Političen list za slovenski
r« rnleBU »»Iji: Z» oelo leto predpl»5»n 16 rld., » poi leta 8 rld., Jetrt leu
1 rld., za en mesec 1 rld. 40 kr. 1 aAHlHlitnelll FmI&mm Telji; Za oelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., la četrt leta B k14., m en meiec 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. ilatedaiBe prejema opravnjitvo (adminiitraeija) in akipedicija, Semeniške nlioe it. 2, U., 28.
Naznanila (inserati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vnU: 8 kr., že le tiska enkrat; 12 kr že ie tiika dvakrat; 15 kr., če se tiika trikrat. Pri večtoatnem tiskanji se eena prunerno zmanjša
Bokopiii M ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. IzliaJa vwk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob oh popoludne.
^tev. ISO.
7 Ljubljani, v ponedeljek 14. julija 1890.
Letnilt XVIII.
Kdo Je kriv.^
Zopet se je unel prepir oa Ceškena. Kakor znaoo, izvolil je oaestoi zastop v Pragi po novi spravni postavi, ki je prav Nemcem umerjena po životu, v deželni šolski svet enega Nemca in enega Ceha. In to se je zgodilo dne 9. t. m. Izvoljena sta Ceh dr. Srb in Nemec bivši ravnatelj Heinrich. Zaradi Heioricha je zdaj strašen krik v nemški kazini v Pragi in celo v vladnih hstih. Cehom očitajo, da so prelomili spravo, da Nemce izzivljajo in zlorabijo njihovo zaupanje.
Temu koru kričačev se je pridružila kot pevovodja tudi svetovna dunajska Židinja ter piše mej drugim: .Staro- in Mladočehi so se zjedinili, da z otročarijo dosežejo svoj namen, katerega ne morejo doseči po ravni poti. Mladočehi pa imajo vsaj to zaslugo, da so pošteni nasprotniki spravi, Staročehi pa igrajo jako žalostno vlogo. Ž njihovim privoljenjem so se njihovi priznani voditelji vdeleževali spravnih obravnav, podpisali so dogovore, a zdaj so pa Staročehi prelomili dano besedo in se zjedinili z Mladočehi. Kdor je dal svoj glas za Heinricha, ta vč, da ne more biti govora potem o pravi spravi na češkem. S Staročehi ne more več računati ne vlada, ne država, in to je povod, da se mora premeniti notranja politika."
Torej jedna sama oseba, v tem slučaji trd in pošten Nemec Heinrich, je kriv po nazorih nemških kazinotov, da se bode razbila vsa sprava. To je skrajna prevzetnost nemška, ki hoče sedaj narekovati celo v osebnih vprašanjih ter se braniti s ščitom spravne postave, v kateri ni imenovan oe Heinrich, ne kak Schiesinger.
In zakaj ta hrup? Ker je Heinrich bil in je pristaš neke srednje stranke na Češkem, ki je hotela posredovati za mir in spravo ter vse moči osredotočiti oa gospodarskem polji. Dalje je Heiorich tudi v državoem zboru oemškim liberalcem povedal marsikatero greoko, sicer pa je Nemec, ki oiti češkega ne ume. To je torej povoda dovolj za Nemce, da bi se morala predrugačiti notranja državna politika.
kajpada v nemško-liberalnem smislu. Sila naj bi zopet krotila duhove, znova naj bi se pričel boj med narodi brez ozira na vnanje nevarnosti! Tako govori, kdor ni prijatelj cesarski hiši in državi.
Ves krik nemških liberalcev je postavno neutemeljen in predrzen. Mestni zastop v Pragi, ki je v ogromni večini češki, ima že itak prikrajšano pravico, da mora poleg enega Ceha voliti tudi enega Nemca v deželni šolski svet. Pa Cehi so se udali ter volili po postavi, vendar se je celo prijen-Ijivim Staročehom zdelo preostudno, da bi volili Nemca, na katerega so prusofili kazali s prstom. Gotovo nobena stranka ni tako nespametna, da bi se ravnala po znani prisloviei: .Nur die aller-grossten Kiiiber wiihlen ihre Metzger selber."
Dalje pa so ugovori proti izvolitvi Heinrichovi v nasprotji z namenom volitve. V deželnem šolskem svetu morajo biti zmerni in omikani strokovnjaki. In ravno Heinrich, katerega so Čehi izvolili, mogel bi več storiti za nemške šole, nego kdo drugi.
V političnih stvareh večkrat prej odločuje sovraštvo, ko logika. Tako so tndi ugovori nemških liberalcev predrzni. Ko so imeli ti vlado v rokah ali kjer imajo večino v deželnih zborih, tam pa Nemci ne poznajo ozirov in državnih koristij, temveč iščejo le svojo čast in mast. Sama hinavščina in blodnoveličje je provzročilo zadnji vihar na Češkem.
Cuje se, da skuša vlada pregovoriti Heinricha, naj ne sprejme mandata, če se to zgodi, ponovil se bode škandal. Cehi si vendar ne bodo dali vsiljevati osebe, ako tega ne zahteva postava!
Naša misel je, da je tudi gospod pl. Gautsch nekoliko zakrivil sedanji razpor na Češkem. On je izdelal šolske predloge za spravo med Cehi in Nemci; pa že pri prvem koraku umira to otroče. Njegovo delo torej ni na trdnih nogah, kakor ne njegov ministerski stol. Žal, da se mi tega oe moremo veseliti, zakaj gospod pl. Gautsch pokaže se z novim portfeljem poleg pl. Plenerja. Ako je bil dr. pl. Stremajr mogoč poleg grofa Taaffeja, je tudi naša slutnja opravičena.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 14. julija. :?fotranie deiele.
Češfeo-nemSka sprava in mestni zastop v Pragi. Zatiranim (?) avstrijskim Nemcem je priskočila tudi .Nordd. Allg. Ztg." na pomoč, akoravno je ta osebna stvar prav nič ne briga. Imenovani list piše: .Ravnatelj Heinrich je edini znani renegat, katerega so Cehi mogli oajti med Nemci. Njegova izvolitev je zasmehovaoje in izzivanje Nemcev, da bi z novim prepirom zabranili spravo. To je mladočeško maslo. Ker se dr. Rieger in Zeithammer nista vdeležila volitve, to dokazuje, da so Mladočehi zmagali prijenljive Staročehe." Na to odgovarja .Politik", da Rieger in Zeithammer nista člana mestnega sveta, torej se tudi nista mogla vdeležiti volitve. — Tudi moravski Čehi se strinjajo s postopanjem mestnega zastopa praškega. Tako piše konservativni .Hlas": .Mestnemu zastopu smo hvaležni, da se niso ustrašili krika nemških liberalcev. Sprava nima namena, da bi Nemci ukazovali, Cehi pa poslušali. Naj Nemci izstopijo zopet iz deželnega zbora; s tem bodo le dokazali, da nočejo sprave, temječ le gospodstvo v vseh deželah." Glasilo šlezijskih Čehov piše: .Upor Nemcev proti Heinrichu je le predrznost. Ali naj Čehi volijo v deželni šolski svet zagrizenega svojega nasprotnika? Tako daleč še nismo prišli, da bi pretirani Nemci narekovali notranjo poHtiko. To bi bilo le v Turčiji mogoče."
Tnanje držare.
Srbija. Iz Belgrada se poroča 10. t. m. „Ministerski predsednik Gruič je poslal noto vsem srbskim zastopnikom zunaj Srbije, v kateri omenja v Prištini umorjenega konzula Mariokovida. Konečno opozarja vse zastopnike, naj delajo pri dotičnih vladah na to, da dobi Srbija od turške vlade zadoščenje za umorjenega konzula. Sprva so poročali listi, da je umoril turški podložnik imenovanega srbskega državnika iz zasebnega vzroka; a srbska vlada zagotavlja, da je bil Marinkovič žrtva politiškega fanatizma. Mutesarif v Prištini je namreč zahteval od srbske vlade pred oekaj časom, da pokliče domov imenovanega konzula, proti kateremu je kazalo turško ljudstvo mnogo nenaklonjenosti vsekako iz politiškega
LISTEK.
Tladika Matej Ravnikar v slovstvu slovenskem.
(Dalje.)
Ravnikar Matej je bil ostroumen, da malo tacih, za slovenščino vnet in mnogozaslužen mož, pisal je o njem Metelko; sosebno veliko hvalo smo mu Slovenci zato dolžni, ker po njegovi prizadetvi je bila slovenska stolica v ljubljanski liceji vstanov-Ijena in bogoslovcem bilo ukazano, v slovenščini slevstvovati. — V vseh njegovih pisanjih se vidi prizadevanje po lastni šegi prostih Slovencev v govorjenji se ravnati in na nemške izreke in stavke se ne vezati, kar je opomnilo in marsikaterega obudilo bolj ko prej oa govorjenje slovenskih prosta-kov paziti, ker se pravi slovenski duh le pri ti.stih razodeva, kateri nerazdeljeno v slovenščioi mislijo in živč.
Baron Žiga Zois (r. 1747, u. 1819), vsem slovenskim pisateljem pravi Mecena, je navdihoval, kakor Vodnika, Kopitarja, tako tudi Ravnikarja, kateremu je bil osebno prijatelj. Budil je po pesnih
in prostih svojih spisih VodniK, dajal je slovenščioi modra pravila Kopitar, in po njih je vnel se Ravnikar, in sam vnet je za slovenščino vnemal tudi druge, licejske učence in bogoslovce, z besedo iu z dejanjem. Prva zasluga njegova je torej, da je nasproti prejšnjemu nemškutarjenju Ravnikar sam jel čisto govoriti slovensko, in da je k temu budil učenca svoje. Druga zasluga pa je, da je jel tudi pisariti ter na svitlo dajati slovenske knjige, in sicer v tedaj navadni Bohorčici. V Gajico prepisane so:
a)	.Perpomoček, Boga prav spoznati ino častiti, ino pot prave sreče po Jezusovim vuku in življenju". Prestavljeno iz nemškiga in semtertje pomnoženo. V Lublani 1813. Natisnil J. Recer. 8». 109 str. Druziga natisa 1816. Tretjiga natisa 1820. — Nemško je izvirno spisal bil to knjigo Anton GalI, linški škof, pod naslovom: .Anleitung zur Kenntnis und Verehrung Gottes, nebst Anweisung zur Glflck-seligkeit nach dem Leben und der Lehre Jesu. Wien 1805." —
b)	.Sveta maša ino keršaosko premišlovaoje iz svetiga pisma za vsak dan mesca, tudi druge lepe. molitve." Dvanajstič, popravleno ino pomnoženo dano na svitlobo. V Lublani 181.3. Natisnil J. Recer v 12», 330 str. To je po francoski A. Mesangnj dal bil na svetlo dr. Juri Gollmaj, pozoej veliki
škofijski oamestnik in prošt, prvikrat leta 1783; knjižica tedaj tolikanj priljubljena, da je do leta 1808 natisnjena bila enajstikrat, in dvanajsti natis je popravil in z razlagami nekaj pomnožil brezimenoo Ravnikar.
c)	.Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi." Iz nemškiga prestavil Matevž Ravnikar, desete šole ce-sarsek kraljev vučenik. Pervi del. .Zgodbe stariga zakona." V Lublani, 1815. 8». str. 344. — Drugi del. .Zgodbe noviga zakona". 1816. 310 str. — Tretji ino četerti del. .Zgodbe noviga zakona." V Ljublani 1817. str. 327. Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu, bukvovezu. — To je prevod od .Chr. Schmid'6 Biblische Geschichte fiir Kinder zum planmiissigen Unterrichte in siimmtlichen deutschen Schulen Bayern's". MOnchen 1801, ki so bile večkrat natisnene.
d)	.Abecednik za šole na kmetih v ces. kr. deželah". V Ljubljani 1816. Nemško in slovensko. 95 str. v 8«.
e)	.Male povesti za šole na kmetih v ces. kr. deželah." .Kleine Erziihlungen" itd. V Ljubljani 1816, 1822 itd., v 8», str. 127. Na prodaj per Jurju Lihtu, bukvoprodu, iu s šolskimi bukvami zakladniku. Te bukvice, ki so po deželi in v mestih-, v prvih šolah služile do nove njihove prenaredbe

fanatizma. Ker se ni torej ngodilo mutesarifovi želji, spraTili so turški fanatiki drugim potom srbskega konzula Marinkoviča ii svoje srede.
Francija. Francoski poslanec je omenjal v zbornici slabo vravnaTO francoske mornarice ter poudarjal, da jo je treba v mnogem ozira preosno-vati. — Gotovo niso prav vesela taka poročila, kajti vedno oboroževanje je pogubonosnejše zs narode, kakor krvava Tojska. — Kralj dabomejski je pisal predsedniku francoske republike posebno pismo, t katerem omenja, da želi s Francijo mir, a ob jednem opomni, da ne more Kotonu prepustiti Francozom. Pravijo, da utegne imeti to pismo dober vspeh.
Nemčija. Mnogi nemški politiški krogi očitajo knezu Bismarcku, ker se je od 1866. leta vedno k liberalizmu nagibal. Mogoče bi bilo v zadnjih 20 letih vstvariti politiško in cerkveno-konservativno Nemčijo, da ni knez Bismarck zastopal liberalnih nazorov ter se z&nje potezal, kar je baš največja napaka njegove politike. — V pogovoru z izdajateljem »Frankfurter Journal" je opomnil knez Bismarck, da še ni prišel čas, da bi sprejel mandat v državni zbor. Ako bode vlada še naprej tako ravnala s soci-jalizmom, prisiljen bode v opozicijo. Sporazumenja z Anglijo ne odobrava in istotako se je izrazil proti socijalno-politiškim naredbam nemškega cesarja. O svojem odstopu ni hotel ničesar omeniti; rekel je le, da se ui mogel razumeti s cesarjem in ministri.
Italija. V tej državi se je zopet revolucijo-narno gibanje pričelo. Italijanski listi pišejo, da razgrajajo anarhisti v Bomagni javno po ulicah iu trgih, prilepljajo puntarske liste po vogalih; a policija jim ne stavi nikakih zaprek. Štrajkov je od dne do dn^ več. ŠtrajkujoČi delavci prete posebno delodajalcem in onim delavcem, ki nočejo štrajkati. »Gazzeta" obžaluje, da ue store oblastva ničesar proti omenjenim rogoviležem.
Belgija. Kakor se poroča listom, priredilo bode belgijsko mesto Bruselj narodno veselico in povodom te veselice „zgodovinsko" slavnost, ki pa ne bode gotovo nič druzega, kakor protikatoliška demonstracija. Prostozidarji, nesrečonosna kuga človeški družbi, pokazali bodo zopet svojo pravo barvo. Nesrečna dežela, v kateri raste ta plevel.
Anglija. V gorenji zbornici je omenil Salis-burj nemško-angleške pogodbe ter rekel mej dragim : Za Anglijo je nemško-angleško sporazumenje vsekako dobro, ker bo dobila za otok Helgoland od Nemčije pokrajine v Afriki, ki so mnogo veče vrednosti za-njo, kakor imenovani otok. S pokroviteljstvom čez Sansibar in Vitu razširil se bo vpliv angleške vlade od obrežja do jezera Njanze in do abisiuskega pogorja ter zabranjal trgovino s sužnjiki iu prepire z Nemčijo. Obe državi ste dobili sploh s pogodbo to, kar odgovarja njunim interesom: za-hranjeni so prepiri med njima in prijateljske vezi mej Anglijo in Nemčijo se bodo s tem porazu-menjem ukrepile. — Naj še bolj Salisburj hvali svoje delo, vendar se ne more tajiti, da je omenjena pogodba vzbudila v Nemčiji kakor v Angliji mnogo nezadovoljnosti, saj so se oglašali skoro vsi nemški in angleški listi proti nemško - angleškemu spora-zumenju.
Turčija. Ako je verojeti angleškim in grškim listom, zadovolilo je imenovanje paše Dševada za generalnega guvernerja na Kreti povsem tamošnje prebivalstvo. Da bi bilo le uresničeno to poročilo, potem bi saj ponehali tamošnji nemiri med nezadovoljnim ljudstvom.
Amerika. V Sansalvadorji se je pričelo zopet puntarsko gibanje. General Eceta je zasedel glavno mesto z oboroženimi četami ter se brani proti svojim tekmecem, ki si hočejo prisvojiti vrhovno oblast nad imenovano državo.
Izvirni dopisi.
s Prema, 10. julij*. Dn^ 7. julija j» bila pri nas nefihta od 11. do 1. ure popoldne. Pobila je toia prav hudo vas Kilovče; žito je tako oklestila, da ga bo treba pokositi; trte stojč vse gole s kolci vred. Zadela je tudi Premske mlake, vas Bitinjo iu Celje. Ljudje so se letos nadejali dobre letine, kar je bilo tembolj žoleti, ker je bila vlani silno slaba letina. Ljudje so začeli že v jeseni živež kupovati. Močno je ustregel veleslavni deželni odbor, da je poslal stradajočim turšice in krompirja za seme. Zlasti so bili krompirja zelo veseli, ker ga je bilo tukaj težko dobiti. Od drugod ga dobiti, stane dosti vožnja. Posebno se mora vsak ustrašiti vožnje z železniške postaje Kilovče proti državni reški cesti, ker je ta cesta v silno slabem stanji. Želeti je, da bi veleslavni deželni odbor potrebno ukrenil, da se ta cesta popravi, ker je jako potrebna poprave.
Pregovor pravi, da nesreča ne počiva, da za eno sledi rada druga. Tako se je pri nas zgodilo. Dn^ 9. julija ob 2. uri popoldne začne goreti gospodarsko poslopje Franceta Seleza s Prema št. 43. Kako je ogenj uastal, ne more se vedeti; vsled kako hudobije gotovo ne. Pogorel mu je hlev, skedenj, lopa, to je razven hiše vse drugo. Zgorel mu je tudi prasec, voz, bednji za vino, nekaj sena in še veliko druzega orodja. Zavarovan je bil le za malo svoto. Zgorel je tudi hlev Antona Dovgana št. 65, iu kos hiše; nekaj hiše mu je ostalo. Zgorelo mu je dosti orodja in nekaj sena. Tudi ta je bil zavarovan le za malo neznatno svoto. Oba po-gorelca sta usmiljenja vredna, zlasti še prvo imenovani, ker je bil že prej velik siromak. Pri nas je težko kaj zidati in popravljati, ker je hudo za les in težavno na hrib voziti. Pravo krščansko delo usmiljenja bi storil, kdor bi poslal kak dar za po-gorelca na g. župnika. Bila je vsa vas v veliki nevarnosti; ljudje so ravno odšli na delo. Da uiso potem, ko so ogenj zapazili, hudo pritisnili in ogenj omejili, bila bi nastala grozna nesreča. Reči se mora, da so vrlo delali. K sreči je prišlo malo prej toliko vode v luže in vodnjake, da se je moglo gasiti. Bližnje strehe so se že vnemale; na strehi Marjete Kljun št. 44 je začelo že goreti; goreči ogorki so leteli na vse strani. V veliki nevarnosti je bilo farovško gospodarsko poslopje, skedenj, hlev in lopa. Ubranila sta ga smerski cerkovnik in cerkovnik farne cerkve. Ako bi bil zgorel farovž, bi se bila gotovo vnela tudi cerkvena streha. Vlani so postavili novo streho na cerkev. Treba jo je bilo zavoljo kuple vzdigniti in višje postaviti, da stoji kupla ua prostem. Zdaj je streha z deskami ubita, ker še ni podzidano vsled nemarnosti. Kako lahko bi se bile te deske vžgale, in ogenj pod streho zanesle! Kdo bi bil za to odgovoren?!
Dotična oblastva se prosijo, da oskrbi, da ne bo cerkev zanaprej več v taki nevarnosti. Cerkev je bila že do zdaj po nevarnosti zadosti poškodovana. Vsa reč je zamotana, in ako se v kratkem temu konec ne stori bode se za to skrbelo, da se vse obelodani in pojasni.
Opomni se še, da je bila prej voda napeljana s cerkve v farovški vodnjak. Ker niso bila kleparska dela, to je korita iu žlebovi v pravem času na-
vsled leta 1848, je spisal bil po slovenski že Jan. Debevc, bivši katehet v nunskih šolah, pod naslovom: »Majhine Perpovedvanja". V Ljublani pri Recerju 1809; popravil in v krepki besedi vravnal jih je Ravnikar.
f)	»Keršanski katoliški Navuk z vprašanji iu odgovori." V Ljublani. 1822. 8®, str. 260, natis, per Leop. Egerju. To je prevod nemškega J. Leonhar-dovega katekizma.
g)	Petere Mojzesove bukve je poslovenil iz izvirne besede, ki so ostale tedaj sicer v rokopisu, pa so poznej mnogotero služile prestavljavcem sv. pisma. Poprej naštete natisnene so se močno raz-širjevale med ljudstvom in jako rade prebirale.
Tretja zasluga Ravnikarjeva je pa stolica slovenskega jezika v bogoslovnici. — O francoski ddbi se je podučevala slovenščina v latinskih ali srednjih šolah, in na njeni podlagi francoščina. Po d6bi francoski so se zopet prestvarile bile šole in prevladovati je poleg latinščine jela nemščina. Ravnikar je živo čutrl, kaj se pravi, brei znanja slovenskega jezika mlade duhovnik« pošiljati med narod slovenski. Kako so pa tudi — sami potujeni — po-tujevali narod, kako kvarili njegov jezik, ker se ga
znanstveno nikjer učili niso! Da se temu pride v okom, je nasvetoval že Kopitar v slovnici svoji leta 1808, naj se bogoslovcem napravi učiteljišče jezika slovenskega. Iz tega nagiba obrne se Ravnikar, da ne bi osoda Vodnikova bila tudi osoda sloveuščine po šolah na Kranjskem sploh, do veljavnega bar. Ž. Zoisa in učenega J. Kopitarja, in s prizadevanjem teh mož se je zgodilo, da so presvetli cesar Franc v letu 1817 učilištvo slovenskega jezika dovolili v Ljubljani, in bogoslovce drugega leta zavezali k šolskemu učenju domačega jezika. Smeli so prihajati k temu nauku tudi slušatelji licejski.
Sad te naprave se je v kratkem pokazal, ne le na Kranjskem, ampak tudi pri sosednjih Slovencih. Kmalu je prišlo dokaj dobro pisanih slovenskih bukev na dan, in duhovni govori na prižnicah so bili prosti grozne sodrge in v lepši in čistejši slovenščini zglasovani. Da imamo torej v Ljubljani od tedaj učilištvo slovenskega jezika, ta posebna hvala gre Ravnikarju (Cf. Življenje M. Ravnikarja v »Novicah" 1845; P. J. Safafik'8 Gesch. der sfldslav. Lit. I. 1864, pag. 37—38).	(Konec sledi.)
pravljena, iu še zdaj niso, je trpel zaradi tega veliko farovž, iu še zdaj trpi, ker je treba vodo nositi daleč po strmem klancu iz studenca.
H koncu zakličem: Bog uas varuj hude ure in ognja!
Iz Slovenjlgradca, 10. jalija. (Po deželuo zborski volitvi.) [Konec.] Vaš dopisnik od Drave je dalje trdil, da je gospod dr. Šac nagovarjal volilne može, naj volijo gospoda Kovača. Mi pa le vemo, da je gospod dr. Šuc tudi tukaj mirno iu dostojno postopal. Stavil je predlog: Naj se voli za poskašnjo, in kateri kandidat dobi večino glasov, tega naj vsi volijo, manjšina se mora podvreči večini. Bekel pa je tudi naravnost, da v sedanjih razmerah ne kaže štajerskim Slovencem voliti kmeta, naj bode še tako spoštovan, ker v Gradcu potrebujejo Inteligentne zastopnike. Mogoče je, da je kateri volilnih mož priporočal g. Kovača, toda ue g. dr. Šuc. Tega volja je bila, naj se manjšina podvrže večini. Tukajšnjih 15 volilnih mož je volilo po nasvetu »Slovenskega društva".
Gosp. dr. Šucu se tudi neodločnost očita, zakaj pri obravnavi o pruskih podobah v šmartinski šoli je bojda zapustil deželni zbor. To je resnica, a je bilo tudi edino umestno. Gosp. dr. Šuc je takoj po prihodu v Gradec šel k merodajnim gospodom in jim je povedal pritožbe o tej stvari, dobro vedoč, da gosposka vsako stvar dobro preišče, predno kaj ukrene. Tndi o tej stvari se je takoj pričela preiskava, iu g. dr. šuc je isti dan, ko je g. M. Vošnjak to stvar sprožil v deželnem zboru, že vedel, kaj se bode ukrenilo, in izrazil željo, naj se ne spravi to pred deželni zbor. Tadi g. Jerman ga je podpiral. Ko pa se je stvar vendar le sprožila v javni seji, oglasil se je g. dr. Šuc drugi dan in odločno pobijal g. dr. Tomschegga.
Proti g. dr. Šucu se je tudi s tem agitovalo, da je vpeljal vsprejetišča. To pa je že gorostasna neresnica! Besnica je, da sta gg. dr. Badaj'iu dr. Sernec dobro govorila proti vsprejetiščem — in da so v s i slovenski poslanci glasovali proti tej postavi, torej tudi g. dr. Šuc.
Dalje so trdili, da g. dr. Šuc v 12 letih nikdar ni sklical volilcev, da bi jim poročal o delovanji deželnega zbora. To je res! Pa iz šoštanjskega okraja nikdar ni bila izražena v tem oziru najmanjša želja. Ribniški Slovenci so bili zopet nevoljni, da g. dr. Šuc ni prišel poročat, kakor je bilo dogovorjeno. Ali g. dr. Šuc zaradi hripe šest tednov ni smel iz sobe. S kratka, g. dr. Šuc je kot zastopnik vedno storil svojo dolžnost, iu če je ljudstvo res želelo druzega zastopnika, naj bi se to storilo javno iu lojalno, ne pa skrivaj in z zabav-Ijicami. In če dopisnik misli, da bodo slovenski poslanci v Gradcu zabranili društvi »siidmark" in »schulverein", moti se jako, ker o takih stvareh ima govoriti državni zbor. Toliko v pojasnilo in odgovor ua dopise v raznih listib.
Iz Zagreba, 12. julija. Zagreb je v zadujih 20. letih hitro napredoval, četudi ni imel od državne oblasti v tem pogledu nobene podpore, kakor mnoga druga mesta, posebno še glavna. Zagreb se je po-zdignil po samih meščanih, ki so pokazali zares mnogo podjetnega duha in vztrajnosti v raznih borbah z vlado, ki jim ni bila nikdar prav naklonjena ter jim še celo v najstrašnejšem trenutku, ko je potres ogromno škodo naredil, le pogojno pritekla v pomoč. Vkljub temu se je mesto vedno lepše razvijalo, tako, da se more šteti zdaj med najlepša mesta na slovanskem jugu. Seveda ni še popolnoma tako vrejeno, kakor bi si mnogi prebivalci želeli, to pa le iz razlogov finančnih, kajti troški za vravuavo mesta so res tako ogromni, da za zdaj presegajo davčno moč meščanov, z druge strani pa ne dd država niti najmanjših polajšar pri posojilih, a pri mestnih dohodkih bo od letos po-čenši vsled državne točarine vsako leto manje okoli 40.000 gld. dohodka. Vkljub temu pa je podjetno mestno zastopstvo predložilo v svojem izkazu inves-ticijoualnih potreb glavnega mesta Zagreba, kaj se mora še v kratkem času izvesti, da bode zadovoljeno največim potrebam meščanstva.
Pred vsem se mora nakupiti zemljišče za novi državni kolodvor, kakor tudi za delavnico pri njem, kar je zastopstvo že sklenilo izvesti še to leto, kajti že zdaj se delajo priprave za zidanje tega kolodvora. Mesto mora tedaj tudi za to čisto državno potrebo trošiti svoj denar, kar na Ogerskem ne bi trebalo nobeno mesto, ali pri nas bi se moglo zgoditi, da bi se postavil kolodvor predaleč od
mestt, ko ne bi le-to dalo zastonj prostora zanj. O tej zadevi sem v ostalem že enkrat pisal, pa mi ni treba zdaj o tem ponavljati.
NajTeia potreba je tudi, da se enkrat vredi sejmišče, ki se zdaj nahaja sredi mesta ravno pred nčiliščem. To sejmišče bi mogel biti najlepši trg, ko se odstrani somenj ž njega. Mesto je kupilo že na dragem mestu dovelj prostora v ta namen, da se premesti sejmišče ven iz mesta, ali z vlado ee ne more nikakor sporazumeti v tem pogleda. Ce se bode zidalo tukaj gledališče, potem bo menda vlada dovolila, da se somenj premesti na kupljeno zemljišče, kar je že skrajni čas.
Ker mesto hitro raste, porabi se tudi čedalje več vode iz vodovoda, tako. da je treba misliti že zdaj na drago glavno cev iz glavnega reser-Toira, kar bo zahtevalo mnogo troškov, mesto bo pa z obilno vodo preskrbljeno za vsak slučaj.
Skoro vsako veče mesto se odlikuje s svojo mestno hišo ali magistratom. Zagreb se v tem pogledu ne more pohvaliti. Sedanja magistralna zgrada ni samo neznatna nego tudi pretesna tako, da je mnogo uradov mestnih umeščenih v drugih bližnjih hišah, kar je za upravo mesta kaj nepovoljno. Da bi se zidal nov magistrat, o tem se zdaj še misliti ne more, kajti za tako mesto, kakor je Zagreb, moralo bi se tudi primerno poslopje sezidati, ali za to ni denarja, kakor ga imajo na Dunaju in v Pešti; nego mestno zastopstvo misli, da bi se v dolenjem mestu za to adaptirala petrinjska kosama, ker je dovolj prostorna, pa bi tako za dlje časa mogli uradi tamkej nameščeni biti. S časoma, ko bi se druge potrebne investicije izvele, moglo bi se misliti tudi na zidanje magistrata.
Tudi za mestne šole bo treba še mnogo storiti. Zgrado velike realke bo treba razširiti, razun tega pripraviti sedanjo magistratno poslopje za višjo dekliško šolo, a vrh tega sezidati še dve dekliški šoli in žensko obrtno šolo ter še eno deško šolo na iztočnem kraju mesta. Ako s-« vse te šole kmalu vre-dijo, potem bo imel Zagreb zares lepe in skoraj same nove šole. Seveda bode zidanje teh poslopij zahtevalo velike svote, ali zaio bodo mestu na čast. Za novo učiteljišče uvrščuje se vsako leto v proračun primerna svota ter se bode moralo tudi v kratkem zidati.
Ena najvažnejših potreb pa je gotovo kanalizacija mesta Kaj pomaga vsa snaga in lepa poslopja, če ni dobrega zraka, za zdravje najpotrebnejšega sredstva. O kanalizaciji se razpravlja v zastopstvu že več let in zdaj je vendar to vprašanje toliko dozorelo, da se moremo nadjati zares dobremu vspehu. Seveda bode tudi pri tem denarno vprašanje me-rodavno, kako m v katerem obsegu se bode iz-velo to delo.
Postaviti bi se morale tudi tržne lope na dveh mestih. Pri nas je to vprašanje še le v razvitku, ali se bode bržkone povoljno razvilo in lope postavile; a potrebne so zares iz sanitarnih razlogov.
Največja potreba pa je za zidanje nove bolnišnice za kužne bolezni. Pri nas je namreč na glavnem trgu v Ilici bolnišnica! Kako je to nevarno, posebno za časa kužnih boleznij. O premeščenji te bolnišnice se je že mnogo pisalo, ali do zdaj še nič storilo, ker dežela v tem pogledu nič storiti noče, mesto samo pa ne more tako ogromne svote žrtvovati za tako poslopje. Hrvatski sabor bi moral to vprašanje rešiti. Ce se more trošiti iz investicijo-nalne zaklade vsako leto na milijone posebno za železnice v ogersko korist, zakaj se ne bi od tega dalo tudi nekaj za taka podjetja, saj je to deželna bolnica, kamor dohajajo bolniki tudi iz bivše krajine. Ko bi imeli naši zastopniki smisla za take stvari, že zdavnej bi bila bolnišnica zunaj mesta. Zahtevati pa od mesta samega, da kaj takega stori, je nepravično.
Zagreb ima mnogo lepih cerkev, pa bo dobil še eno novo in sicer novo župno cerkev svetega Blaža na Prilazu. Župnija sv. Marka je namreč preobširna pa se bo razdelila v dve. Za to novo župnijo zidala se bo nova cerkev in župni dvor na Prilazu. Troški so preračunani na 100 000 goldinarjev.
O zadevah novega gledišča sem že obširneje pisal ter mi zdaj ni treba ponavljati.
Za vsa ta podjetja, ki se morajo izvesti v kratkem času, je preračunana svota 1,350.000 gld., katera se bo pokrila z ostatkom od prvega našega posojila in z mestnimi dohodki, r kolikor so opre-'deljeni na investicije.
■ Dnevne novice.
(Ravnikarjeva slavnost) na Tačah izvršila se je včeraj povsem dostojto in veličastno. Navzlic slabemu vremenu bila je vdeležba mnogobrojna, osobito iz okolice. Obširnejše poročilo prihodnjič.
(Letna skninja .Glasbene Matice".) Učilišča s^ zapirajo, in tudi .Glasbena Matica" končala je za letos svoje delovanje ter priredila dne 8., 9. in 10. t. m. običajno poskušnjo. Mnogobrojno občinstvo sledilo je z vidnim veseljem vspešnim skušnjam, ki so dokazale sijajen napredek. Od dne do dne je rastel splošni vspeh in skušnja premenila se je tretji dan T pravcati koncert. Nad 200 učencev pokazalo je, kar so si pod vodstvom sedmerih svojih učiteljev priučili, poleg tega pa tudi dokazalo, kako nadarjen je naš rod za glasbo, in kaj nam je še doseči mogoče. Najraznovrstnejše nas je iznenadila glasovirska šola, a tadi šola za godala se je odlikovala po čistosti iz lokov izvabljenih zvokov in lepem zasviranji. Da so poleg druzih napredovali gojenci šole za pihala, pokazala nam je zopet skušnja in želeti bi bilo le večje vdeležitve pouka v tem predmetu. Vspehi v glasbeni teoriji in harmoniji dokazali so nam razumno postopanje naše glasbene uprave, ki hoče mladino uvesti v popolno razumevanje glasbe. Vrhunec vspeha pa je dosegla šola za samospeve pod vodstvom ravnatelja gosp. prof. Gerbič-a. Tu smo čuli krasne zvonke glasove, ki nam obetajo veselo bodočnost zavodu našemu, in osobito naša .šola za tenoriste", iz katere sta se dvignila slavca g. Trtnik in g. Bučar, in katera goji sedaj že tretjega naslednika v čast učitelju tega oddelka. Krepki moški zbor, kakor tudi milodoneči ženski pričala sta nam o vednem izvežbinji moči šole naše v nastopu z zbori. Napredek naše glasbene šole je v vsakem oziru od leta do leta viden, v primeri s preteklostjo res ogromen in šola sama nam je v današnjih razmerah neprecenljive vrednosti: močna pospešiteljca narodne zavednosti i na glasbenem polji in zavet-nica, jedina zavetnica narodni pesni naši. Sveta dolžnost vsacega zavednega Slovenca je podpirati velevažno nam .Glasbeno Matico", onih pa, ki se nekako bolj zanimajo za glasbo, posvetiti še več po močkov v sijajen prospeh.
(G. Jurija Gubica slika sv. Cirila in Metoda) za stranski altar župnijske cerkve v Cerkljah je ta teden razstavljena v prodajalnici tukajšnjega trgovca g. Fr. K o 11 mana, na kar opozarjamo si. občinstvo.
(Tukajšnja sedemrazredna dekliška šola) pri ST. Jakobu je otvorila v redutnem poslopji v šolski sobi 5. razreda razstavo ročnih del svojih nčenk. Bazlična razstavljena dela Kažejo, kako trndoljnbive so gospodičine učiteljice tega zavoda. Posebno pozornost obračajo nu-se fino pletena dela 4. razreda in lepo šivano perilo učenk 6. razreda. Razstava se bode zaključila jutri, 15. t. m., popoldne.
(Jedenindvajseti občni zbor prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega.) K izrednemu zborovanja zbrali so se včeraj ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani udje prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega. Navzoč je bil tudi gospod župan Grasselli. Ko je pozdravil stotnik gasilcev, gosp. Dober le t, župana in ude, poročal je zapisnikar gospod Rating o delovanji društva preteklo leto. Pri jednajstih požarih je draštvo gasilo, imelo jedenin-dvajset vaj in štelo 117 udov. Stotnik g. Dober-let naglaša, da z velikim veseljem predseduje 21. občnemu zboru. Leta 1870 se je draštvo ustanovilo, mnogo je bilo premagati zaprek in sovraštva, a naposled je zmagal le moški pogum ustanoviteljev gasilnega drnštva, in doseglo je društvo to, kar je bil njegov cilj in smoter, da vživa občno spoštovanje meščanov. Leta 1870 štelo je prostovoljno gasilno društvo 260 članov, v tem času pri 275 požarih prihitelo gasit iu imelo z izredno srečo, s katero se more ponašati le malokatero prostovoljno gasilno društvo, da je vsikdar omejilo požar na goreče poslopje in da se nikdar ni prigodila kaka večja nesreča, da bi bil kateri ud gasilnega društva zgorel ali se ponesrečil. Od vseh 260 udov, kateri so pristopili pred dvajsetimi leti, so še danes društveniki le šesteri, mej temi stotnikova namestnika g. Albin Ahčin in g. Fran dantel, ter zapisnikar g. Dra-gotin Ril t ing, katerih res neutrudnemu in požrtvovalnemu sodelovanju se stotnik prisrčno zahvaljuje. Gasilno društvo ljubljansko ima danes najbolj izvrstne aparate, brizgalnice itd., katere mu je omislil deloma mestni zastop, ne v mali meri pa si je prostovoljno gasilno društvo, razven parne brizgal-
nice, katero mu je poklonilo meščanstvo, samo kupilo po prostovoljnih doneskih meščanov. A še se je moralo gasilno društvo boriti z velikim nedo-statkom, da je bila v mnogih slučajih požara težavna dobava vode, kar je sedaj srečno po tako izvrstno dovršenem vodovodu odpravljeno, za kar izreka stotnik mej glasno^pohvalo udov zahvalo mestnemu zastopu ljubljanskemu in g. županu Grasselli-ju. Nalog društvenikov bode sedaj, da so mestnemu zboru hvaležni in se pridno vežbajo po sedaj popolnem predrugačenem redu o priliki požarov. Še eno željo, pravi stotnik, gorko prošnjo imam t imenu gasilnega društva do g. župana, oziroma mestnega zbora, in ta je, naj bi se doslej le preveč razstreseno gasilno orodje združiti moglo po naklonjenosti mestnega zastopa na enem prostoru, v eni hiši, kar bi delo izredno olajšalo, varnost someščanov pospešila.	(Konee sledi.)
(Stoletnica.) Danes je sto let, ko je umrl slavni vojskovodja in državnik L a v d o n. Bodil se je dne 10. oktobra 1716 iz škotske družine v Livoniji, kot mladeneč stopil najprvo v rusko službo, bojeval se na Poljskem, ob Renu in proti Turkom, prestopil potem v avstrijsko službo in h katoliški veri. Kot stotnik se je odlikoval v mnogih bojih sedemletne vojske s Prusi ter leta 1761. postal general. Posebno se je kot vojskovodja odlikoval v vojski s Turki, osvojil s hrabro avstrijsko armado Dubico, Novi, Novo Gradiško, Belgrad in Semendrijo. Ko se je kot vrhovni poveljnik vse armade vrnil na Moravsko, umrl je dne 14. julija 1790 v Novem Jičinu. Slava njegovemu spominu!
(Ogenj.) Strel z Grada nocoj proti jutru je naznanil ogenj v mestu. Unelo se je v hiši posestnika Anžiča pod Golovcem; zgorela je streha s krmo. Ljubljansko gasilno draštvo je prihitelo hitro na pomoč ter ogenj zadušilo.
(Z Dobrne) dne 12. t. m. nam pišejo, da je tam bivajoči dominikanec in generalni vikarij p. Anselmi bil spreviden s svetstvi za nmirajoče, potem se mu je pa stanje nekoliko zboljšalo. Bolnik je rojen v okraju Montegrazia v Italiji dne 28. marcija 1830, duhovnik postal je dne 27. decembra 1852, sedaj službuje na Dunaji.
(Na goriški gimnaziji) so v soboto končali šolsko leto. Učencev je bilo 179 Slovencev, 171 Italijanov, 51 Nemcev, 1 Poljak, vkupe 402. Vspehi niso posebno ugodni, ker je četrtinka vseh dijakov propala z drugim ali tretjim redom.
(Trtna nS) se je prikazala v Šmarijah, Gabrijah in Štijaku na Krasu, kakor tudi po mnogih krajih v Istri.
(Velik požar) je bil minolo sredo v Ravnem na Goriškem; pogorelo je 13 hiš in mnoga gospodarska poslopja.
(Hranilno in posojilno drnStvo v Ptnji) je imelo udov koncem 1889. leta 2139, koncem januarija 1890 pa 2330; vplačanih deležev je bilo koncem 1889. leta 38.123 gld. 59 kr, koncem januarija 1890. I. 41.384 gld. 82 kr.; posojil dolžnikom 319.173 gld. 34 kr., koncem januarija 357.392 gld. 29 kr.; hranilne vloge so minolo leto znesle 264.775 gld. 31 kr. Novih udov je pristopilo v teku poluleta 316, nova posojila je dobilo 815 udov. Poluletni promet znaša 491.845 gld. 44 kr. Posojila se dajejo po 6',, vloge se obrestujejo po 5%.
(Obesil se je.) Od nekod se .Soči" poroča ta-le smešni dogodjaj: Neki mož je prišel pred kratkim še precej natrkan domov. Žena ni bila prav dobre volje ter mu ne gre precej tobaka kupit. To je bil povod, da se prav hudo razbesedita in si skočita še celo v lase. Na upitje in grdo preklinjevanje pribiti sosed ter ju nekoliko pomiri. Ponoči se žena odpravi v mesto, možu se pa iz možganov izpuhti vinski duh. Zjutraj ga sosed svari in mu še posebno kletev očita. .Ne bodeš me več slišal kleti, ue ti, ne kdo drugi; pojdem, kamor me noge odnesejo." Res, napoti se, — kam? — sam ne Grede mimo njive, zagleda na drevesu zrele črešnje, grlo čuti pa neznansko suho. Spleza torej na drevo, ali veja se mu ukrhne, in prekopicne se, — toda ne na tla. Noge so se mu v spodnje veje zapletle in na njih obvisi; kliče na pomoč, ker sam si ne more pomagati. Koliko časa da je tako visel, ne spominja se. Naposled se bliža vendar rešilni angelj. Žena se namreč vrača proti domu, in ko zagleda moža v takej stiski, pozabi na vse pretenje prejšnjega večera, napnč vse moči, da moža privzdigne in ma noge iz vej izpuli. Od tačas je med njima zopet lepa sloga.
Raznoterosti.
—	Ukraden otrok zopet najden. Žalosten prizor se je kazal na zadnjem semnji t Torok-Beciu. Opoldne je sedelo nekaj kmetov in kmetic v senci šotora, ko se jim je približala četa ciganov, ki so imeli seboj petletno slepo dekletce. Neka kmetica je vzdihnila, ko je zagledala tiho žalost in gorje na otroškem obrazu. Eo pa zasliši revšče glas obžalujoče žene, zaječi: »Mati! Mati!" in pade k nogam imenovane žene. ki je pri tem omahnila nazaj pri teh besedah. Leto dnij je že preteklo, odkar je bilo zmanjkalo njene hčerke. Iskali so jo blizu in daleč, a vse je bilo zastonj. Konečno se je udala njena mati prežalostni misli, da je njena hčerka že mrtva. Zdaj je ležalo revšče pred njo. Erčevito odkrije njene prsi in tu zagleda znamenje, katero je iskala. Zdaj ji je bilo vse jasno. Njeno dete je. Brezsrčna ciganska druhal ga je pred letom ukradla, iztaknila mu obe očesci, tako. da ga njena lastna mati ni mogla spoznati. Ciganje so se boteli takoj umakniti, toda ljudstvo jih je napalo in bilo bi jih razmesarilo, da ni posegla žendarmerija vmes, ki je izročila zločince postavni roki.
—	Kolera v Španiji. Kako ravnajo v Španiji s kužnimi, piše neki časnik: Strašna usoda je odločena v Španiji bolnikom, ki imajo kolero. Ko zavlada strašna morilka v kakem kraji, denejo ga v prepoved in proti prebivalcem njegovim se postopa jako ostro. Ako bi utegnil ta ali oni prestopiti meje svoje vasi ali mesta, napadejo ga sosedni vaščani s palicami, kamenjem, da, celo s puškami, ter ga zapode nazaj. Vsled tega zamolči dotično oblastvo kugo, dokler jo more. In kakor dela kraj, dela potem tudi okrožje ali provincija. Bolj, kakor občino, zadene ta nesreča posameznike in s temi družine, ako je v njih kdo, ki ima kolero. Sosedje ga ne puste, da bi mu doma njegovi stregli. Izvle-čejo ga iz postelje, iztrgajo iz družinskega kroga preljubih starišev, žene in otrok. Neso ga v boro bolnišnico, kjer manjka najpotrebnejših rečij. Nezvesti uradniki poneverjajo denar, namenjen za oskrbovanje in postrežbo bolnikov. Tu je pač najsrečnejši oni, ki takoj umrje, ko pride notri. Taka usoda zadene bolnike, ali ne mnogo milejša njegove sorodnike. Sila praznoverni sosedi jih preženo na polje pod milo nebo, kjer so pripravljene Ziinje barake ali pa še teh ni. Postrežbe ni pa tako skoro nobene-
—	Dobro jo je izvedel. Peter: ,Poglejte, gospod, mojo papigo, zares ljubezniv in domač in razumen ptič Vam je to." — Gospod: ,Ali ga imate že dlje časa?" — Peter: »»Šele štirinajst dni in čudno se mi zdi, da se me je tako hitro privadil." (Papiga se oglasi vmes: »Butelj!") — Gospod: »Pa res razumen ptič."
Teies^rami.
Praga, 13. julija. V osnovalnem zboru češke akademije je bil dr. Hlavka izvoljen za predsednika.
Dunaj, 14. julija. Iz verodostojnega bolgarskega vira se zatrjuje, da so vsa poročila o odstopu bolgarskega kneza, kakor o napadu na Stambulova izmišljena. Hišni dvornik kneza Ferdinanda, grof Foras, odpeljal se je danes na dvaraesečni odpust na Sa-vojsko.
Berolin, 14. julija. Strelska slavnost je bila včeraj končana. Cesarjev dar je dobil stavbeni podjetnik Musoh iz Merana.
Carjigrad, 14. julija. Na skladišču lesa je nastal ogenj, ki je uničil druga skladišča in 1>00 hiš._
Odbor »Pisateljskega društva" izreka iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost Ravnikar-jeva v Vačah dne 18. julija 1.1. tako veličastno vršila, in sicer čč.eg.: kanouiku K. Klunu za darovano sv. mašo, profesorju T. Zu panu za propoved, dežel, poslancu L. Svetcu za slavnostni govor, ljubljanskemu in zagorskemu „Sokolu", litijsko-šmartinskim in zagorsko-št. lamberškim pevcem, ljubljanskemu »Slavcu" in litijskemu gasilnemu društvu, kakor tudi lokalnemu odboru.
V LJUBLJANL 14. julija 1890.
Odbor ^PisateliHkega druUoa''.
CJmrll no:
9.	julija. Marija Hlade, mizarjeva hSi, 15 mes.. Poljanski trg .5. rhachitis.
10.	julija. Helena Ravnikar, kromariea, 56 let. Rimska cesta 5, morbus briRthii. — Uršula Balant, kajžarjeva hii, 2 leti, Ilovica 43, katar v črevih. — Marija Grad, mestna uboga 70 let, Karlovska t-esta 7, kap. —. Marija Oblak, dekla, 19 let. Kravja dolina 11, jetika.
11.	julija. Ana Hribar, dimnikarjeva hJi, 3 mes , Trnovske ulice 3, katar v žrevih.
v bolnišnici:
10.	julija. Filip Čokart, delavec, 64 let. oedema pulm. —- Anton Jerala, delavec, 70 let, gangraema. — Franc Kam-nikar, kajžarjev sin, 2 leti, je bil povožen.
11.	julija. Marija Čatež, gostija, 53 let, kap.
TrcmenHko Mporočllo.
a	Cai	Stanje		Vtter	Vreme	IIJ »3
opazovanja		trakomarm T mn	t«i>l0B«rs »« Caltijs			
12	7. u. ^Ht. 2. u. pop. 9. u. zveč.	730-1 729-1 726-6	19-8 268 21-2	svzh. si. jzap.	jaino del. jasno oblačno	11-00 dež
7. u. zjut. 13 3. u. po^. 9. u. zvec.		72S-4 7310 734 6	156 20-6 14-6	brezv. si. szap.	dež oblačno n	400 dež
Srednja temperatura obeh dni 22 6°, in 16 9",	za 3'6°	in 21° pod normalom.
I>una|Nkn borza.
(Telegrafično poročilo.) 14. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88	gld. 35	kr..
Srebrna » 5", » 100 » » 16* , 89	»	10	»
5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	»	60	»
Papirna renta, davka prosta......101	»	40	,
Akcije avstr.-ogerske banke...... 982	„	—	„
Kreditne akcije .......... 303	»	50	»
London.............117	„	10	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	»	2S	»
Cesarski cekini...........5	»	54	»
Nemike marke 57	„	25	.
Učenecp
ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijski razred,
in je pod nadzorstvom poštenih krščanskih starišev, vsprejme se takoj.
Natančneje poizve se v ,,Katol. Tiskarni", Valvagorjev trg št. 5.	__
T u J C1.
11. julija.
Pri Mohu ■. Geringcr, trgovec, l Dunaja. — Kuh, potovalee, iz Siska. — Hudovernik iz Kranja. — \Vollner iz Gradca. Gassner iz Tržiča.
Pri MfUii-u -. Schenker in Gusehiz, lotovalca, z Dunaja.
_ Josifovič, zafcbnik, Hanzenhofer z Dunaja. — Peterman,
tajnik, iz Draždan. — Modic z Nove vasi. — Rčissler, potovalee, iz Brna.
Pri Južnem koluttvoru : pl. Arnault iz Berolina — Lustig, potovalee, z Dunaja. — Landerl iz Opatije.
(20-19)
Fdliiiffsr Si
Karojft Gianija z»]ogo umetaljne vezenine in tkanine priiK)roc»t»
" 'assitgsr
Dunaj, i., Seilergasse 10, Gottweigerhof
^	*clcf*8titi duhoTtčiDi kakor:
bandera, baldahine,
mašne plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kndiluice, altarne tvetllnice,
svete kipe, križeva pota,
l><>žje jcrolif, cerkvene leatenoe od
stekla in mcdi,
Tsakorrstne oblike in zloga.
Na zahteratije pošiljajo se paramenti na ogled.
Skoro 100 let imsjo^i sloTci obstanek naie nntanoritvc jamfi zm-ncsljivot^t na^e tvrdke. Ilustrovane cenike pošiljava brezplačno in franko.'VIS
ZAHVALA.
Povodem smrti našega nepozabljivega soproga in očeta gospoda
Štefana Lapajne-1 a
došlo nam je brzojavno in pismeno mnogo dokazov sočutja, za katero izrekamo, kakor tudi za mnogobrojne krasne vence in veliko vdeležitev pri pogrebu svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa nas veže dolžnost hvaležnosti do visokočast. duhovščine, do slav. c. kr. rudniškega vodstva, visoko čislanega predstojnika in uradnikov, do gosp. okrajnega glavarja logaškega, do gg. uradnikov c. kr. okrajne sodnije in davkarije, do slav. veteranskega društva m njega načelnika do slav. Čitalnice in bralnega društva za ginljivo petje, konečno do vseh meščanov, kateri ^o nas zaradi bridke 7gube v žalostnih urah tolažili.
IDRIJA, dne 12. julija 1890.
(1)
^Ailujoči ostali.
jJ Srečlce dunajske razstave ^ 1 gld. l|j(
'J
Prvo srečkanje 14. avg^ista 1B90.
ki 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti ^ 1	KOOO
fi
b
^ ^ 10
H^ 20 kJ '>0
M
Vsaka srečka za B^ oboje srečkanje veljavna. Karalo srcček obojega srečkanja. (20) A
Drugo srečkanje 15. oktobra 1B90. 1 dobitek 50.000gl. vrednosti ^^
H
M
H
V
6000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
» H
pil 200 ;; 10 razstavnih srečk	200 „ 10 „ „ rj(
JJ 2000 :: 5 „	2000 „ 5 „ „ M
M 1	dobivajo se pri M
^H^OreCKe po ± gid.	v. c. Mayer-ju v Ljubljani^
10 20 .-.O 200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
OLJNATO BAlIVIl
V
kofKltai*$Dkili iiiiMicah po pol in Jeilen kilo
pi-ipoi-oe^a iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in iirncža
® semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.