, predvsem pa politična volja do rešitve našega mesta.« V tržaški pokrajini je 94 podjetij zaprosilo za dopolnilno blagajno oziroma 2.524 delavcev je vpisanih vanjo. V primerjavi z letom 2008 je zaposlovanje upadlo za 19,7%, veliko podjetij pa je šlo v stečaj oz. se je poslužilo odpuščanja, je pojasnila Rosolenova. »Rešitev je v takojšnjih in učinkovitih odgovorih,« je dejala in nanizala tiste, ki jih ponuja Dežela FJK, začenši s skrbjo za ohranjanje delovnega razmerja in s podporo šibkejšim slojem prebivalstva, ki ne koristijo socialne blažilce, s prispevki avtonomnim delavcem, dodatki k dohodnini, spodbujanjem družbeno koristnih del, konvencijami z bankami za posojila delavcem v redni in izredni dopolnilni blagajni ali pospeševanjem ugodnih posojil za prekerne delavce. Veliko bolj pozorna je danes Dežela FJK tudi do delavcev s pogodbami za določen čas, ki so bili doslej postavljeni na nižjo raven od kolegov s pogodbami za nedoločen čas, s pomočjo evropskih socialnih skladov pa spodbuja ustanova javno koristno delo. Vsekakor pa verjame in vlaga v okrepitev centrov za zaposlovanje, v izobraževalne projekte, v projekte za varnost pri delu in podobno. Ob vsem tem pa si Dežela prizadeva, da bi pripravljena zakorakala v post-krizno obdobje, ko bo treba v spremenjenem mestu ustroju obnoviti socialno kohezijo in spoštovanje, delavcem povrniti dostojanstvo, predvsem pa spodbuditi solidarnost. (sas) Gosta včerajšnjega pokrajinskega sveta Antonio Paoletti (v sredini) in Alessia Rosolen (druga z desne) kroma ZDRAVSTVO - V bolnišnici na Katinari Nova naprava za računalniško vodeno aksialno tomografijo Na radiološkem oddelku bolnišnice na Katinari so včeraj predstavili novo visoko tehnološko napravo za računalniško vodeno aksialno tomogra- fijo, ki je 256 krat hitrejša in nudi zelo kakovostne posnetke. Naprava je stala več poldrugi milijon evrov in je nadomestila staro napravo, ki je delova- la od leta 1997. To je zelo pomembna pridobitev, je na odprtju povedal novi generalni direktor bolnišniško-univer-zitetnega podjetja Francesco Cobello. Predavanje ANPIVZPI o italijanski ustavi Združenje ANPI VZPI vabi na predavanje o italijanski ustavi. V ponedeljek, 17. maja , ob 17. uri, bo v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 prof. Valter Deon predaval in vodil diskusijo na temo: »Una lingua democratica: la lingua della Costitu-zione - Demokratični jezik: jezik ustave«. Prof. Valter Deon, bivši šolski ravnatelj, sodelavec zavoda IPRASE iz Trenta in sodelavec visoke šole SSIS iz Rovereta, se že dolga leta posveča jezikovni vzgoji in didaktiki zgodovine. Predavanje je namenjeno zlasti šolnikom in dijakom, pa tudi občinstvu. Z njim želi Vsedržavno združenje partizanov Italije obeležiti prihodnji 2. junij, dan republike, obenem pa izraziti svojo privrženost ustavnim načelom in vrednotam, ki so se rodile iz odporništva in Italiji omogočile, da je dobila svojo republiško ustavo. Ustavo Republike Italije pa odlikuje tudi izbran in premišljen jezik, zato je to besedilo tudi v tem pogledu pomembno in za- Občina Dolina zaposli delavca Uprava občine Dolina je pri pokrajinskem okencu za zaposlovanje sprožila postopek za sprejetje v službo delavca, prejemnika posebne skrbstvene doklade (izredna dopolnilna blagajna s suspenzom na nič ur, doklada za mobilnost, druge posebne doklade za brezposelnost), ki se ga bo uporabilo v sledečem projektu socialno koristne dejavnosti: Projekt za "Ureditev arhivov in posodobitev občinskega inventarja": št. 1 delavec s kvalifikacijo upravnega sodelavca, v kategoriji, ki je izenačena kategoriji B, v ekonomskem položaju B1, s poznavanjem slovenskega jezika za 30 tedenskih ur. Projekt lahko traja največ 12 mesecev, svojo razpoložljivost pa lahko interesenti ponudijo pri pokrajinskem okencu za zaposlovanje na stopnišču Kapucinov št. 1, od 17. do 21. maja 2010. Dejansko trajanje delovne dobe pa vsekakor ne more presegati dobe v kateri je delavec prejemal skrbstveno doklado. Pri dodelitvi mesta imajo prednost delavci s stalnim bivališčem v občini Dolina, pred ostalimi delavci, ki bivajo v drugih občinah tržaške pokrajine. Za dostop k omenjeni kvalifikaciji se zahteva spričevalo obvezne šole in poznavanje slovenskega jezika. To-čnejše informacije so na razpolago pri pokrajinskem okencu za zaposlovanje na stopnišču Kapucinov št. 1, ter na spletni strani Pokrajine Trst. KARABINJERJI - Konec tedna V dolinski občini pobirali vozniška dovoljenja, negativnih rekordov ni bilo Pretekli konec tedna, ko so v Dolini praznovali Majenco in je v to vas navalilo mnogo obiskovalcev, so karabinjerji zvečer in ponoči pozorno nadzorovali promet in pri voznikih preverjali stopnjo zaužitega alkohola. Patrulje so se pojavljale v domala vseh vaseh med Domjom in Borštom, karabinjerji so pobrali več vozniških dovoljenj. Kap. Maurizio Licalzi, ki poveljuje pristojnemu milj-skemu poveljstvu, je povedal, da cestne kontrole sodijo v običajno delovanje karabinjerjev, do njih prihaja »vsak konec tedna, ne glede na Majenco, pustovanje ali druge praznike«. Točnih podatkov o odvzetih vozniških dovoljenjih v zadnjem koncu tedna ni imel pred sabo, zagotovil pa je, da k sreči niso zabeležili posebnih negativnih rekordov ter da so obravnavani prestopki (tudi glede na povečano število voznikov v času Majence) v skladu z običajnimi statistikami. (af) Devin-Nabrežina: zasegli pet vozil Policija je v zadnjem tednu v občini Devin-Nabrežina poostrila nadzor nad prometom in zasegla pet vozil. V štirih primerih je šlo za ponarejena potrdila o zavarovanju, zaradi česar so voznike (italijanskega, moldavskega, romunskega in srbskega državljana) prijavili sodstvu. Peto vozilo so zasegli 79-letnemu Trži-čanu, ki je pri Devinu nevarno vijugal po državni cesti št. 14, v smeri proti Trstu. Preizkus je pokazal, da je gospod globoko pogledal v kozarec, saj je napihal več kot 1,5 promila alkohola. POKRAJINA - Projekt Overnight stopa v novo sezono Z glavo na zabavo ... in s taksijem domov Spet na razpolago brezplačni boni za mlade Projekt Overnight stopa v novo sezono. Tudi letos bodo mladi ob poletnih večerih potovali iz Trsta v Sesljan in nazaj na brezplačnih avtobusih, drugo leto zapored pa bodo na voljo tudi boni za popuste na nočnih taksijih. O slednji pobudi so včeraj spregovorili odgovorna na oddelku za odvisnosti pri zdravstvenem podjetju To-nia Contino, pokrajinska odbornika Vittorio Zol-lia in Dennis Visioli, predstavnica krožka Etnoblog Silvia Pallaver ter zastopniki socialnih zadrug On Stage, La Quercia in Duemilauno ter taksistov. Mladi med 16. in 25. letom starosti lahko na sedežu zadruge On Stage (v Ulici Madonna del mare 3, od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30) dvignejo brezplačno izkaznico in tri bone za vožnje s taksijem. Vsak bon velja pet evrov, vsaka izkaznica zagotavlja imetniku 15 evrov popusta (tri bone) v obdobju od 22. maja do 29. decembra letos. Taksisti bodo sprejemali plačila na bone samo v noči med soboto in nedeljo od polnoči do 5. ure zjutraj. Na bonu je telefonska številka taksi službe, taksiji pa se ponoči ustavljajo v Ulici Gallina in na Borznem trgu. »Vsaka preprečena prometna nesreča pomeni velik uspeh, zato je investicija dobra,« je dejal odbornik Dennis Visioli. Taksi je še bolj učin- kovit kot avtobus, saj nima voznih redov in končnih postaj. Tonia Contino je podčrtala, da je Overnight delavnica, ki se stalno razvija, pomembno pa je priti v stik z mladino. Lani se je na pobudo odzvalo 400 mladih, uporabljenih je bilo 600 bonov, največ uporabnikov je bilo starih od 18 do 21 let. Taksisti pra- vijo, da so mladi (in starši) navdušeni. Ni izključeno, da bodo pobudniki projekta Overnight po nekaj mesecih izročili imetnikom izkaznic dodatne bone. V sodelovanju z Etnoblogom je enako pobudo pred meseci izvedlo v Ljubljani društvo Drogart: v enem dnevu so oddali kar 400 izkaznic. (af) / TRST Sobota, 15. maja 2010 1 1 REPENTABRSKA OBČINA - Za časa občinskega praznika monošter Repentabor: ob binkošti Dnevi Petre tradicionalne kraške kuhinje Gostilne bodo od jutri do 30. maja ponujale izbrane kraške menuje V repentabrski občini bodo tudi letos praznovali binkošti, ki so zadnja leta postali tudi uraden občinski praznik. Letos se bo praznik odvijal pod skupnim imenom Pot zemlje in vode, viri življenja, v okvir katerega je bil vključen nov, zanimiv projekt, pri katerem bodo sodelovali domači gostilničarji. Tako se bo jutri začela pobuda z imenom Dnevi tradicionalne kraške kuhinje, ki se bo s ku-linarično-gastronomskimi poslasticami udejanila v restavraciji Križman, v gostilni Pod Tabrom, v restavraciji Furlan in v restavraciji Kras. »Domači gostinci so našo pobudo z veseljem sprejeli,« je poudarila občinska odbornica za kulturo Roberta Škabar ob predstavitvi te dodatne, zanimive promocije repentabrske občine. Vsak je sestavil primeren kraški menu; seveda vsak drugačnega, izdelanega po lastni fantaziji in izkušnji. Dnevi tradicionalne kraške kuhinje bodo potekali od jutri do 30. maja. Izbira bo res bogata. Restavracija Kras na Colu bo ponujala špinačni zavitek, file s špekom in zelišči, kifelčke in kraško šnito. Menu restavracije Križman v Rep-nu predvideva štruklje z orehi in kraško skuto na zelenjavnem raguju, svin-sko ribico prekajeno z rožmarinom, korenčkov pire, pečen krompir in hrenovo peno ter supo s teranom in koro-mačevim sorbetom. Gostilna Pod Tabrom na Colu bo pogostila goste z domačim narezkom, špinačnim zavitkom, pečenko s krompirjevo prilogo in jabolčnim zavitkom. Restavracija Furlan na Colu pa bo Odbornica Roberta Škabar kroma ponujala palačinke s šparglji in mandljevimi vžigalicami, medaljone v teranu z gobami, mlad krompir, piro in bučke ter teranov sorbet. Kraški menu (vključeno z 1/4 litra vina in 1/2 litra mineralne vode) bo stal fiksno 28 evrov. Občinski praznik ob binkošti se bo začel prihodnjo soboto, 22. maja z uradnim odprtjem v Kraški hiši ob sodelovanju moškega pevskega zbora Kraški dom, zvečer pa se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih ansambla Modri val. Na binkošti, v nedeljo, 23. maja, bo ob 10. uri slovesna maša na Tabru, popoldne bo koncert godbe na pihala Na-brežina, osrednji dogodek pa bo sprevod mladih ob zvokih godbe na pihala do re-penskega trga, kjer bo repentabrska mladina odprla ples, ki se bo nato nadaljeval pozno v noč ob vižah ansambla Kraški kvintet. ŠOLSTVO - Na liceju Galilei predstavili šolske pobude evropskega projekta Springday 2010 Mladi gradijo evropsko pomlad Med šolami tudi OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. jakobu in NSŠ Cirila in Metoda in Sv. Ivana-Katinare - Med gosti Serracchiani in Cancian Evropsko državljanstvo in temeljne pravice je tema evropskega projekta 8. Pomladni dan 2010. Projekt je v polnem teku in učenci oziroma učitelji odkrivajo v okviru bogatega programa dejavnosti evropske kulture, vrednote in druge evropske teme. Letošnja je v luči evropske kulturne in družbene identitete. Pomladni dan 2010 je namenjen tudi spodbujanju solidarnosti in socialne kohezije, saj obenem podpirajo tudi cilje Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Na tej podlagi se z dogajanjem v Evropi seznanjajo učenci in učenke iz mnogih šol. Pri projektu je še včeraj sodelovalo že 5.800 šol in računajo, da jih bo konec junija več kot 6 tisoč. Na šolah pripravljajo vsakovrstne projekte sodelovanja v okviru te evropske kampanje, katere namen je prirejanje pobud, ki bodo pomagale otrokom spoznavati Evropo in posredovati svoje gledanje. Poleg tega je prek spleta na razpolago vrsta didaktičnih dejavnosti, natečajev in razprav, ki uvajajo v evropske teme na inovacijski in kreativen način. Na voljo je tudi poseben portal, na katerem lahko dobijo učitelji kopico informacij in gradiva, ki ga lahko nato uporabljajo v razredu. Prek portala pa lahko šole priredijo razne pobude in delijo informacije. Pomladni dan 2010 in njegov potek so predstavili včeraj dopoldne na liceju Galilei. Na srečanju so lokalni politiki ter evropska poslanca Debora Serracchiani in Antonio Cancian govorili o Evropi in njenih institucijah, nato so svoje projekte predstavile tržaške šole, ki sodelujejo pri Pomladnem dnevu. Med temi sta osnovna šola Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu in nižja srednja šola Cirila in Metoda od Sv. Ivana-Katinare, ki sta predstavili sodelovanje s šolami iz drugih evropskih držav v okviru evropskega projekta Comenius. Projekte šentjakobske šole je ob udeležbi ravnatelja Marijana Kravosa predstavila učiteljica Barbara Kosmina. Razložila je, da sta v zvezi s programom Come-nius trenutno v teku dva partnerstva, ki sta v tej fazi namenjena učiteljem. Šola Josipa Ribičiča sodeluje z dvema šolama, eno iz Slovenije in drugo iz Velike Britanije. Ti dve sta šoli za otroke s posebnimi potrebami, šolo Ribičič pa obiskuje letos deklica, ki ima težave s sluhom. Izbrana tema je nasilje in preventiva, v tem smislu pa so in bodo priredili več pobud, od obiskov drugih dveh šol do risb, branja in ustanovitve spletne strani. V tej fazi delijo anonimen vprašalnik, vezan na nasilje, na katerega odgovarjajo tako učitelji kot starši. Učenci in učenke nižje srednje šole Cirila in Metoda so v spremstvu koordi-natorke Marine Čebulec in učiteljice Lie Legiša predstavili svoj projekt s pomočjo računalnika. Sicer so v resnici predstavili dva projekta, ker je bil govor tudi o sodelovanju s šolo Iqbal Mashih z Melare, ki je uvedla slovenščino kot drugi jezik. V zve- zi s programom Comenius so predstavili projekt, ki so ga pod geslom Če hočeš videti lepoto sveta, moraš prej videti lepoto v sebi sprožili skupaj z vrstniki in vrstnicami z drugih štirih šol na Poljskem, v Romuniji, v Litvi in na Malti. Projekt predvideva poleg medsebojnih obiskov in raznih pobud izdelavo spletne strani, ki so jo že odprli na spletnem naslovu http://www.thebeau-tyoftheworldcomenius2009.piczo.com. A.G. Učiteljica osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu Barbara Kosmina (levo) in nekateri učenci 2. razreda nižje srednje šole Cirila in Metoda od Sv. Ivana-Katinare (desno) so predstavili projekte, ki jih izvajajo v okviru Pomladnega dne 2010 kroma Pesem ne pozna meja V Monoštru v Porabju (Madžarska) bo jutri zborovska prireditev Pesem ne pozna meja. Gre za priljubljeno pevsko srečanje, ki je nastalo pred mnogimi leti na pobudo kulturnih društev Vesna iz Križa, Primorec iz Trebč ter Svoboda II iz Trbovelj. Kriško in trboveljsko društvo sta tudi pobrateni. Prireditev je nastala, ko so še obstajale meje med državami. Danes teh mej ni več, poslanstvo pobude pa je še vedno zelo aktualno, saj povezuje slovenske pevce in pevke iz Slovenije in sosednjih držav. Na jutrišnjem koncertu v Monoštru bodo, poleg domačega zbora, nastopili še moški zbor Vesna iz Križa, moški in ženski zbor Jezero iz Doberdoba, zbora iz Branika, zbor vinogradnikov Goričko iz okolice Murske Sobote ter trboveljski pevski zbor. Kriški pevci zbora Vesna, ki jih vodi Rado Milič, bodo nedeljo izkoristili na ogled Porabja. Spoznavanje nabrežinske Učne poti Po uspešno izpeljani nedeljski pobudi, s katero so pohodniki odkrivali poti in steze Nabrežine, Slivnega in Šempolaja, se pri SKD Igo Gruden že pripravljajo na naslednji pohod, ki bo v nedeljo, 16. maja. Tokrat predlagajo krožni pohod Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina, ki ga bo vodil Zvonko Legiša, ideator učne poti. Zbirno mesto je ob 8.45 pred NSŠ Igo Gruden, odhod pa je ob 9.00. Pot traja približno tri ure, primerna pa je za vse. V primeru dežja bo pohod jeseni. Učna pot Nabrežina je krožna pot, ki se začne in konča pri srednji šoli Igo Gruden. Pripravili, načrtali in opisali so jo profesorji in učenci v š.l. 1998-99. Šteje enajst postaj oz. točk, ki so zanimive za spoznavanje zemljepisnih, naravoslovnih, zgodovinskih, kulturnih in arhitektonskih značilnosti vasi. Ravno letos praznuje učna pot desetletnico. Zato je to še dodatni razlog, da se čim šte-vilčneje udeležimo nedeljskega pohoda in uživamo ob pogledu na morje z razglediš-ča Pod Oljšico in iz Brščic, postanemo na Trgu sv. Roka, Kržadi ali pri spomeniku pesniku Igu Grudnu, se ozremo na redke obdelane površine ali na trdo delo kamnar-jev v kamnoseških delavnicah. (Z.P.) TAQBORNIKI RMV - V nedeljo na Colu priredili rodov mnogoboj Preizkusili so se v lokostrelstvu, poligonu postavljanju šotora, orientaciji in signalizaciji VZgoniku so prejšnji konec tedna sodelovali na proslavah ob 30-obletnici poimenovanja šol - V nedeljo, 16. maja na Kontovelu čistilna akcija Taborniki Rodu modrega vala so se v nedeljo zbrali na Colu, kjer je stekel rodov mnogoboj. Mlajši medvedki in čebelice ter gozdovnice in gozdovniki so tekmovali v različnih taborniških panogah in z ostalimi člani preizkusili pridobljeno znanje. V jutranjih urah so se pomerili v lokostrelstvu, postavljanju šotora, poligonu, orientaciji in morsu, v popoldanskih urah pa še v postavljanju ognja in prižiganju vrvice. Na tekmovanju je nastopilo sedem petčlanskih skupin, za uspešno izpeljavo akcije pa so poskrbeli načelniki rodu in ostalo vodstvo. Primerna lokacija in prijetno sončno vreme sta prispevala k uspehu srečanja. Taborniki so prejšnji konec tedna sodelovali tudi na prireditvah v Zgoni-ku ob 30-letnici poimenovanja osnovnih šol v Zgoniku in Saležu ter 65-letnici osvoboditve izpod fašizma in nacizma. V večernih urah so člani družine Zapadnih mejašev, ki delujejo v zgoniški občini, na travniku ob osnovni šoli prižgali ogenj in ob pomoči MePZ Devin-Rdeča zvezda zapeli nekaj pesmi. Aktivnosti tabornikov se bodo maja še nadaljevale. Že to nedeljo, 16. maja bodo taborniki družine Šumečih borov s Proseka in Kontovela priredili čistilno akcijo na Kontovelu. Šlo bo za po- poldanski čistilni sprehod po vasi, na katerega so vabljeni vsi člani in vaščani obeh vasi. Zbirališče bo ob 15.00 pri kon-tovelski mlaki. Udeleženci sprehoda naj s sabo prinesejo delovne rokavice in ve- liko dobre volje. Konec meseca pa bodo taborniki organizirali predavanje o protipožarni varnosti in se z vsemi metodami soočili tudi v praksi. 1 Q Petek, 14. maja 2Q1Q TRST / LIKOVNI NATEČAJ JULIUS KUGY - Včeraj nagradili najboljše Slovenski vrtci in šole so bili nadvse ustvarjalni Geslo natečaja, ki ga razpisuje Pokrajina Trst, je bil zrak Tudi deževno vreme ni ogrozilo včerajšnjega otroškega direndaja v Ljudskem vrtu, kjer se je zbrala pisana druščina otrok, ki obiskujejo tržaške vrtce in šole. Tu je namreč potekala sklepna slovesnost, na kateri so okronali zmagovalce letošnjega likovnega natečaja Julius Kugy, v sklopu katerega želi njegov organizator, to je Pokrajina Trst, vsako leto opozarjati mlajše generacije na temo ovrednotenja in zaščite naravnega okolja. Rdeča nit letošnjega natečaja je bil zrak; otroci so se lahko seznanili z zdravim in predvsem spoštljivim in neonesnažujočim odnosom do okolja. Skozi igro in delavnice so se namreč naučili, kako je potrebno varovati naše okolje, varčevati z energijo, vodo in tudi kako je treba re-cikilirati odpadne materiale. Geslo letošnjega likovnega natečaja je bilo Čist zrak, da bo zdrav vsak ..., slogan pa se je nanašal na iskanje rešitev za čistejši zrak. Didaktičnega projekta so se tako kot pretekla leta tudi letos udeležili številni slovenski vrtci in šole različnih stopenj, ki so se tudi tokrat odrezali odlično. Naši malčki in šolarji so namreč pobrali domala vse najpomembnejše nagrade, razposajeni otroci in njihove učiteljice pa so se zelo veselili denarnih nagrad, s katerimi si bodo bojda privoščili najprej kako še kako zasluženo slaščico, preostali del denarja pa bo brkžone namenjen nakupu vzgojno-izobraževalnega gradiva. Še pred uradno podelitvijo nagrad je publiko pozdravil pokrajinski odbornik za okoljevarstveno vzgojo Dennis Vi-sioli, ki je vsem skupaj izrekel dobrodošlico in jim zaželel obilo zabave. Te zares ni manjkalo, saj so v stavbi Ara-ca v Ljudskem domu in ne v parku, kot je bilo načrtovano v primeru lepega vremena, številno občinstvo zabavali klovni, za energičen zven tolkal pa so poskrbeli člani zasedbe Berimbau. V uradnem delu so nato prešli k podeljevanju simboličnih in denarnih nagrad. V elitnem izboru najboljših so se znašli tudi naši otroci, ki so izdelali zares čudovite in domiselne elaborate na temo čistega zraka. V kategoriji otroških vrtcev so se tako najbolje odrezali otroci, ki obiskujejo dolinski vrtec Miškolin. Nagrado v višini 1300 evrov sta prevzeli učiteljici Katja Čuk in Nevenka Tul, pri realizaciji njihove »ekološke« in predvsem poučne knjige pa je sodelovala tudi učiteljica Nataša Caharija. Tudi tretje in četrto mesto sta zasedla dva slovenska vrtca; tretje mesto in nagrada v višini 300 evrov sta pripradla vrtcu Mavhinje, posebna nagrada v višini 200 evrov pa je šla v roke otroškemu vrtcu Škedenj. Nič manj niso bili uspešni naši šolarji. V kategoriji osnovnih šol so se odlično odrezali učenci barkovljanske osnovne šole F. S. Finžgar in šolarji osnovne šole A. Černigoj. Slednji so s svojo maketo, ki uprizarja mesto v Včeraj danes Danes, PETEK, 14. maja 2010 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide 6.09 in zatone ob 22.30. Jutri, SOBOTA, 15. maja 2010 ZOFKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1003,2 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 87-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 15. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 422478). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti MALČKI OV PALČICA V RICMANJIH vas vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. UČENCI, UČITELJI IN STARŠI COŠ I.GRBEC-M.G. STEPANČIČ vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja ške-denjske osnovne šole po Ivanu Grbcu, ki bo v petek, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču. Vabjeni vsi bivši učenci. V pri- [H Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040299442. Vreme je prisililo organizatorje, da so prireditev prenesli na pokrito kroma onesnaženem ozračju in isto mesto v čistem ozračju, zasedli tretje mesto in prejeli ček v višini 300 evrov, drugo mesto (600 evrov) pa so zasedli Bar-kovljani, ki so pod vodstvom učiteljice Tatjane Pertot izdelali čudovit strip na temo ekologije in knjigo o onesnaževanju okolju. Ta elaborat so obogatili tudi predlogi učencev, kako bi lahko v prihodnje zmanjšali onesnaženost okolja. Tudi kategorija nižjih srednjih šol je bila slovenskim šolarjem naklonjena. V tej sekciji sta tretje mesto in ček v višini 300 evrov pripadla srednji šoli Simon Gregorčič. Pravo presenečenje pa je doživela tudi ravnateljica instituta Jožef Štefan Milena Padovan, saj so njeni učenci v kategoriji višjih srednjih šol zmagali. Tudi oni so postali bogatejši za 1300 evrov. Tokratni likovni natečaj Julius Kugy je bil nedvomno izredno uspešen za slovenske malčke in šolarje. Njihovi izdelki so bili ljubki in natančni in zato vredni pozornosti žirije, ki sta jo še enkrat očarala otroška domišljija in njihov pogled na vedno aktualno temo ekologije. V okviru zastavljene teme so si nekateri učenci zamislili zares dobre rešitve za boljšo prihodnost, pozitivna plat celotnega projekta pa je nedvomno tudi to, da se iz lastnih izkušenj otroci poskušajo naučiti čim več in onesnažujoč odnos do okolja spremeniti v čim bolj neonesnažujoč odnos. (sč) DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer DOBRODOŠLI «V GANO MV sliki in besedi bo afriško državo prikazala BISERKA CESAR Danes ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040327240. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Salež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296058. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfoglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni! ZORAN ima odprto osmico v Ricmanjih. 3 Poslovni oglasi HRVAŠKA, KLENOVICA: počitniški objekt s tremi opremljenimi apartmaji, novoizgrajen 2009, mirna lokacija, 300m oddaljenosti od morja. Cena 290.000EUR. Možnost prodaje po posameznih apartmajih. LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 003865-731-1031, 0038651 -652101 SEŽANA PREDMESTJE: elitni 3-sobni stanovanji, novoizgrajeni 2009; 143,43kv.m, 1. nadstropje, s shrambo, parkiriščem in vrtom, samo 1568,70EUR/kv.m + 8,5%DDV; 149,19kv.m, 2. nadstropje, z garažo, samo 1508,10EUR/kv.m + 8,5%DDV. Čudovit razgled, mirna sončna lokacija. LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 003865-731-1031, 0038651 -652101 meru slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek, 24. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodniški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na telit. 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. ZANESLJIVA IN IZKUŠENA nudi 24-urno oskrbo starejši osebi. 00386-31681346 PAELLA z rezervacijo in glasba v živo -SOBOTA, 15.5. - Bita-Ljudski dom Križ tel. 040-2209058 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Peter Quilter Duetl Režija: Matjaž Latin DUETTI danes, 14. maja ob 20.30 Jutri, 15. maja ob 20.30 v nedeljo, 16. ma|a ob 16.00 vsredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00 v Mali dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542. Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Zveza slovenskih kulturnih društev, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo na okroglo mizo in odprtje razstave Tina, Toio in Ivan Umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja Danes,14. maja 2010, ob 16.30 Velika dvorana Narodnega doma v Trstu (ul. Filzi 14) GOSPA SREDNJIH LET išče delo na domu za razna hišna dela ali nudi pomoč starejšim osebam, tudi vsak dan, po možnosti v dolinski ali miljski občini. Tel. št.: 3473132910. PRODAM HIŠO z vrtom v Podlonjerju. Tel.: 040-54026. PRODAM avtomobil volvo S80, 2.4, letnik 2000, sive barve, 160.000 prevoženih kilometrov. Cena 1.700 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 348-8585098. PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 348-5913172. PRODAM stanovanje v Nabrežini, 50 kv.m., s skupnim vrtom. Tel. 349-4975968. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154. V NAJEM dajemo malo stanovanje v Sale-žu. Tel. št.: 338-4719734. Loterija 13. maja 2Q1Q S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 3332892869. IZGUBLJENO MLADO PSIČKO srednje velikosti, s kratko rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040-571623. IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 320-3557811. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409. PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM listek za koncert rock skupine AC/DC, ki bo v Vidmu v sredo, 19. maja. Tel. št.: 340-9732096. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 347-0648389. PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 348-6924217. Bari // 44 1S 2/ 48 Cagliari /S /1 2Q S3 12 Firence 14 32 63 62 /4 Genova 29 4Q 9 21 2/ Milan 2Q 86 S 38 24 Neapelj 4S 1Q 26 8 6S Palermo 46 6/ 11 84 38 Rim 42 2 /9 S3 1/ Turin 6/ 8/ 29 23 38 Benetke 1/ S2 SQ S3 11 Nazionale 33 32 S 4S 3Q Super Enalotto Št. 57 19 29 37 46 64 75 jolly 70 Nagradni sklad 3.258.396,84 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 71.666.210,24 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 34.911,40 € 1.629 dobitnikov s 4 točkami 300,03 € 54.984 dobitnikov s 3 točkami 17,77 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 13 dobitnika s 4 točkami 3Q.QQ3,QQ C 226 dobitnikov s 3 točkami 1.///,QQ C 3.789 dobitnikov z 2 točkama 1 QQ,QQ C 24.281 dobitnikov z 1 točko 1 Q,QQ C 54.986 dobitnikov z 0 točkami S,QQ C / Mešani mladinski PZTrst Glasbena matica ¡n Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na 9. pevsko srečanje mladih Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor Trst Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in Mešani mladinski pevski zbor Coro »G« izTurina Koncert bo danes, 14.5.2010 v dvorani Deutscher Hilfsverein, ulica Coroneo, 15 v Trstu ob 20.00. Vljudno vabljeni! U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Oo-bin Hood«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Draquila -L'ltalia che trema«. CINECITY - 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Oobin Hood«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; 16.10, 18.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Draquila - L'ltalia che trema«; 16.00, 19.55, 22.00 »Dear John«; 16.30, 19.45, 22.05 »Iron Man 2«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Oceani 3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Matrimoni e altri di-sastri«; 18.10, 22.10 »Cosa voglio di piu«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Manolete«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Puzzole alla riscossa«; 18.00, 20.05, 22.15 »Agora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »The last song«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo nell'ombra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40, 0.10 »Bombna misija«; 20.30, 23.20 »Prerok«; 16.10, 19.00, 21.50 »Oobin Hood«; 16.30, 18.30 »Šola za življenje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50, 23.10 »Predobra zame«; 15.50, 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 2«; 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10, 23.00, 0.00 »Oobin Hood«; 16.40, 19.00, 21.15, 23.35 »Rezervni načrt«; 16.20 »Vsi so v redu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Oobin Hood«; 16.30, 20.45 »Oceani 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piacere sono un po' incinta«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Notte folle a Manhattan«; 18.00, 19.20, 22.20 »Shadow«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »Iron Man 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.45, 22.15 »Oobin Hood«; Dvorana 2: 18.00 »Oceani 3D«; 20.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Iron Man 2«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.50, 22.00 »Departures«. M Izleti POHOD KOBJEGLAVA - LUKOVEC - SEŽANA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira v nedeljo, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Hoje je približno za 2 do 3 ure. Zborno mesto na stari avtobusni postaji v Sežani ob 9.uri. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041350713) in predsednici društva dr. Ljubi-slavi Škibin (tel. 040-900021 v popoldanskem času). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9. uri. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka). SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov in slabih vremenskih razmer odpade izlet na Golico, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. maja. 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Bo-ljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 3284717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko počitnikovanje v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 3488012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. □ Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. AŠD MLADINA vabi starše otrok, ki jih zanima program smučarske šole za sezono 2010/11 na informativni sestanek, ki bo danes, 14. maja, ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu. Prisotni bodo društveni učitelji. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer »Dobrodošli v Gano«. V sliki in besedi nam bo to državo predstavila ljubiteljica potovanj po Afriki Biserka Cesar. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu danes, 14. maja, ob 20. uri. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju in na izredni občni zbor danes, 14. maja, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala danes, 14., v petek,21. in petek, 28. maja, od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Na-brežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mi-leva). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje volilni občni zbor zadruge danes, 14. maja, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! AŠD SOKOL NABREŽINA sporoča, da bo delovna akcija za ureditev društvenega igrišča v soboto, 15. maja, od 15. ure dalje. Toplo vabljeni člani in prijatelji. Kdor lahko, naj pripelje s sabo kosilnico ali pomožno orodje. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 15. maja, ob 18. uri, obisk kleti San-tomas v Šmarjah pri Kopru. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 338-1796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let. PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita v nedeljo, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040 - 266283 (Viktor) ali 040 -200782 (Frančko). TRST V BARKOVLJAH v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 16. maja, prvo Sv. obhajilo med mašo od 11. ure. Otroci bodo oblekli ljudske noše, bele za deklice in partnerske modre za dečke. ŠKOFIJSKA KOMISIJA za pastoralo zakoncev in družine vabi na zadnje celodnevno srečanje za družine, ki bo v nedeljo, 16. maja, pri šolskih sestrah v Ul. delle Doc-ce 34. Ob 10.30 bodo predstavniki Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje in spregovorili o »Promociji našega zdravja«. Ob 14.30 pa bo g. Marko Čižman vodil razgovor na temo »Napočil je čas za dvojnje«. Na jutranjem delu programa bo dobrodošla prisotnost mladih od 13. leta dalje. Poskrbljeno bo za kosilo in varstvo otrok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 17. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na predstavitev zbornika »Slovenija - duhovna domovina. Zgodbe političnih emigrantov«. Spregovorili bodo soustvarjalci knjige Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, ki sta jo tudi uredila, Irena Uršič, ki v njej predstavlja primorske zgodbe in Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki je zanjo prispevala kratke biografije in slike izbranih osebnosti. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA KULTURNA-GOSPODARSKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. maja, ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III). DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno. AŠK KRAS organizira v sredo, 19. maja, v Športno kulturnem centru v Zgoniku »Dan za osnovnošolske otroke«. Začetek ob 8.15. KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni vsi člani! ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na dve predavanji o odvisnosti od mamil. V petek, 21. maja, ob 20. uri bo dr. Sergio Maria Fran-cardo govoril na temo: »Soočimo se s strahovi - mamila v vsakdanu«, v soboto, 22. maja, ob 20. uri pa na temo: »Razmislek o nekdanjih in novih mamilih«. Vstop prost. Obvezna je rezervacija na tel. št. 040280533 ali 339-7809778. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane na zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala 2010 (3. čez-mejnega) v nedeljo, 23. maja, ob 16. uri v parku Ljudskega doma (Bita) v Križu. Nagrajevanju bo sledila družabnost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO). DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928. SKD PRIMOREC vabi na ogled enodejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celote-denski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1) od 28. junija do 2. julija; 2) od 19. julija do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. Email: info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadalje- valcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763 Nastja. EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 814) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festival-kras.com, info@festivalkras.com, tel.: 3472576505. Prijave do 7. junija. POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-tedenskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske pro-svete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10- dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 14. junija do 25. junija; drugi tečaj od 21. junija do 2. julija, tretji tečaj od 5 julija do 16 julija in četrti tečaj od 19. julija do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email: info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v treh izmenah:!: Junija: 18., 19., 20., 26., 27. 2: Julija: 9., 10., 11., 17., 18., 3: Julij /Avgust: 23.7., 24.7., 25.7., 31. 7., 1.8. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih.Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. email: info@yccupa.org in na spletnih straneh www.yccupa.org. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mit'a Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040-212289. 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja« danes, 14. maja, ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, Ul. Filzi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi danes, 14. maja, ob 20.30 na monodra-mo »General Maister«, avtor Tone Partljič, igra Bojan Maroševič, član Mariborskega gledališča. MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR v sodelovanju z Glasbeno matico in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 9. Pevsko srečanje mladih. Sodelujejo Mešani mladinski pevski zbor Trst, Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in MeMlPZ Coro »G« iz Turina. Koncert bo danes, 14. maja, v dvorani Deutscher Hifverein, Ul. Coroneo 15 v Trstu ob 20. uri. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN gostuje »Tamburaški orkester Sodražica« s programom narod- Petek, 14. maja 2010 nozabavne glasbe v soboto, 15. maja, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja fotografska razstava »Ljudje prvega maja: trideset let praznika dela v Trstu«, odprta do sobote, 15. maja, in sicer med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Opčinah. ZDRUŽENJE PARTIZANOV AN PI VZPI v Trstu vabi na predavanje o italijanski ustavi. V ponedeljek, 17. maja, ob 17. uri, v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5, bo prof. Valter Deon govoril in vodil diskusijo na temo: »Una lingua democratica: la lingua della Costituzione«. COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKORAV-CA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, od 10. do 16. ure, do 21. maja. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ponovitev mladinske predstave »Dogodivščine v slačilnici« v izvedbi Mlajše igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba, v petek, 21. maja, ob 20.30. Od bliže bomo spoznali mlado in zelo nadarjeno avtorico in režiserko Patricijo Jurinčič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040635626. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Devane Pizziga darujeta mož Redento in sin Igor z družino 150,00 evrov za KD Ivan Grbec, 50,00 evrov za Dom Zore Perello v Škednju, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim s Kolonkovca, Sv. Ane in Škednja in 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Ido Glazar - Tinčkovo darujeta sosedi Vera in Danjela 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Igo Glazar - Tinčkovo darujeta Marija in Suzana z družino 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na gospo Evfrazijo Kravos darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za Dijaški dom Srečko Kosovel. Ob 1. obletnici smrti nepozabne Devane Pizziga daruje prijateljica Wilma 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkov-ca. Namesto cvetja na grob Ide Glazar vd. Grgič darujejo Mario in Robi Ota z družinami 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na gospoda Carlota Glaviča daruje družina Sancin 50,00 evrov in družina Rudolf 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 14.5.2009 14.5.2010 Devana Pizziga por. Cernich Manjkata nam tvoj nasmeh in dobra volja. Družina 12 1 2 Četrtek, 13. maja 2010 KULTURA / ZTT - Slovenska slovnica v italijanščini Jezikovna mediacija v duhu medsebojnega zbliževanja Predstavili Osnove slovenskega jezika mag. Rade Lečič v italijanščini Z objavo priročnika "Fondamen-ti della lingua slovena / Manuale di grammatica" (Osnove slovenskega jezika / Slovnični priročnik), ki ga je sestavila mag. Rada Lečič in ki je ob koncu lanskega leta izšel pri Založništvu tržaškega tiska, je bil storjen še en korak v smeri približevanja pripadnikov italijanske večine slovenski narodni skupnosti v Italiji. Slovnični priročnik, ki ga je v italijanščino prevedla Martina Clerici, so v včerajšnjih dopoldanskih urah zbranemu občinstvu predstavili na sedežu tržaške Filozofske in leposlovne fakultete na ulici Androna Campo Marzio. Prisotne je najprej nagovoril profesor Miran Košuta, kateremu sta sledila pozdrava dekanje fakultete Cristi-ne Benussi ter ravnatelja Oddelka za filozofijo, jezike in književnosti Marca Piccata. Benussijeva je v svojem krajšem nagovoru poudarila pomen medsebojnega zbliževanja, ki gre seveda tudi preko jezikovne mediacije. Marco Piccat pa je izid knjige označil za nadaljevanje tržaške pomladi, ki se je začela prebujati s profesorjem Košuto. Vsaka knjiga je odraz avtorja, zato je Piccat čestital Lečičevi, saj spada sestava slovnice med težje književne podvige. Inštitucionalne pozdrave slovenske države je prisotnim podala Tatjana Lesjak, sekretarka na Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu. V svojem posegu je Lesjakova naglasila predvsem potrebo, da se osred-njeslovenski prostor sproti osvešča z delovanjem Slovencev izven meja Republike Slovenije. Na predstavitvi je bila prisotna tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, v klopeh predavalnice pa je bilo videti veliko znanih obrazov, ki ustvarjajo slovenski univerzitetni utrip v Italiji. Profesor Miran Košuta je nato v daljšem posegu nakazal zgodovino slovnic oziroma slovničnih priročnikov v slovenski zgodovini. Priročnik mag. Lečičeve v veliko pogledih orje ledino, saj take vrste delo še ni bilo sestavljeno in objavljeno. Lečičeva na tržaški Filozofski in leposlovni fakulteti namreč nadaljuje delo, ki sta ga uspešno zastavila lektorja Ljudmila Cvetek Russi in Zoltan Jan. Diplomirala in magistrira-la je iz slovenščine in italijanščine na Univerzi v Ljubljani, nato jo je poklicna pot zanesla najprej v Rim, nato v Pa-dovo in Videm, nazadnje pa še v Trst. Košuta se je v svojem posegu navezal tudi na Kacinovo slovnico za Italijane, ki je od leta 1972 izšla v več izdajah, svoj poseg pa je zaključil z mislijo, da je študij slovenskega jezika v Italiji danes še premalo ovrednoten, saj ostaja v večini primerov zaprt v manjšinskih krogih. Nekatere italijanske šole so se že odločile za pouk slovenščine. Upati je torej treba, da se bo trend nadaljeval. Evropski človek naj poleg svojega mate- Publikacija je izšla pri Založništvu tržaškega tiska kroma rinega jezika obvlada še velik svetovni jezik (angleščino), ob teh pa tudi jezik svojega bližnjega oziroma soseda. Zakaj v Furlaniji-Julijski krajini to ne bi bila prav slovenščina, se je vprašal Košuta. Mag. Rada Lečič je med opravljanjem svojega poklica, torej poučevanja slovenščine Italijane, opazila predvsem pomanjkanje pravih učnih pripomočkov. Za razvoj svojega dela ni izbrala preveč znanstvenega pristopa. Njen priročnik se deli v pet sklopov, in sicer glasoslovni, besedoslovni, oblikoslovni in skladenjski del, v zaključku pa je objavljen še obsežen dodatek. Povedati gre, da je italijanski priročnik nastal na podlagi dela, ki ga je Lečičeva prav ta- ko pri ZTT-ju izdala v slovenskem jeziku, tega pa je bilo treba na nekaterih mestih prirediti za potrebe italijanskega bralca. Projekt bo treba v prihodnje še dopolniti, in sicer z delovnim zvezkom, ki bo vseboval vaje, ter priročnikom za konverzacijo. Prevajalka Martina Clerici, ki se je slovenščine in njene slovnice priučila po Kacinovem priročniku, je poudarila, da je spričo časa ta že zastarel, saj obravnava stvarnost, ki je danes ne poznamo več. Jezikovne potrebe se namreč v času spreminjajo. Učenje jezika pri odraslih je seveda različno kot pri otrocih, saj se le-ti jezika priučujo, odrasli pa morajo najprej spoznati pravila igre oziroma jezika. Največja težava, na katero je naletela Clericijeva, je bila razlika med jezikovnimi strukturami slovenščine in italijanščine, od različne rabe zaimkov ter povedkovnikov in členkov. Niz posegov je v imenu Založništva tržaškega tiska sklenil Ace Mer-molja, ki je z zadovoljstvom poudaril pomembnost predstavitve slovenskega slovničnega priročnika na tržaški univerzi. Od tod bo ta šel v italijanski svet in tam pričal o sodobnosti in razvitosti slovenskega jezikoslovja, Slovenija in Slovenci pa se bomo tako s ponosom lahko pokazali tudi izven svojih meja. Primož Sturman Grossman v Ljubljani Ljubljana-svetovna prestolnica knjige je v sklopu festivala Literature sveta-Fabula 2010 na seznam gostujočih pisateljev dodala tudi ime enega najpomembnejših izraelskih romanopiscev Davida Grossmana. S pisateljem se je sinoči pogovarjal prevajalec njegovega romana Glej geslo: Ljubezen Klemen Jelinčič Boeta. Pisatelj živi v Jeruzalemu, mednarodno pozornost pa je leta 1987 pritegnil s publicistično analizo arabsko-izraelskega konflikta z naslovom Rumeni veter. Med Grossmanovimi deli imajo tudi sicer posebno težo analize razmer na Bližnjem Vzhodu. Avtor je v libanonskih vojnih spopadih leta 2006 izgubil sina. Po sinovi smrti je na odmevni novinarski konferenci v družbi pomembnih izraelskih pisateljev Amosa Oza in A.B. Jeošue pozval obe sprti strani v Libanonu k premirju. Grossmanova literatura se izmika kategorizaciji. Pisatelj uporablja veliko različnih pisateljskih prijemov, saj želi prikazati čim širši spekter življenjskih vidikov in razsežnosti, ki se pripetijo v zgodbah. Pogosto menja pripovedovalce, perspektive in jezikovne sloge. Od srednjeveškega in svetopisemskega sloga preide do sodobne, z jidi-šem začinjene hebrejščine. David Grossman je za svoje delo prejel 15 mednarodnih in štiri izraelske književne nagrade. Deli Glej geslo: Ljubezen in Notranja slovnica sta bili leta 2007 vključeni med deset romanov, ki spadajo med najvplivnejša knjižna dela od ustanovitve države Izrael. Roman Glej geslo: Ljubezen, ki je v slovenščini izšel v sklopu projekta Knjiga za vsakogar, sledi sinu zakoncev Neumann, ki sta preživela holokavst. Knjiga je doživela izjemen odziv tako v kritiških krogih kot v splošni javnosti, so zapisali pri Študentski založbi. (STA) TRST - Komorni salon Zrelo in doživeto muziciranje mladega češkega Kvarteta Bennewitz Gost tretjega koncerta niza Komorni salon, ki ga prireja tržaško društvo Chamber Music, je bil češki kvartet Bennewitz, mlad in odličen sestav, ki je požel že vrsto prestižnih nagrad na tekmovanjih, tako doma kot na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji, na Japonskem in v Italiji in je že odločno vkorakal na pot, ki ga bo lahko pripeljala v izbrani krog najzanimivejših godalnih kvartetov. Tisti, ki smo rasli ob poslušanju imenitnih evropskih sestavov, kot so bili kvarteti Amadeus, Melos, Alban Berg in še vrsta drugih, se lahko veselimo nad dejstvom, da se po upokojitvi starih mojstrov rojevajo novi ansambli, ki se komorni igri posvečajo z dušo in telesom: violinista Jiri Ne-meček in Stepan Ježek, violist Jiri Pinkas in čelist Štepan Doležal so dvorano Victor De Sabata napolnili z zvočnim bogastvom, ki se je prelivalo v barvnem razkošju izbranih partitur; mladi fantje, ki so se leta 1998 združili med študijem na Akademiji v Pragi, so za tržaški koncert izbrali dva domača mojstra, ki sta oplemenitila prvi del programa: najprej Bedrich Smetana, skladatelj, ki je znan predvsem zaradi svojih popularnih, melodično prijetnih in skoraj ljudsko domačih oper, mnogo manj znana pa je njegova komorna produkcija. Tudi Smetana je izbral godalni kvartet kot izrazno sredstvo, ki omogoča najintimnejše izlive v obliki, ki se izmika ustaljenim kalupom. Kvartet št.2 v d-molu raste in se razvija svobodno, daleč od vsakršne romantične osladnosti: češki mojster je partitu-ro dokončal leto pred svojo smrtjo, ko sta ga gluhost in psihične težave že močno prizadele, zato lahko beremo v glasbi tudi tesnobo. Kvartet Bennewitz nam je podaril zrelo in doživeto interpretacijo, ki je osmislila vsak detajl, enako ali morda še bolj očarljivo pa je zazvenela naslednja skladba, Kvartet št.1 Leoša Janačka, ki je znan kot Kreutzerjeva sonata. Če je Beethovnova mojstrovina v taki meri navdušila Leva Tolstoja, da je na njeni strastni dialektični napetosti zgradil zgodbo o ljubezni, ljubosumnosti in nezvestobi, je Janaček Tolstojevo povest prelil v glasbeno pripoved, ki ne išče več nobene vezi z Beethovnovim izvirnikom, temveč izredno rahločutno beleži ču- stvene utripe, ki se prepletajo med protagonisti. Mladi češki mojstri so se partituri posvetili z drhtečo vnemo, oblikovali so jo z barvno paleto, ki je razkrila čar in bogastvo zvočnih kombinacij štirih glasbil. Po dveh čeških mojstrovinah je bil v drugem delu koncerta na vrsti Johannes Brahms s skladbo, ki je zaključila njegovo trojico godalnih kvartetov: Kvartet v B-duru op.67 je večer zaokrožil z blagozvočnostjo romantike, ki je prežeta z odsevi narave, s spokojnimi vizijami, in začinjena s plesnimi motivi ljudskega melosa. Formalno bolj stroga zasnova Brahmsovega kvarteta je nekoliko zavrla poustvarjalni žar mladih godalcev, ki so se po burnih doživetjih v Smetani in Janačku za spoznanje umirili, toda melodična naslada je zaživela v drugem stavku, fantazija pa v zaključni temi z variacijami. Dolgim aplavzom se je kvartet oddolžil najprej s kratkim Bachovim Ko-ralom, nato pa s čudovito, zasanjano Cavatino iz Beethovnovega kvarteta v B-duru op.130. Katja Kralj Z gospodarskimi vozili Peugeot delo postane užitek. 7 modelov, do 17 m3,8 mix verzij. Nad 300 ponudb na razpolago obrtnikom ter majhnim in srednjim podjetjem. In danes so gospodarska vozila Peugeot še ugodnejša! Poglej na peugeotprofessional.it PEUGEOT PROFESSIONAL -■^M Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA, Majnica 12, tel. 0481391808 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it Ponudbe vetjap do 26, maja 2010 Brezplačna dcgusiatijc in prainrk. itn. Veliko poHoi-^-iit iknzi okuse ozračje bo stabilnejše. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam prehodno malo manj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28Dolžina dneva 14.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.08 in zatone ob 22.30 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.23 najnižje -60 cm, ob 11.50 najvišje 26 cm, ob 16.56 najnižje -15 cm, ob 22.56 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.56 najnižje -58 cm, ob 11.35 najvišje 23 cm, ob 17.31 najnižje -9 cm, ob 22.25 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 4 2000 m............ 2 1000 m .......... 10 2500 m............0 1500 m............ 5 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 6,5, v gorah do 7,5. O gradec 10/16 tolmeč o 7/11 trbiž o 6/10 videm o 11/21 o pordenon 12/20 čedad o 12/20 o 5/12 kranjska g. . & celovec O 7/13 O tržič 7/14 O kranj o ljubljana 9/14 postojna O 9/14 kočevje o 8/13 s. gradec celje 9/15 O maribor o 9/14 ptuj O m. sobota O 9/15 n. mesto 8/14 , O .___ zagreb 10/12 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno s šibkimi do zmernimi padavinami, ki bodo verjetnejše na obali in na Trbiškem. Proti večeru bo lahko ob morju nastala kakšna nevihta. Dopoldne bo ob obali pihala okrepljena burja,čez dan pa bo zapihal zmeren zahodni do jugozahodni veter. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno in deževno, več padavin bo v južni in vzhodni Sloveniji. Hladneje, zapihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem zmerna burja. V nedeljo bo še pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bodo še krajevne padavine. 'Á Mercator najboljši soset JVihliIIm Huiupcna t. Tiukont L¿¿J ivtjj v '. sl'K i mLkih in fran&miih j :< r<: m I n ¡ ^ I j h. i ] t M i-jial nr. ['íinudha. vfi luibu r /ii.i Lini I" ii r 11: ■. 11 t ; i ■ivli.l lhI t.í-5- h Jli I^.i-. J(I1U dt> (Ln r.is|imi.h|i/ Ndtor Gemini ptaUav Llw.b"! FjucuJ, A^nl^im Skuta Mu nrpvHiuu- VBi I r-i-i'italc ivieum. 1 r^r"' IKJ.u Lriui i, Jf. lik Kruh ^cnicnko ffct-n.. ncvin. ii rrtndi. r,[kjL,ur,. Í Jfl L «m .'j ku kiJnj Lin j rj WUtK'l V. pouidiu^ up¿inn. i rrui m L.j M c a ji lh I Viuu ni C a^nupV IU^h. Iv 3Jd LUK Cirili pkisc.i" d«* vrMi: {rvjjdjili Él ivinjiki uic jI i pinLnvj in niijilci Lur i kac^ pjiliij.ni- circa tj k^ Ecd«! ÍCT1Í t L K EUR l'aubru lhJ U.f. lL> I TJvHIft poreč