84. Štev. •mm* V Ljubljani, sreda 7. aprila 1920. ^ *»UM' «“"M- DL leto. Velja v Ljubljani i« p© pošt*: ttlo teto «r let« !«*rt lete n mesec l K 18(K „ 9«- a * «Ml *,& Inozemstvo: telo leti po) 1«U, tetri let« m mesec K 240--„ KO-— . ««•- Za Ameriko: celoletno . , . 4 dolarje 2 dolarje 1 dolar. pol teti Metno . rtletno. Sovi ttsrotnllri naj pošiljajo arečnino po ntliazulci. tflati se naračunajo p« porabljenem proštom io sicer 1 nun visok e moremo sedaj verjeti, da je kaj takega mogoče. Naše Jadransko vprašanje naj se zaplete za tiadaljnih par vozlov ln naš mali rc d naj se pusti mesariti od merod i meščtarjev tako dolgo, dokler rp.^ova razkosa-nost ne doseže nekdanje avstrijske. KaDjanl rial dobe po najnovejših vesteh celo ozemlje med Opatijo In Reko z rešklm mestom vred In povrh še Senožeškl okraj. Zato Pa bi nam velikodušno prepustni Skader, to staro šklpetarsko gnezdo In one albanske pečine do črnega Drine, pokrajine, ki so bile pasivne od parnti-veka v vsakem oziru in bodo našemu erarju v večno nadlego. V Beogradu se vršijo pravkar važna posvetovanja odločiliih činlte-Ijev tn bati se je, da pade odločitev v korist naših sosedov. Ne dosti, da bi nas Wilsonova črta stala 400.000 naših najzavednejših ljudi, črta, katere ne moremo nikoli pripoznatl, nova pogajanja gredo za tem, da se naš položaj poslabša še v večji meri. Celi svet priča, da brez Reke Jugoslavija ne more prospevati, vsi razsodni politiki so poudarili to dejstvo že stokrat tik nred odločitvijo pa naj bi prepustili skoraj Iz lastnega nagiba najlepše bisere naše države za malopomembne pokrajine, katerih niti ni maral žalostne zgodovine rnbret von der \Vied. Sleherni dan more pasti odločitev v Jadranskem In reškem vprašanju, skrajni čas Je že, da se to zgodi ln kakor kažejo vsa znamenja, se Je razburjenje duhov poleglo v toliki meri. da ni neupravičen sum. da se nas hoče postaviti pred gotovo, nepopravljivo dejstvo. Je-U naša dplomacija spala, ko le protestirala vsa Jugoslavija proti prej nameravani itak že pre-krivični rešitvi Jadranskega vprašanja. Ji li i| mar narodova nevolia, ki bi * v viharni elementamosti vzdignila zoper tako zapostavljanje naših pravic. Res, narodov blagor dandanes še ne dopušča razkriti povsod in vsekdar javnosti vse* fnz mednarodnih dogovorov, ampak o tako kardinalno eminentnih točkah ima tudi naš narod pravico biti pravočasno obveščen. Mislimo, da premore naše ltudsfvo vseeno toliko demokratizma in politične izohraz-be, da se mora čutiti užaljenega lu zapostavljenega, se mn 11 hočejo zakrivati končne razsodbe o eksistenčnih zadevah. triarhalni sistem, lzjednačenje se tu vrši izprva le polagoma in via fakti, ker bi Jednostavno dekretiranie ka-koršnega koli še tako popolnega novega sistema imelo za posledico le veliko zmedo in bi ob prvotnem za takšno delo neugodnem socijalnem razpoloženju ne moglo uspeti. 7a bodočo upravno zjednotenje Je temeljnega pomena, kar se ie doslej izvedlo- v Beogradu se nahajalo ministrstva kot najvišje upravne Instance. Deželne vlade niso pravni nasledniki prejšnjih »historično poli-tlčnfb individualitet« ln avstrijskih deželnih viad, marveč vme~.no instance. trojih resortna poverjeništva so nodretena direktno dotičnim re-sortnim ministrstvom. V glavnih potezah ie s tem centralizacija državne tnrave izvedena. NVrva prvega desetletja bo šele Izgraditi ta sistem. odpraviti njegove nednstnfke fn uvesti poleg uradniške tudi samoupravo, ln sicer najbolle ne po historičnih pokrajinah, marveč po občinah in več.iib okrožjih (n. pr. s pol miliona prebivalci). Debata O takšni upravni uredbi Je pričela že v Javnosti, dočim se v ministrstvu za konstltuanto vrši v tej smeri tiho, toda naporno in vstrabio delo strokovnjakov, kJ sestavljajo tozadevne referate ta načrte za vse upravne stroka Za vsako državo le potrebna disciplinirana In dovoli številna policija in žendarmeriia. ki spada pri nas v celoti v resort ministrstva za notranje zadeve. Velika večina moštva preišnje avstrijske, hrvatske. ogrske in bosanske policije in žendannerije na našem ozemlju ie bila naše narodnosti in ie ostala v svoji, službi mnovc.krat tudi na starih stnžl enih mestih, kakor tudi srbska. Oba imenovana varnostna zbora sta se pa še polačala z nekaj tisoči novega moštva In posebnimi letečimi oddelki mejne Žnndarmerije. Cini moštva In častnikov, nazivi, plače in predpisi za obe četi so izjednačeni. Finančno pazniško službo vrši zbor finančne straže, ki ie tudi 'z-jednačer no predpisih, službi In prejemkih. Tudi ta zbor opravba meJno kontrolo, vendar se ie uporaba deloma zastarelih predpisov izkazala kot škodiiiva za hitro poslovanie m odpremo blaga. Tudi tu je sestavljena primerna strokovna kritika k| ima nameri doseči stvarno zboljšanje. VeJlk korak Je Izvršen z organizacijo Jednotne armade. Izprva so se na Koroškem In v Prekmurju skupno borile točene formac!;e, namreč čete srbske armade In do-hrovoljskega kora ter prejšnje avstrijske odnosno oersko hrvatske Doslej nam Je pretila nevarnost od zunaj, od zavratnih grabežljivosti naših sosedov, odslej se nam je upravičeno bati, da Je moralna kuga ambulantne mirovne konference otro-vala čut za odgovornost poklicanih zastopnikov naših interesov. Protestirali smo proti nakani pariških mogotcev, ali moramo povzdigniti glas našega ogorčenja tudi proti lastnim diplomatom? In kaj porečeš ti aka-demična omladina. ko tvoje ogorčenje-ni našlo sluha niti pri poklicanih zaščitnikih tvojih idealov. Dolgo se Je kuhalo in skuhali so strupeni napoj, na kojem bo hirala naša država dolga desetletja. V prvi vrst! boš tepen ti, slovenski narod, tf mali obrtnik in konsument, kaltl od sveta odrezana Jugoslavija tl no ne more Jamčiti za cenene surovine, ne za redni izvoz, boril se bodeš v neenakem boožrtvovalne-mu delu oficirskega "zbora nesreč-to uvesti zopet železno disciplino. Danes Je armada jednotno organizirana in razdeliena na armadna poveljstva ln dlvizlfe s svollml kadri. Oprema lernzmeroma dobra, pre-hrana Izborna.' nretemki vseh šarZ ln moštva ter vsi rangi izjednačeni, ravnotako tudi vojaški predpisi, vežbenikl. ter intendatura, komanda, sodni postopek In sodni zaponik. Civtlnoprarvni zakoni so v glavnem ostali isti kakor so veljali pod prejšnjimi režimi na raznih teritorijih. Sodna ta kaznllniška uprava Je pa centralizirana po Jednotnih vodilnih načelih pri Justičnem ministrstvu. Sodbe se izrekajo v Imena kralja. Kazenski zakonik je ostal na posameznih ozemljih kakor le bil prei. le poglavje o zločinih proti državi ie za vso državo enotno, s tem, da Je srbski zakonik prošlrlen na vse kraljestvo. 7. nnrcdbaml se J eveijavnost deloma izboljšanih določb koalicijskega prava, delavskega varstva, tvor-niškeca nadzora, mezdnih povodij razširila na Bosno. Vojvodino in obratujoča podjetja v Srbih. V ministrstvu za socbalno pojitiko se izdelujejo zakonski načrti za obširno r,-bolišano In Jednotno delavsko pravo. Nočno delo le žemskam in ded prepovedano, preostala še oMirne*-šp in v resnici Izvedeno skrbetvo plmielih sirot, onemoglih jp invalidov. Zlasti velja to 7.a Iztočne oo-kraflne. kjer se Je smisel za organizirano socilalnn dplo začel Iz umPj-vih raz’ogov buditi kasnete neco v IndnsMVno razvitih pokrajinah V drugj polovici prvega leta na?ega državnega obstofa se le d-1o v kovnih organizacijah podvoilln ln pričelo se je organiziran*1 d'"' nakupovalnih in orodatelnih’ zadrug. (Dalle prih.) Pogreb dr. Draže Pavloviča. 5. t. m. se le pred parlamentom zbrala ogromna množica Hudi, ki ie nestrpno pričakovala pogrebnega sprevoda pokoinega predsednika dr. Draže Pavloviča. Posebno ogromno Število občinstva ie bilo zbranega na teraziiah. kier ie biia ogromna guleča. V parlamentu samem so bile zbrane razne korporacije, med niim! akademsko pevsko društvo »Obilic«. Pri glavnem uliodu oarlamenta ro bili zbrani postanek ministri, diplomatski zastopniki, diiaštvo i. dr. Okoli krste so se zbrali ministri prej-šnle in sedante vlade, poslanci, oro-fesorii vseučilišča in druce visoke osebnosti. Predno se le dvignila krsta. le govoril član akademije znanosti c. Jovan /iulevič, ki ie naglašal veliko in naporno delo pokojnika na vseli poliili. kakor tudi nieeove zasluge za ui.edinjenie Po njegovem govoru so dvignili krsto poslanci in ministri med uiimi g. Acatonovic. minister g. Trifunovič. Stoian Protič. Ljuba Davidovič i. dr. Pred krsto s/j nosili venec, med n timi venec regenta prestolonaslednika z napisom »Aleksander predsedniku narodne skupščine dr. Drasoljubu Pavloviču*. Za tem so nosili venec narodnega predstavništva, predsedništva kraljevske vlade, diplomatskega zbora, kluba radikalnih poslancev. Demokratske zaiednice. poslancev Izven strank, beograjske občine, parlamentarnega osobia. stenografov, diiaške-ga kluba »Slavonski Jug«, dijakov demokratskega kluba, dijakov kluba zgodovinarjev, bogoslovcev in raznih drugih akademskih klubov. Za venci je Sla duhovščina z metropolitom na čelu. Za pogrebnim vozom s pokojnikovimi zemeljskimi ostanki so šli njegovi sorodniki, ministri, bivši ministri. diplomatski zbor. vseučiliŠki profesorji, poslanci, voiaštvo Ut nešteto občinstvo. Ob tri četrt na II. ie došef sprevod pred saborno cerkev. Itler so dvignili narodni poslanci krsto z voza in io prenesli v cerkev. Slovesni službi božji v cerkvi, ki io le daroval metropolit Dimitrijev, vladiki Radovič in Jevrem s 15 duhovniki. le orisostvoval tudi njegovo VI-sočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander z adjutanti. Službe božje se le udeležil tudi tuzlanski metropolit Kilaril, Med cerkvenim opravilom je pelo beograisko pevsko društvo, Po službi božji se le poslovil v imenu kralievske vlade od ookoinika minister Trifunovič, ki je novdarlal pokojnikove zasluge v zeinstvu in narodnem predstavništvu. V imenu cerkve se ie poslovil od pokojnika metropolit Dimitrije. Po dovršeni cerkveni službi božii le prestolonaslednik izjavil prisotni pokojnikovi rodbini svoje sožalje. Ob 12. je krenil sprevod uo ulici Kralia Petra pred vseučilišče, kier le biki na trgu zbrana ogromna množica občinstva, ki ie pričakovala sprevod. V imenu profesorskega zboia in vseučiliške mladine se ie poslovil od ookoinika vseu* Čiliški profesor Nikola Vullč. ki ie v ganljivih besedah slavil pokojnikovo usnešno delo na znanstvenem ooliu ter naglašal nenadomestliivo izgubo tako za zgodovinsko znanost kakor tudi za našo mlado državo. Od vseučilišča ie krenil sprevod po Vasici ulici na Teraziie. kier se le odpela ža-lostinka. V imenu začasnega narodnega predstavništva se ie tu poslovil od ookoinika v dallšcm govoru poslanec in bivši minister Milorad Draško-vič, ki ie poudarjal pokojnikovo politično akelio v dneh uiedinienla našega troimenskega naroda. Voiaška godba ie nato intonirala posmrtno koračnico, nakar ie sprevod krenil s Terazli pq ulici kralia Aleksandra na trkaliStc. kier sta častna voiaška četa in topniška batciiia oddali časlm salvi. Na novem pokopališču je po položitvi krste v grobnico govoril g. Jeremila Zivanovič v imenu pokojni kovih dijakov. Sprevod In vse slovesnosti so se v ršili ob 10. dopoldne do 3. popoldne ter sodilo, da ie priso • stvovalo 30.000 do 40.000 ljudi. Avtonomija Irske. Eno izmed najbolj perečih vprašanj angleške notranjo politike je trsko vprašanje, ki zanima od Co-»eliavega nastopa za samoupravo 'Irske ne le anglefibo, temveč svetovno javnost sploh. Boj za avtonomijo frsl*e je znan pod imenom »home-jruleV Od svojega pojava jo zavzemal vedno večje dimenzije, dokler ni v osemdesetih letih prosiega stoletja pod Parnellovim vodstvom dosegel vrhuneo ter prisilil Gladstonea, da je postavil v svoj program tudi samoupravo irske dežele. Od tega časa je liomerule stalna točka liberalnega političnega programa v Angliji. Asqnith je komaj lota 1914 prodrl s predlogom o samoupravi Istre. Sedaj pa se kažejo v ten* vprašanju še druge težkoče. V | severni Irski, v ulstorski pokrajini, j kjer prebivajo večinoma protestanti, ki se razlikujejo od drugih katolikov, tor mislijo in čutijo povsem angleški, so je nenadoma pojavila opozicija, ki je pritirata zadevo skorajda do očitne vstaje. Vojno je malo ustavila n»-daljni razvoj'dogodkov, toda že leta 1916 so sinnfeinovci, irski avtonomisti, Id delajo žilavo in z vsemi sredstvi za udejstvifev svojega programa, vstali in zahtevali, da se skliče irski parlament Vstaja je bila udušena v kryi, Irska je dobila podkralja, toda to ni nič izpre menilo položaja v deželi Se pred tem pa je padel znani borilec za Irske pravice, Casementj lei je bil, kakor znano, obsojen radi veleizdaje. Wilsonovo načelo o samoodločbi narodov Jo ponovno uprlo duhove na Irskem, Sinufeinovci so dolali brez »" ' inmrT.;.«awwto iimpin « • mu prestanka, in tako je prišlo tudi do proglašenja irske republike — po yzorcu vseh neosvobojenih narodov — v tujini. Angl. vlada je uvidela opasnost, ki ji preti, pa je postavila kompromisni predlog, naj bi se irsko vprašanje čiroprej končnoveljavno rešilo. Po tem predlogu bi bila Irska razdeljena na dva dela. Prvi del bi obsegal 6 grofij ulsterske pokrajine, dragi pa ostali del dežele. Vsak del bi dobil svoj parlament in avtonomno vlado; prva bi imela sedež v Belfastu, druga v Dublinu. V delokrog teh vlad bi spadala prosveta, politična uprava, poljedelstvo, socijalna skrb in sodstvo. Razen tega bi vsak parlament pošiljal v irski svet (Cou-ncil of Ireland) po dvajset zastopnikov. Ta svet bi odlečal o skupnih zadevah cele Irske. Oba parlamenta bi polegtega pošiljal« v centralni angleški parlament po 20 zastopnikov. Delokrogu centralne vlade bi poslej ostalo: vojska, zunanje zadeve, zunanja trgovina, in brodarstvo. Predlog, ki ga navajamo, pa ne zadovoljuje nobene stranke v Irski. Ulstroci ne popuste od svojih starih privilegijev, sinnfeinovci pa zahtevajo samostojno republiko. Cc bi biln Anglija stavila predlog o irski samoupravi poprej, ko se vedno niso sinnfeinovci pripravili v deželi in v svetu tal za republiko, bi bilo nejno stališče lažje nego je seclaj. Sedanje etapno popuščanje Anglije v irskem vprašanju zelo spominja na podoben postopek bivše monarhije pred njenim razpadom. Tudi avsiro-ogrska je začela v kritičnem času ponujati avtonomiin in federalnem, bilo pa }c že prepozno. Če se bo Angliji posrečilo drugače, pokitže bodočnost. Jugoslavija. Rek* V lefkem prehranjevalnem stanju. LDU. Deutschaltenburg, 6. aprila. Iz Rima se poroča: Po tržaških vesteh se nahaja Reka v tako kočljivem prehranjevalnem stanju, d« Je pričakovati neposrednega odhoeta D’ Annunzijevih čet. Ukinjenje kompenzacijskih pogodb. LDU Beograd, 5. aprila. »Politika« poroča, da je vlada sklenila da preneha izvrševati kompenzacijske pogodbe z Avstrijo In Čehoslovaško. Trgovinski minister dr. Momčllo Ninčič pripravlja načrt o organizaciji stalne trgovine. Bolgarska vojska, LDU Beograd, 5. aprila. »PolL tika« poroča z Pirota: V zadnjem času se je povsod na Bolgarskem izvedla organizacija častniške lige, ki ima glavno nalogo, da osnuje čim-prej stalen kader vojske na Bolgarskem. Trdi se, da Je že uspelo, da bo Imela Bolgarska v mirnem času 40.000 mož vojsko, poleg tega P« agitira omejena liga. naj kmetje na oddajajo orožja. Govori se, da je uspeh te agitacije ta, da se Je med prebivalstvom pridržalo orožja za cele tri divizije. Razna poročila. *ežke. »V Zagreba se vojaštvo uprlo srbski vladavini«. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki In glasilo DSD. »Amerfkanski Slovenec« prinaša na čelu letošnk? 31 št. sledečo katoliško senzacijo: Punt Iti izgredi v Zagrebu. Budimpešta. 7. marca. — Orijentalni vlak. ki vozi Iz Pariza skozi Zagreb. Segedin In druga mosta. je že pet dni zamudil. Poroča se, da je vlaku nemogoče nadaljevati svote nott zaradi velikanskih neredov in izgredov, Ki se ravno vršijo v Zagrebu, ker so sc brvafskj volaki sonntali in strmoglavili srbsko nadvlado.— Vest ponatiskujemo svojim člfateljern v pouk in zabavo. Živela Ju gos! a vila I Splitski »Život« javlja: Banačan Jovan Simovič Je bil dalj časa pri itaijamskih karabinijerjih v službi km detektiv, ki je ovainl naše Hudi Italijanom. Zdaj so jc Simovič vrnil v Jugoslavijo hi kaj mislite lcako le bil kaznovan ža svoj prestopek. Podeljena mu le bila služba pri Jugoslovanski žendarmeriji. etear«- -v Boljše vik! zasedli Vladik avl: iz. LDU London, 5. aprila. Boljševiki so zasedli Vladikavkaz in važno luko Petrovsk v Dagestanu. V Krimu je mir. Ministrski svet v Rimu. LDU. Rim, 5. aprila. Včeraj dopoldne se je vrši! mnlstrski svet, kt se je pečal zlasti z jadranskim vprašanjem. Rekonstrukcija angleške vlade. LDU. London. 2. aprila. Doseda nji minister za pokoinino Euans Je postal namesto odstopivšega ministra Bamesa minister brez portfelja, Mac Pierson pa ie bil imenovan ministrom za penziic. Hamal Groensluit pa državnim tajnikom za Irsko. Angleške varnostne odredbe na Irskem. LDU London, 6. aprila. Včeraj sc dale vojaške oblasti v Dublinu in drugih Irskih mestih postaviti po cestah žične ovire in preiskava! I pa-sante. ali 'majo pri sebi kako orožje. Posebne patrnle so preiskovale vozove cestne železnice in nadzoro- vale sosednje okraje. Te odredbe so bile baje ukrenjene z ozirom na napovedane velikonočne izgrede sin-fajnovcev. Delavska zveza na Danskem. LDU Kodauj. 5. aprila. Vsem zahtevam delavcev se Je ugodilo, med temi razveljavljenju Izprtla. zajam-čenju d raci niške doklade, ustanovitvi obratnih svetov fn amnesti za politične pregreške. Volitve za Fol-kething so določene za 22. aprila. Državni zbor se sestane Utiri Položaj v Essonn. LDU Ha mm. 6. aprila. Po aent-kaj dospelih vesteh gospodarilo tolpe v Essenu s terorjem. Škoda v konfekcijskih In živilskih trgovinah presega več stotlsoč. Poštnemu rav-nateiiu so grozili z revolverji in mn izsilili 12O000 mark. Poštni in brz»>-javnl nameščenci so pričeli protestno stavko. Osrednii svet je pobegnil Iz Esseua in Iziavil, da svojih čet nima več v rokah. Ceste iz Miihi-hetma v Oberhausen in Duisburg so zasedli boljševiki. Gospodarstvo. BORZA. LDU Dunai. 6. aprila. MarV.: 335-342. švicarski franki 37.25-37.30, francoski franki 14.75. italitansKC lire 1000. aucleški funt 875. dolar 200. ogrski kolkovani bankovci 101-111. Čehoslov. krone 315-335. SHSkronc 125-156. LDU Curih. 6. Berlin 8.3 , London 22.32. Pariz 37.60. Milan 26.75, Praga 7.50. Zagreb 3.70. Budimpešta 2.80, Dunaj 2.50. LDU Zagreb, 6. Dolarii 15.203-15.500. avstrliske krone 65-67, bolgarski levi 210. carski rublji 216 do 218. čehoslovaške krone 195-200, angleški funti 620, francoski franki 1100-1230, napoleondori 630, nemške marke 246-250, romunski leji 264-268, Italijanske lire 840-850. Valutne špekulacije se zadnji čas neverietno širijo v poljski republiki. Špekulacije uganjajo v prvi vrsti banke. Iver je država s tem silno oškodovana, se namerava izdelati zrkon. po katerem bo potrebna 7f* osnutek Vsake nove banke posebi-. koncesija, ki jo bodo dobila san -taka podjetja, katera bodo položila visoko kavcijo v zlatu. -I- Madžarska pristaja na začasno vreditev južne železu ce. Madžarska vlada je izjavila prometni upravi južne žoleznice, da pristaje na začasno vreditev finančnega vprašanja tega podjetja tako, kakor ga je 6prožila franc, vlodn. Obenem je Izjavila nado, da bodo tudi druge države storile isto. Madžarska vlada bo dala južni železnici na razpolago 1.500,0()0 frankov. ******** Za mSlilong. (Konec.) 'A moja ljubezn, ki ni mogla prenesli Tvoje ravnodušnosti, se je dvignila zmagoslavno, ko sem vedela za Tvojo zvestobo. Nič me nai ne ovira, da si pridobim srečo, ki sem jo skorij zaigrala; nisem se strašila najskrajnejšega sredstva. Pisala sem gospodu Degravu. Priznala sem nm vse, da mi vrac prostost, ker bi mi bogastva itak nikoli ne bil podelil, ako oi vedel, da ga nisem vredna. Priznala sem mu svojo ljubezen do Tebe, svoj delež pri nepoštenem podjetju, po katerem sta hotela hudobneža priti do premoženja, ki .je bilo namenjeno za nedolžno. čisto roko. Ta moj čin je bil usodepobi, to sem takoi sprcvidlla pri najinem razgovoru v ateljeja, la ga je prekinil nesrečen prihod gospodične Hila-ry. Cc je policija že nekaj slutila, je bilo blazno, napisati vse, kar upravičuje njen sum In ovadi mojo goljufijo. Obupen poskus, da dobim pismo spet v roke, se je ponesrečil. Gospod Degravv je bral mojo Izpoved, toda po nezaslišani nezgodi, ki sl jo sam ni mogel razložiti. |a pismo izginilo in za mojo tajnost ni vedel samo on, temveč tudi že kdo drug, ves »vet lahko Izve vse, in kar mi je bilo najhuje — tudi Tit To me jc pripravilo do iskrene prošnje, da sc poročiš nemudoma zrneno}. in ko si zahteval odlog, sem s težavo prikrila svojo bojazen. Pretilo mi je razkritje, pogoina pa nisem imela, da Ti vse’razkrijem, kakor ml je svetoval gospod Degraw. Njegova mehkejša narava bi menda odpustila, a Tebe sem poznali bolje: Tvoj ponos, Tvoja strast bi ne prenesla te prevare. Smrt je morala pred Izpovedjo mojega varanja —• druge poti ni! Ali Tl naj povem, da je moja sladka nedolžnost, ki si jo slavil tolikokrat, le krinka slabega srca? Naj vzamem svoji lepoti vso privlačno silo, naj zastrupim vsak spomin — božanstven trenutek v najinem življenju nai bo zgolj komedija, naj učim Tvojo dušo sovražiti, kar ji jc bilo slast in zanos? — Nikoli! Prej umreti, nego to storili. Bila je še ena možnost, da pisma ne dobiš, vendar sem se pripravila na ) konec. Najela sem svoje nekdanje stanovanje, j da — ako pride do najkrasnejšega — pade Tvoj i poslednji pogled name ' \ Kjer si me videl i prvič. Moje zadnje upanje m se skoraj izpolnilo; še enkrat se tnl je Življenje smehljalo, pa samo zato, da tem sigurneje strmoglavim v obup. Vrnil si mi pismo, ne da bi ga čital, zahteval pa si, da Ti povem vsebino. Lahko bi Ti prošnjo odbila, izgubila bi s tem Tvoje zaupanje. Tega nisem smela izgubiti kot Tvoja bodoča soproga; zato sem opustila nadaljni boj in se poslovila od Tebe za vedno z zadnjim tihim objemom. Zgodilo se je to pred dvema urama, zdi se mi pa. da ie minila cela večnost, odkar me že obdajajo sence iz kraljestva smrti. Upam, da ml sledi vsaj Tvoje usmiljenje v grobno tišino, če ne Tvoja ljubezen. Niti moja mladost, niti slaba vzgoja, mnogo razočaranj in skušnjave naj ne opravičilo moje krivde. Odpusti ml zaradi moje ljubezni. Niej sem žrtvovala bogastvo, priznala svoj tajni greh In grem sedaj v smrt. Njej vsaj posveti solzo, če ne moreš jokati za svojo mrtvo Jenny. — Komaj je Dogravv prebral do konca, so se odprla vrata in vstopil je detektiv Byrd. »Prihajam prepozno?«, je vprašal. »Ali sc je že vršila vaša poroka z gospodično Rogers, gospod Degravv?« dar ga ie po daljšem presojevanju smatral za naravni izraz veselja, če se kdo oprosti nevarnega sovražnika. Tedaj mu ni pripisoval še nl-kagega pomena, dokler ni našel lističa v otlem noževem ročaju, ki je bil očividno namenjen signorini, ko je Montelli vrgel orožje proti njej. Bralcu jc vsebina listka že znana; bil jc tisti, ki ga je gospodična Rogers dobila v roke na tako skrivnosten način ob sprejemu pri gospodični Aspinvvall. Sicer ni imenoval nikogar, toda Byrd jc vendar sklepal, da je navidezno nedolžna deklica v nekaki zvez! t zaroto. Dokazov ni imel. In razmerje deklice do drugih je zahtevalo vse možne ozire od njegovi strani. Zato ni nastopal proti njej, le dal jo je strogo opazovati. Njegova razsodnost in spretnost ga nista privedla do zaželjenega uspeha. Sicer se jc prepričal, da ima mlada dedinja razne obveznosti, ki jc ovirajo, da bi prosto razpolagala s svojim premoženjem, a smrt Montellija in popolnoma izbrisana sled za ono pustolovko, kateri na korist se je sprva pripravila vsa zarota, mu ie naredila iskanje resnice za enkrat nemogoče. Sele ko ga je Degraw spravil na misel, da sta frizerka gospodične Rogers in Portugizinja ena in ista oseba, jc začel upati, da razreši uganko. Komaj jo je aretiral, Je nevarno zbolela, da je bilo nemogoče jo izpraševati. Kmalu nato je unirla, ne da bi besedo izustila, s katero bi in Pornk« ?« lWhiikmr »lac 7irf.no! mpHU ' ^o2a osumi*a- Vendar ni obupal po tolikem ra-roK*dr umetnikov glas je zvenel medlo Nacnm+ti/* otlo »Čc se še ni vršila, vam prinašam važno novico. Sledil sem vam Iz ateljeja, v hišo gospodične Aspin\vall in semkaj, ker sem izvedel ravnokar —« rTiho,« je zapovedal Degra\v, ki se je sedaj ojunačil. Odprl je vrata v mrtvaško sobo in povabil Byrda, da vstopi. »Smrt vas je prehitela, ničesar več mi ne morete povedati, kar mi ni znano.« ŠTIRIINŠTIRIDESETO POGLAVJE. Tedni so minili, predno ic Byrd razložil umetniku, zakaj je začel sumničiti lepo Jenny Rogers. Veselje, s katerim je sprejela vest o sorti Montellija, se mu je zdelo pretirano, .ven- zočarauju. Nasprotno, porabil ie smrt Portu-gizinje, da se prepriča, če Je sum proti Jenny Rogers opravičen ali ne. Deklico, ki Je bila v službi policije, je poslal kot frizerko v njeno hišo s poveljem, da ji nad sledi v družbo k gospodični _Aspmwall in ji tam izroči tajlnstven listek, ki ga je našel v ročaju Momtellijevega noža. Tam je bil sam pričujoč la je videl grozo gospodične Rogers ob sprejemu listka in takoj nato njeno burno veselje nad vestjo o smrti Portugizinie. Moraltčno je bil prepričani, da je res v neposredni zvezi z obema hudodelcema hi se čutil popolnoma upravičenega, da posvari umetnika in provzroči, da se ogiblje bližine dedinje, dokler 8f> položaj popolnoma ne razjasni. Njegovi ugovori so bili tako resni, da le Degraw obljubil, teden dni čakati, predno se sestane z gospodično Rogers. Ljubezen pa jC premagala vse premisleke; umetnik ločitve ni prenesel, Byrdu je dokazal, da jc njegova izvoljenka ni ona dobičkaželjna ženska, kakor io sodi Byrd, drugače bi se ne odločila, pustiti njemu na ljubo vse bogastvo. Tega dejstva, ki je kazalo popolno nesebičnost. si Byrd v trenutku ni mogel razložiti, njegov sum je odnehal. Pa niti dan še ni minol, ko se je žc bridko kesal Pripeljali so na policijo neko žensko, M se je kmalu izkazala za Annetto, sestro' ono Portugizinje. Degravv iz Clevelanda jo je pustil zapreti, ker je sumtl, da mu jc ukradla iz zaprtega kovčega pismo velike važnosti. Ker ie bila njegova perica in so našli pri njej ponarejene ključe, so mislili, da je sled prava. Pisma , pa niso našli pri njej. vrgla ga je na cesti stran, ko ie opazila, da jo policija zasleduje. Kljub temu se je posrečilo jo pripraviti do popolnega priznanja. V navzočnosti pustolovke, ki so jo tedaj še ob pravem času uleli, je opustila svoj upor in razjasnila Ryrdu zadnje nejasnosti in natančno poročala o zaroti in kolikor je bila udeležena nesrečna pevka. To se Je zgodilo istega dne. ki je bil določen zn Degravvovo poroko. To dejstvo samo bi žc zadostovalo, da se onemogoči poroka, ako bi gospodična Rogers sama ne opustila nadaljnega boja in se vdala v usodo, k! jo jc tako neizprosno preganjala. — Jenny Rogers je mrtva, toda za oba De-grawa Ima življenje še marsikatero nado. V neki hiši v New Yorku najde umetnik uteho z« svojo bol. pri besedah plemenite dame, ki postane nekoč varuh njegovega ognjišča. V staromodni hišici onstran štirinajste ceste pa stanuje veselo bitje, katerega ime pač vzbuja bolestne spomine, ki pa postane breždvonvio dedinja Delancyjevih milijonov. Bogastvo Virginiji Rogers n! prineslo sreče. niso Je bili stalno prisojeni, če jih pa roka ljubezni odda vnovič, lih ne dobi nihče drug, kakor dražestna Jeannetta Rogers. S tem imenom Imenujeta oba Devraiva mlado učiteliico. Konec. Dnevne vesti. Kako se k naredbami podpira brex-delnost. Med ponesrečene vladne na- redbo spnda ona z dno 28. Junija '1919, SL 575, o prejemkih državnih upokojencev, Dokaz temu sledeč slučaj, ki kljub dodatnim naredbam ni popravljen: Oženjen upokojenec je v službi pri trgovcu, ki mu plačuje zalo, ker ima itak tudi ponzijo, na mesec 600 K; pokojnina pa znaša 200 K z dokladami vred; zvišanih pokojninskih prejemkov ni deležen, ker ima, kakor pravi narodba, lasten zaslužek. Mesečno ima torej vsega skupaj 800 K. Ako bi pa no bil v službi, toroj brez dela, bi dobil po spreminjevalni naredbi zvišano pokojnino, Id bi znašala 1080 K. Upokojenec, ki pri tem položaju ostane v službi je velik idealist, nekateri bi rekli, da je nor. Ako dela, ima 800 K, ako no dela, pa 1080 K. Normalen človek se bo v takem slučaju nemudoma odpovedal delu in vžival pokoj v postelji, na sprehodih in tu pa tara v gostilni, dasi bi še bil dovolj močen za kako službo. Naredba v pokojninah torej zopet zahteva spremembo in sicer tokrat v tem smislu, da naj imajc vsi vpokojenci jednalco zvišane prejemke ne glede na to, da imnjo že kak postranski zaslužek. Večino ga ne bo imela, ker gic v pokoj indi oslabelosti in nezmožnosti za delo. Ako si pa kateri s pošten m dtliin še m pc sna zasluži, naj mu bo to nagrada za prostovoljen trud in delavnost, — Naredba o zaposlovanju inval! dov iti dohrovollcev. Deželna vlada za Slovenijo r te svoičas sklenila rta-rcdbo o zaposlovanju invalidov (na rcdba z dne 20. novtfcmra 1919. štev. 115 U. 1. št 12). Invalidov in dobro-volicev pa. kljub temu. da se upoštevajo oni kot komnetenti za državne službe na prvem mestu, vendarle ni mogoče vsled niih velikega števila namestid vseh v državni službi Zato poziva deželna vlada zasebne zaviški. v predilnici, po vojašnicah in bogve kod še vse rjave t! avtomobili in motorii voiaško zastra-; i>o.—o -lapreb Nc da bi delaii vojaški oblasti očitke, da se premalo briga za ta dragoceni materiial: v resnici ie v danih razmerah nemogoče, da bi se na dosedanji način da; ves ta materiial popraviti ta rešiti. \ Ljubljani — in menda v celi Sloveniji — obstoja samo ena delavnica za popravo avtomobilov in še ta malima kakor ie, ima vedno toliko posla, da uiti misliti ni na to. da bi se moela lotili tega ogromnega dela. In ker ori-manikuie primernih garaž, se popravljeni materiial znova pokvari. Vojaška uprava v mirni dobi menda ne bo rabila mnogo avtomo biiov. nikakor na ne toliko, kolikor bi iih bUo. če bi se ves ta pokvariem materna! popravil. Teraboli oa ie zainteresirano na teh. modernih prometnih sredstvih civilno občinstvo. Mnogi privatniki, družbe in nodletia so že prosili, da bi se iim na kak na čin prepustilo avtomobile in motorje, toda na vse te nrošnie se doslei sploh ni oziralo, ali pa se ie napotilo interesenta na — skoroda »večno pot« na voino ministrstvo v Beogradu. Ker ie tore! pod takimi okoliščinami izkiiučeno. da bi se dal materi-ial v doglednem času rešiti popolnega razpada, ie nuino potrebno, da se za zadevo pobriga tudi deželna vlada in to v smislu interesentov. Umestno bi bilp. da sc odda avtomobile privatnikom proti gotovi odškdnim v upo rabo. toda z oineieno lastninsko pravico. t. i. dotičnik avtomobila ne sme prodati - za shtčai mobilizacije pa bi ga moral staviti erarlu v dobrem staniu na razpolago. Menda ne bi bilo pretežko naitl primeren modus. Gotovo na bi bi! ta način izrabe materl-iala. ki bi sicer brezoogoino zanade! untčeniu. v interesu eraria in občinstva obenem. Bilo bi potrebno, da s? pdklicani čiuitelli za to zadevo čim-prei intenzivno zainteresirata. boržane praznik, kajti veselje Je Imel f kateremu pripadajo kot protekfor vsak človek, ki se zanima za šport, nad elegantnostjo igralcev „Ilmjo“. Ta Članek pa nima namen kritizirati v splošnem „Rapida“ in „Ilirijo“. temveč sodnika g. Zwotkowitsch-a. Tale gospod misli, da je športni prostor na Teznem sprehajališče v mestnem vrtu, kamor se hodijo naši vpo-i ricojencl-siromaki sprehajati. Sta dva j slučaja, ki jih je zakrivil sodnik v j škodo serije. Prvi slučaj: Žoga ie i bila 8—4 ra pred goalora „Bapida“. Sodnik je stal v sredini igrališea in je odžvižgal goal. Seveda ni mogel videti, ali je, ali ni. Bila pa je leva zveza ,^Dirije“, ki je ravnokar hotela strellti goal. Toda discipliniran igralec „Ilirije“ je slišal žvižg, na kar se je igra vršila po sodnikovih navodilih z „gota-aut“ dalje. Tako so prišli naši g ;tje ob pošteni goal kralj Albert, kot častni predsednik prlac Leopold, kot predredniit BnMtat Lateur in kot člani areni biskup Mu« llnsky, kardinal Marci er, general Dreubhel, minister financija, minister vojske, minister znanosti In lepih umetnosti, župan mesta Bruslja in Antverpna ter vojni guverner Ant« verpna. Književnost in umetnost. Glasbena Matica. V pondeljek, 12. t. m. ob 8. uri zvečer priredita koncertna pevka ga. Pavla Lovše-tova in koncertna pianistka ga. Dana Golia-Koblerjevd v Unionovi d v taram koncert. Vspored vsebuje v pevskem delu doslej v Ljubljani "e 2. „Rapid“-ov igralec Sajovic je ležal ! ite izvajan e pesmi skladateljev Lajo z žogo med nogami ob tleh pred go atam „llirije“. Goalman „Hirije“ mu je hotel na pošten način strgati žogo, toda — Sajovic ga ie začel na ne-športski način obdelovati z nogami. Seveda, kje je bil sodnik? V sredini prostora se je sprehajal in še le, ko so gledalci začeli glasno vpiti na surovega igralca, je sodnik odžvižgal. Bilo pa bi umestno, da bi naši gostje vedno sv ojega sodnika povabili semkaj. Pred vsem pa upam, da ne boste ve e igrali z ,,mesarji", temveč z poštenimi igralci. Za to bomo skrbeli mi.___________________________Pucelj. Šport in turi stika, Sedma olimpijada v Antverpna. Predpriprave za njo so v polnem teku. Belgijski olimpijski odbor je razposlal program ter obširne brošure glede vsakega športa, ki je pripuščen k olimpijski tekmi. Izvleček iz istih bodemo ob priliki priobčili. Koliko važnost pripisujejo za-padni narodi olimpijadam, je razvidno iz sestava častnega odbora v Belgiji, vica, Škerjanca, Ghaminade in Db-nizettija. Klavirski del pa obsega par najmodernejših Debussyjevih točk in najtežja Chopinova ta Bach-Lisztova dela. — Vstopnice od jutri popoldne dalje v trafiki v Prešernovi ulici. K 6. št. »Jugoslovenske obnove - njive1* prinaša: Belič: O našem nacionalizmu. — Lujo Vojnovič: Dante Allghieri. — Mihailovič: Naši konzulati. — Oman: Jugoslavija s britanskog gledišta. — Bogdanovič: Pred uovom akcijom nase omladine. — Hinkovič: Monar« hja H republika. — Stajič V.: Pro-svečivanj® nftseg društva. —Smotra. Književni pregled. Beleške. Lis tak. Priroda, popularni časopis hrv. prirodoslov. društva. Izašao je 4. broj sa slijedečim sadržajem: Knez P. Kropotkin, Medjusobno potpomuganje. — Gibanje zemaljskoga pola. — D. Trstenjak, Crvendač. Zvjezdauo nebo. — Pablrci. — Razgovori. Predplata 20 K, za dijake i učitelje 12 K, a j članarina prirodosl, društva 30 K, Saija se -Prirodi0, Deraetrova 1, • Zagreb. Pokrajinske vesti. SLOVENSKI DIH KALNI KLUB V LJUBLJANI. Namen kluba jo povepeševati konjerejo, posebno v Sloveniji, 8 prirejanjem dirk, tekem, razstav i. t. d. Ustanovama seje določita, na 1000K, članarina pa na 150 K letno. Vodstvo kluba je v strokovnjaških rokah. Ni nam potreba posebej omenjati, kako visoko so drugi narodi, kakor n. pr. Angleži povzdignili svoj svetovni ugled ravno s sličnimi prireditvami. Zato moramo z veselj m pozdravljati ustanovitev tega kluba. Program za prirejanje letošnjih dirk je zelo obširen, 1o pa zato, da so lahko vsakdo udeleži dirk in se s tem že v začetku zbudi zanimanje za konjerejo, ker to je glavna podlaga za nadtdjni razvoj te športne panoge. Pri vseh dirkah se bo posebno oziralo na domače konje. Program dirk je sledeči: 23. maja vozna dirka, 24. maja galop dirka, 13. junija vozna dirka, 20. junija vozna dirka, 29. junija galop dirka, 18. julija jugoslovanska vozna dirka (glavna dirka), 1. avgusta jahalni konkurs hippique (razstava jahalnih konj pod jezdecem, skakanje, Championat che-val d’ arine, obsegajoč a) šolsko jahanje* b) ježa povprek 25_km, skakanje čez 4 zapreke), 15. avgusta vozni konkurs hippique (razstava vpreženih konj, vožnja z zaprekami), 8. septembra končna vozna dirka. Spored posameznih dirk in dan se bode razglasil najmanj 4 tedne poprej. Omenjamo, da so priprave za dirke v najboljšem teku in so je z delom na vojaškem vežbališču, za napravo udobnega dirkališča že pričelo, za kar gre v prvi vrsti zahvala g. generalu Smiljaniču, komandantu dravske divizije, ki klub toplo podpira v vsakem oziru. "'"-s | - „IIAPID* - „ILIRIJA* 2:0. Dne 28. marca vršila se je na tukajiujem Športnem igrališču Tezno nogometna tekma med ,RapidomH in ,TlTrlio“. Ta dan la bil za na« Marl- Domžale. Domžalska godba priredi na belo nedeljo ob 3. url pop. prvi promenadni koncert v kolodvorskem drevoredu. Iz Škofj« Loke. nalio mbrajo biti sestavljeni zapisniki različnih sej in občnih zborov? Neko sodišče, odnosno sodnik doticnega sodišča se je postavil na stališče, da morajo biti vsi zapisniki dostavno tako zapisani, kot se je govorilo pri dotičnih sejah, odnosno občnih zborih. Večina naf-bržo ne bo »ega mnenja. Vsaj j« to tudi nemogoče. Nilcdo ne more slediti s pisavo govorjenju. Če bi prevladalo mnenje tega sodnika, bi moralo vsako društvo i. t. d. imeli stenografa za zapisnikarja. To bi pa povzročilo stroške, kor so stenografi dragi. Vrhu toga se celo zapisnika dveh stenografov o isti zadevi ne bodeta popolnoma strinjala. Eden bo mogoče etenografiral nekaj, kar se drugemu vidi popolnoma brezpomembno. Pa tudi v praksi nc vem, da bi se obneslo to uazirvuje. Vzemimo slučaj, da bi pri kaki seji zanosno občnem zboru zabrusil odbornik M. H. tovarišu T. v obraz, da je plačal Drju. K. za večerjo 60 K. Zapisnikar bi tega nc spravil v zapisnik. O tem bi slučajno zvedel recimo dr. J. Lahko bi vložil na državno pravdništvo ovadbo*. JurkloSter. Dno 29. marca je izginil iz naše tihe doline bivši graščinski gozdar A. Pf, Mož je bil pri večini graščinskih uslužbencev skrajno nepriljubljen. Radi tega je šla tudi govorica, da ga nameravajo gotovi delavci zn slovo še nekako počastiti, ker je pa skrajno nagli odhod Pf. preprečil. Hudomušne::! trde, da je zapustil Pf. ta kraj zgolj iz razloga, lcer ni mogel postati oskrbnik. Naj bo navedeno že res ali ne, vsekakor nas čudi le eno in to je, da je za-mogel Pf. tako hitro pozabiti, kako veliko uslugo je naredil pred kratkim naš graščak gozdarjevi ženi, bivši iurkiošt. poštni odpravi teljici, katero je pošt. komisar na podlagi preiskave (vsled čudnih denarnih spletk) nemudoma od službe odstavil. Takrat je bil ravno graščak tisti, ki je s svojo prošnjo dosegel, da se je postno ravnateljstvo gozdarjeve žeue usmililo in ji dovolilo za nekaj tednov zopetno vrnitev na tuk. pošto, vsled česar je tudi njen poznejši izstop iz Častne službe lepši izgledal. Jur-lošterčani pa teh dogodkov nismo pozabili 1 Teh dejstev ne spremeni in ne izbriše noben izgovor — in naj pride od katerekoli strani! Gozdarja Pf. pa želimo, da bi si pridobil v novem kraju več prijateljev nego jih je tu zapustil. Uradnikom, ki so pri graščaku uslužkeni, naj bo pa Pf...eva nepriljubljenost v pouk, da zahtevajo v sedanjih časih tudi ubogi delavci in hlapci lepo ravnanje. Gornja Radgona. 28. pr. m. se Je «r#il ori nas velik ljudski shod. na ka podružnica Shod je tereni se ie ustanovila »Jugoslovenske Matice«, otvorii gerent Gornic Radgone, nad-učitell g. Mavrič, za nilm le govoril "Kaolan g. SlaJe. urednik Portes. odvetnik dr. Boezlo. g. Orel hi Jerebič. Poslušalci so govorom sledili z živitu zanimanjem. Primorci so orlšli na shod korporativno, s trobojnico In napisom: V boi za naše neodrešena krale! — Iz Slovenske Bistrice nam pišejo: v zadnjem času se prav pogosto čl* tajo pritožbe o poslovanju raznilt poštnih uradov, ki jih poštna uprava potem v pretežni večini skuša upravičiti s pomanjkanjem strokovno neizvežbanega osobja aU sličnim. Ne maramo delati krivice poštnemu osobju tam, kjer res vestno vrši svoje delo In so vzroki nerednega obra- ' tovanja zunaj njegovih možnosti. Vendar pa Je treba izreči upravičeno grajo tam. kjer se dogašajo nepravilnosti in pojavljajo nedostatki Vsled samovoljnosti posameznikov. In tak primer se nam kaže tudi pri naši pošti v Slovenski Bistrici. Tudi naš poštni urad dale mnogo vzroka zu upravičeno kritiko in nepotrebno nezadovoljstvo med občinstvom. Zlasti še, ker daje tukajšnji nadpoštar vsakokrat po prihodu vlaka brez ozira na števiine stranke, zapreti okenca in uporablja vse svoje osobje pri sortiranju pošte. To pa traja nekako po! do trlčetrt ure. Ne moremo razumeti, ali Je res potrebno, da prav vse osobje (nekako osem nameščencev) mora sodelovati pri tern posta, ko bi bilo želeti, da nadpoštar jemlje pri svojem ravnanju nekoliko ozira na dragoceni čas občinstva in ga ne pušča toliko časa čakati pred zaprtimi okenci. Tožbe občinstva, ki ima opraviti večkrat s pošto, se zaradi tega množijoin želeti bi bilo, da dopusti nadpoštar vsaj eno uradnico za posluževanje strank. Skrajno neprijetna le za občinstvo tudi okol-tiost. da se n. pr. ob nedeljah in praznikih kakor druge dneve po prihodu pošte zjutraj okenca zapro, kljub temu pa sklenejo uradne ure že ob 10. Za posluževanje občinstva preostane na ta načn le prav kratek čas. Te čudne prakse pri drugih poštnih uradih pač ni opažati. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani pa moramo .vprašati, ali so mu te razmere na slovenjebistriški pošti znane? Ako pa se vrši uradovanje tukajšnje pošte v smislu navodil iz Ljubljane, potem zahtevamo, da se to postopanje izpremeni in se da nadpoštarju nalog, da tudi med sortiranjem pošte daje strankam možnost, da svoje posle s pošto čim-prej opravijo. Izdajatelj ta odgovorih urednik: Anton Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Liubtaini. SenaniB »leg? — Miip in prodaja: e taktov Mz, valot - eshotnpt men« akreditivi — bora’ Inteturk telefonska Stav. 146i Večje število to dobrih Premogovnik iile \m OeoryjgVlC & PM i>tllda|a Inona iiitjeotii aruoovodio jbmsl as • žiti), mlinskih izdel- • kov in dež. pridelkov • kolon, in tekst, blago • v večjih množinah. =n-^^-irg--------------- Odvetnik Dr. VILJEM KREJČI J« «tv«it svojo odvelnižko pisarno v LJUBLJANI, Wolfova ulica štev. 5; I. nadstr. »f« *t **>• Po*t. trU. n>