r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v«e leto » • • $6.00 Za pol leta . . • • • $3. New York celo leto • $7j n Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto 00 00 $7.00 533901 GLAS NARODA except Sundays List slovenskihdelavcev y Ameriki* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered si Second Clai« Matter, September SI, IS03. *t the 'post Office at New .York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 61 STEV. 02. TELEFON: C0RTLANDT 187«. NEW YOP.K, FRIDAY, MARCH 14, 1924. — PETEK, 14. MARCA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. ŽENSKA PRIČA PROTI DflUGHERTY-JU Objavila je razkritja glede špekulacij generalnega pravd-nika. — On in neki drugi moški, ki je medtem izvršil samomor, sta bila v zvezi. — Pogled za kulise visoke politike. — Tudi brat državnega pravdnika je bil zapleten v nečedne transakcije. — Pričanje so hoteli preprečiti. Washington, D. C., K>. marca. — Čeprav ne veruje \sak«U> v ncMočno številko "trinajst", se je vendar pričakovalo daiifs velikih stvari od posebnega senatnega komiteja, ki preiskuje uradno poslovanje generalnega pravdnika J)augliertv-ja. Že veerhj je bila zaslišana kot priča Mrs. Roxie Stinson Smith, ločena žena Jess Srni t li a. prijatelja ter velikega občudovalca Da u g 11 er t v -j a, v kojega stanovanju se je nekako pred enim letom Smith ustrelil. Ločena žena, ki je bila v prijateljskih odiiošajili s svojim možem do časa. ko je šel prostovoljno v smrt, je izpovedala včeraj naslednje: —/'Ko je prišel Smith z Daugh-erty-.jem v Washington, da nastopi urad generalnega pravdnika. je imel od 50.000 do $175,000 premoženja. Ko pa je umrl, je zapustil $250.000." Ko se je nekoč sestala s Sinithom v Atlantic Citv. ji je Smith baje rekel, da sta "ona'', namreč Smith in Daugli-t rtv pričakovala, da bosta zaslužila s patentnimi pravicami filmov Dempsev-Carpentier rokoborbe celili $180.000 Sedaj pa je znano, da je prevažanje takih filmov v med-ilržavneni prometu prepovedano. Naenkrat sta prišla Smith in Daughertv na precej skrivnosten način v posest večjega števila bondih certifikatov White Motor Car Co. Na prizadevanje Smitha je žena, katero je ločeni mož do svoje smrti z denarjem podpiral, prodala "hitro in na skrivnem" 25 certifikatov. Smith ji je rekel. "da nas certifikati nič ne stanejo". Daughertv in Smith sta sklenila še neko nadaljno skrivnostno kupčijo ter sta bila naenkrat v posesti akcij Pure Oil Co.. o katerih je tudi Smith obvestil svojo ženo, "da ju niso nič stale". Smith je otvoril pri tvrdki Ungerlcider & Co. v Columbusu. dva "slepa" borzna konta, ki pa sta obstajala Je na papirju. Namen teli kontov je bil špekulirati na dvomljiv način. Žena je nekoč prosila svojega p rej šue ga moža, naj neha špekulirati, ker izgublja s tem svoj denar. Nato ji je izjavil, da je ravnokar deponiral $175,000 v banki Mai Daugherty-a v Court House. Ohio, tla pokrije svoje izgube. Mal Daughertv je brat generalnega pravdnika in ta je doma iz imenovanega kraja. Žena je izjavila včeraj v nadaljnem. da ji je pripovedovat Smith o nekem skrivnostem rastlinjaku na K cesti, ki se nahaja v bližini uradnega poslopja jttsiičnega department«, in v tem rastlinjaku se je shajal v. Daugliertv-jem, da razpravl ja žnjim o kupčijah. Smith in Daughertv sta stanovala skupaj, sta bila neločljiva v svojih poslih, in Smith n? nikdar storil ničesar brez sveta in odobrenja generalnega pravdnika. Smith se je baje naveličal špekulantskega življenja, ga je vodil v Washingtonu. Ostal je sicer, ker je ob-svojega prijatelja, a do smrti je živel v večnem strahu pred razkritjem. Nekoč je rekel svoji prejšni žčni in prijateljici: ''Potolaži me, dvigni me kvišku." Lepo žensko je bilo zelo težko pregovoriti, da je prišla v Washington ter pričala. Storila je to le v namenu. ' da ohrani spomin Smitha čist. Zastopnik? Daugliertva SO skušali preprečiti pričevanje ženske s tehničnimi ugovori. Konečno pa je bila vendar zaslišana. FRANCIJA NI PREVEČ OSREČILA POLJSKE Kljub temu, da dobiva Poljska od Francije moralno in materijal-no pomoč, vladajo po njenih me- r stih, posebno pa v Varšavi strašne razmere. Varšava, Poljska, 13. marca. — Neprestano padanje vrednosti poljske marke v zadnjih šestih STRASNA DRAGINJA NA FRANCOSKEM Prikazni, ki so se pojavljale pri padcu marke v Nemčiji, je opažati sedaj tudi v Franciji. — Vrednost franka se je sicer nekoliko dvignila, toda to je le posledica posredovanja ameriških in angleških bank. — Cene vseh življenskih potrebščin so strahovito poskočile. Pariz, Francija, 13. marca. — Ministrski predsednik Poineare bo literal izvojeviiti danes v senatu oster boj. Padanje franka je omajalo njegovo stališče ter otežkočilo njegovo nalogo, da predre s svojo finančno predlogo in * SENZACIJONALNA ODKRITJA V PETROLEJSKEM ŠKANDALU. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo v "Washingtonu nobenega n-srlednega človeka, ki bi ne bil zapleten v oljnati škandal. Sedaj -se je izvedel«. o jo prijeli radi umora Walter Lawa. avtomobilskega agenta, s; katerim se je vračala danes zjutraj na svoj dom no prekrokani noči. To je bila povest o velikem popivanju in končala rse je s tragedijo po čudni stavi med njo in njenim občudovalcem. Dva policista sta našla truplo Lawa. sloneče na kolesu avtomobila Mrs. Gaertner. malo vstran od stanovanja ženske. Njegove možgane je- prodrla kroglja. Na tleli kare je bila poštola, o kater: je Mrs. Gaertner priznala, da je njena last. in napol izpraznjena stekltnica sinetičnega gina. — .Na poti proti domu sva pričela govoriti o roparskih napadih. —; je pripovedovala aretirana, ki je bila preje kabaretna plesalka ter do pred kratkim žena AVilliama Gaertnerja, torničarja iz Hyde Parka. — Rekla sem Lfttvu, da se izpostavljava veliki nevarnosti, ko greva tako pozno domov. — Nekaj časa sva se razgovar-jala o tem in nato sem pripomnila. da sem boljši strelec kot Je on- Predlagala sem v šali. naj staviva in kdor bo izgubil, bo moral ustreliti drugega. — Ne vem, kako se je zgodilo vsev,ostak>. Preveč sem bila pijana. Spominjam se le. da sem vide- Danes zjutraj sm-o dobili naslednje sporočilo: Scofield, Utah. Dne S. marca ob osmih zjutraj se je završila v rovu št. 2 v Castle (rate. I'tali. silna eksplozija. Caistle Gate je oddaljen od nas milj. Zal, da se jo ponesrečilo tudi šest Slovencev. Imena^ treh so mi znana, namreč: Georjre Slu-'=ra. Andro Kompas in Aleks Pa-trik. Vsejra skupaj se je ponesrečila 173 premogaije v- Ponesrečenci -so večinoma Grki. Italijani in Angleži. mesecih je dovedlo vlado do spre-j svojim finaiit-iiini programom, jema drastičnih odredb, ki so na-1 V vladnih krogih pripisujejo začasno dviganje vred-praviii življenje skoro nemogoče liosti franka izključno le posredovanju ameriških in an-za nekatere sloje prebivalstva, j gloških bank. Kljub temu navideznemu izboljšali ju pa Najbolj so prizadeti ljudje, ki bivajo v hotelih. Majhna sobica v prvorazrednih hotelih stane skoro deset dolarjev na dan in treba je podkupiti portirja, če se hoče dobiti kake ugodnosti. Pred nekaj časa je dospel iz! Londona neki Mr. Watt, zastopnik Indo - evropske brzojavne kompanije. Ker je poznal običaje dežele, je nj-egov tovariš, Mr, Roberts, prosil vodilni hotel, naj reservira sobo ter dal tudi vratarju deset dolarjev. Mr. "Watts je dospel v hotel ob šestih zjutraj, a pustdi so ga čakati do poldvanajstih ponoči, navidezno, da bo postala prosta kaka soba, a v resnici, da je iz gotovega obupa razdelil par bankovcev med usluž bence. Konečno je dal pet dolarjev nekemu pomožnemu vratarju in ta ga je spremil v majhno sabico, za katero je moral plačevati po deset dolarjev na dan. Hotelske tarife bodo v kratkem zopet poskočile in Varšava bo uživala pridnost, da ima najdražje [akomodaeije te vrste na celem svetu. Te a-komodacije pa niso najboljše, ker bi se celo najboljše tukaj smatralo v New Yorku za akomodacije desetega razreda. Da vek 7o odstotkov na račun ni posebnost Poljske, a hoteli imajo sedaj pravico zahtevati dodatni davek 90 odstotkov za "poprave * \ Pred kratkim so priče'i bežati stalni gostje iz prvih hotelov, a j ker je stanovanjski problem tu-< kaj bolj akuten kot v katerem dragem evropskem glavnem mestu, se plačuje bomise petih tt*oe dolarjev za stanovanja in nato še visoko najemnino. Stanovanjska težkoča je bila še povečana vsled vladne akcije pred pet imp det?, ki je prepovedal^ vsako po večanje najemnine ter jc bilo hišnemu gospodarju skoro nemogoče spodili koga iz stanovanja radi ne-plačanja najemnine. Cilj vlade je bil preprečiti izgon delavskih družin iz stanovanj, kar bi imelo za posledico. da bi se oprijeli boljševizma. Posledica tega je. da plačujejo nekateri bajne svote za stanovanja. dočim plačujejo še vedno isto najemnino ljudje, ki so bili tako srečni, da so najeli stanovanja pred petimi let-i. Baptifctovski misijonar Fettler je pred petimi leti najel tako stanovanje ter je denarna kriza močno prizadela vse življenje francosko« ga naroda ter vplivala na notranje-politieni položaj. Cene vseh živil in drugih življenskih potrebščin so poskočile in posledica tega je vedno rastoči nemir na predvečer parlamentarnih volitev. Radikalnim strankam nudi sedanji položaj ugodno priliko, da kar najosirejjse nastopijo proti ministrskemu predsedniku Poineare ju, kojegu stališče je postalo skoro nevzdržljivo. Kljub dejstvu, da so priskočile angleške banke na pomoč, da rešijo frank, se smatra vendar v številnih krogih Anglijo in v manjši meri tudi Ameriko odgovorno za polom francoske valute. Kaj bol j občutljivo vplivanje padanja franka na širšo mase naroda je povišanje cen kruha raditega, ker mora plačevati Francija visoko uvozno carino na pšenico iz dežel, kojili denar je stalen. Draženje k niha stavljajo ra- ' dikalni voditelji francoskim delavcem pred oči ter tudi ne pozabijo povdarjati. da so bile visoke cene kruha glavni vzrok velike francoske revolucije. Od vlade predlagane davčne odredbe, ki naj bi služilo v stabiliziranje franka, so vzbudile veliko odpora v trgovskih krogih, posebno med prodajalci na drobno. Ko se bo polegel srd teli ljudi, bodo višje davke enostavno navalili na kciisu me nt e. V poslanski zbornici je prejšni finančni minister Klotz že izračunal, da bodo novi davki povišali stroške vseh življenskih potrebščin za 25 odstotkov. Socijalistični poslanec Barthe je opozoril na dejstvo, da so profitirji že začeli izkoriščati novi položaj. Omenil je dejstvo, da so poskočile cene sladkorja, čeprav so se zaloge potrojile izza leta 1923. London, Anglija, 13. marca. — Daily Herald je objavil poročilo svojega pariškega poročevalca, v katerem govori o možnosti vojaškega državnega preobrata v Franci-ji. — "Resnost položaja je razvidna iz dveh odlokov vojnega ministra Maginota, ki se je od nedelje naprej neprestano posvetoval z ministrskim predsednikom. Magi-not je baje poslal vojaškemu governerju v Parizu pismo, naj opomni vse zborne poveljnike Pariza na navodilo, da morajo^ biti pripravljeni na akcijo v slučaju, da bi bilo proghv aseno vojno pravo. Kakorhitro se je izvedelo o eksploziji, je prihitelo iz bližnjih j plačuje še sedaj po £300 na leto, noselbin velikansko število ljudi na pozorišče nesreč''. Netimo eno se tnali rojak Alojz Križak s svojimi bordarji. da pride do ponesrečencev, toda strupen plini jako ovirajo reševanje. Ponesrečenci so večinoma ože-njeni ter imajo velike ali majhne družine- Ko sem "zapustil jaz pozorišče nesreče, so prine-sil iz rova sest strašno obžgaaiih trupel in eno glavo brez telesa. Vzrok nesreče mi ni znan. najbrž bo okrivi jen trbogi delavec. Frank Gorishek. sem zapazila, da ne diha več. Skušala sem fra j^otegnii iz avtomob-la. a je bil pretežak. Nekateri ljudje, ki so takrat na jeli stanovanja, so jih sedaj od dali tako dobičkanosno, da lahko žive na Rivijeri. Medtem pa je prenehalo vse grajenje novih hiš. kajti ifikdo noče biti tako bedast, da bi gra dil hišo, katero bi nato rekvirira !a vlado. Tako akutno je pomanjkanje hiš. da ho zopet uveljav Ijena rekvizieija. V številnih hotelskih sobah prebivajo še vedno poljski častniki s svojimi druži nami ter plačujejo približno po petdeset centov na mesec za vsako sobo in civilni uradniki so nastanjeni na isti način. Poslaništca. ki so nastanjena * hotelih, sploh nemeravajo zapn stiti Pel jako. .Nekateri tujci, ki pri dejo po opravkih v Varšavo, pre Pozneje je izjavila okrajnemu pravdniku. ki j« je zaslišal. — Ne (žive noč v turških kopelih ter od-spominjam se ničesar drugega kot potujejo iz mesta čimprej mola ležati-Lawa pri kolesu in da stav« — in če me obesite za to. Igoce. preti šele po objavi jen ju proklamacije.' PREJŠNI PREMOGAR STANUJE V PALAČI. MRS. DIAMOND SE JE PRESE-SELILA V OSSUNTNG. London, Anglija. ^ marca. Mrs. Viola Diamond je prodala James Brown, prejsm "pit boy ' svojo hSo na g4 y Brook^ lvnu ter se bo preselila v Osinhi" da bo v neposredni bližini svojih dveh sinov. Morris in Joe. ki sta bila spoznana krivim roparskega napada in umora dveh bančnih slov. ki sa bila nato obsojena na smrt ter se nahajata sedaj v smrtni hiši Sing Singa. Hišo je kupil Algernon Nova. ki je bil zagovornik obeh bratov v procesih-Hiša pe trinadstropna in v njej sa bivale tri družine. Mrs. Diamond je dala na tihem spraviti proč svoje pohištvo in sosedjo niso imeli niti najmanjšega pojma, da je odšla s svojimi hčerami. ki bodo najbrž ostale pri materi. v nekem premogovniku je bil imenovan od delavskega ministrskega predsednika iMacDonalda za Lord * High CommLssioner-ja General Assembly škotske cerkve. S službo je zvezana plača £10.000 na leto. z uradnim stanovanjem v Ilollvu ood palači. Njegovo ženo bo treba tifulirati z "Your. Grace Brown ', ki je socijalistični član parlamenta, je izjavil: — Imel bom sicer velike sprejeme in voz?l se bom v državnem vozu, a ostal bom isti pri prost i James Brown. Raz ven pri cerimo-nijah bom živel prav tako enostavno kot sem v času, ko sera bival v svoji premogarski hišici, obstoječi iz dveh sob in kuhinje. Kot dečcik sem večkrat z občudovanjem zrl na ta dom kraljev. a nisem imel seveda niti najmanjšega pojma, da bom nekoč stanoval v tej palači. bomba eksplodirala v angleškem poslaništvu. Atene, Grška, 12. marca. — Ob vliodu v angleško poslaništvo je danes zjutraj esksplodirala bomba. Povzročena škoda je precejšnja, izmed ljudi pa ni bil nihče poškodovan. * zveza med Skandinavskimi narodi. Kristijanija, 12. marca- —i V Stockholmu so se sestali zastopniki Švedske, Norveške, Danske iit Finske ter podpisali pogodbo, ki določa, da bo zanaprej^ vse spore in nesporazume med temi država« mi reševalo posebno razsodasče, • O Tj AS NARODA 14 MARCA 1924 « GLAS NARODA" ttt«VKHI DAILY) frank iakmr, iyihiwi •wnM and Publish«« by Ktortnie Publishing Company louis benboik. t ca Corporation) pi a c« of bu«lnw h tha Corporation and Addrasaas of Abova Offlearai «« Ccrtlandt trot Borough of Manhattan, Now York City. n. v- 'ola* naroda" (Volea of tho Paoplo) fmu—t k vary Day Excopt Sunday and WaBdoyo. Ka *«ii 1st* volja ilat In Can ad* ...... b Hi lot« . .......... ta wrt lata . Amarlko ....... mm .....— ta.o* ....... hm Za New York sa lale lotp Za pol lota .............. za Inozamatva ■ Za pol lota . ■ • - Mi r-* Subscription Yaarly »6.0* Advartlaamant on Asraemaot. •*Qlaa Naroda" lahaja vaakl dan Irvromil nedelj In praanlfco* Uoplat »ft podplaa In oabenoat! aa na prlobčujejo. Denar naj aa blavoroU »o Vtjatl ao Money Order Prt aprememM kraja naroCnlko*. pnoolmo. da ao «a» tafll prejtnjo bllT&llUe namanl. da hitreje najdemo naalovnlka._ * e*f«a«e sliiii. je zanimanje veliko. Tudi velike družbe se strinjajo s tem. Torej dola lio dovolj. Slovenci «*k-dauio, tla napredujemo. posebno pii pri i'ari sv. Štefana. farno ši lo mislimo »pet za eno nadstropje vzdigniti. Otroci r:isl- jo. torej tre! nuno več prodora. Nad š<»lo l>o pa narodni dom, katerejra so nam gospod župnik že prod leti obljubili, lies je potreba dvurane. Zdaj se ifumree v.*- zabave vrič v p nt ličju. Da se pa te-;ra znebimo, l>omo zidali nad šolo nar-odui dom. V ta iiameti ae pridno kolekta i>o hišah mesečuino iti m obljubljene svote. Nekaj tisoča k»v ji že v blagajni, ne ve se. ali bo šlo za obresti, ali za semenišče, aH za zidavo, ali za avto mobil, katerega hočejo g. župnik ianeti. Za avto je pipec-ial kolekta. pa če ne l>o dovolj, bodo pa vzeli iz drugega .sklada. k«-r .so sami boss. Precej zavednih faranov je proti tej special kolekti m vzorni trgovci •*) enostavno rekli: Ne! Glej. grjsj>od se maščujejo! Namesto da bi jim pomagali do boljše trgovine, pa v zahvalo odjemalec odganjajo. To ni po katoliški. Avtomobil mora biti! Crcspod preveč zahtevajo. Znrii-aj pravijo: "Bog okah varnostnih -bh^ti, so obla-ra Životič iz Malega Pužarevea od /11 7"Sct uvedle P^cis-kavo. V Sla-sebe svojo ženo J«lico in 9letnoj t,UI <^"»nevajo? da se je zločina hčerko Zorko. Odšli sta k «oivd-j "deležil sam C'aru na, ker je bil te-nikem in ostali tam skoio tri lcta.|dajJ Slatmi !lt'znan ^sUuk, o ka-Nekega dne pa so bratje zahteva-!torcm ^jo, da je bil Garuga li, naj s<» Zor k a vrne k očetu. je medtem živel z ne ko drugo | lepega dekleta žensko. O sprejemu hčerke ni ho- y sriu Bogošei je služboval o-tel ničesar slikati. Tedaj sta se obe' rožniški kaplar F. star. Spoznar se napotiti k očetovemu dedu. ki jc[je z nekim lepim dekletom in jo služil pri bogatem kmetu Sekuliču} Ladoma tudi vzljubil, Ž njim je v Popoviču. Ta jima je sestavil, bila zadovoljna tudi Dragica., ne tu/bo proti očetu in se obenem iz-|pa tako domaČi fantje. Ti so čaja vrl pripravljenega sprejeti dva-j kali priliko, da se maščujejo. Ne-najstletno Zorko v oskrbo. Ta j r-ejra večera so ga napadli ter mu svoj koral; pa je Sekulič drago]zadali več smrtnonevaraih ran. plačal. Nekega dne je namreč do-; On-žurka so prepeljali v bobmiii-bil od Zorkincga oče^a t:>žbo radi! co. krivec pa v zapor, oskrunjenja mladega dekleta. Tc! dni se je vršila razprava pred s>-j Odkrit zločin iz leta 1933. d išče m v Beogradu. Pii zaslišanju' ie Zorka izpovedala, da je spala Nekateri zahtevajo o«l mene marsikdaj kaj nemogočega. Pi> dol gotrajnem premišljevanju sem sklenil tudi tem ugoditi. Napisal bom nekaj, kar no ni še nikdar slišalo in še nikdar či-talo. Torej tega se- ni še slišalo nikoli : Postarna devica je rekla '"Ne. gospod, motite se. jaz nisem stara petintrideset let, kot pravite, pač pa petinštirideset. Pravzaprav že v šestinštirideseto leto grem. Nemara se je pa tudi gospod fajmoster. ko me je vpisoval v krast.ne buke, zmotil za eno leto ali dve. in sem pravzaprav stara enoinpetdeset let. Ze najmanj stokrat bi >e rada možila. pa me nihče ni maral. Marsikoga sem že povabila k sebi. dala *em mu jesti in piti, nazadnje mi je pa fige Sugnskm&ttčika Ustanovljena \. 1898 SCalnL Sr&untD Inkorporirana I. GLAVNI URAD v ELY. A8INN. Glavni odborniki: PrMedstk: RUDOLF PBRDAN, m K. 1SS 8L, Cl«T«iaaC Ck Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 10« Feju-l Lcrmim. V. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 981, Ely, Minn. Alacajnlk neizplačanih wnrtnin: JOHN MOVKRN. «11 — Utk At*. Maot Ouluth, in«« p< .kazal v jaslih v hlevu. NeJcega dne, ko je ded odgnal živino na pašo. je prišel k njej Sekulič, jo zbudil in j j -' kljub njenemu klicanju na |>o-! nw>č oskrunil. Zbežala je k materi, ki jo je pa kmalu nato ztapet prt- V predmestju Beograda so pretekle dni podiral hišo. Pod lesenimi tdami so našli človeško okostje. Beograjska policija je dognala, da je v tem stanovanju stanoval leta 191-^ Jiek Coi-ič s svojo Ijtihico. Kar naenkrat sta pa istega leta imenovana izginila. Zdaj vedla nazaj. Sekulič jo je sprejel . . . 1,11 •• -tr i i je pojasnjeno, da je Lonca uino- ju se kaz.\l zelo prijaznega. Kakor! .. 1 J ,. , . . , - • ■ >• i i • ' , -i*i i rjla njegova ljubica ui e tudi odslej spala v jasbh 1 ° J ® no«! tlemi, sama pa zbežala. O sedanjem bivališču morilke policij i ni ničesar znanega. Razbojnik v ženski obleki. Bil je semanji 'i-cer nekoč, ko se je vračala z mle Ni i-e mogla ubraniti. Tako je izpovedalo dekletce, izipovedi prič pa se ne strinjajo. Neka priča je nik, ki se nm je zdela ženska ksto-tako .sumljiva. Stopil je k raznim kmetom in jih spraiševaL da-ili jo :zpi>vcdala- da je bilo dekletce pri i poznajo. Toda nihče mu ni mogel njem uslužbeno tri dni, nakar je dati zaželjenega pojasnila. Ona zbežalo, ker jo je pokvaril radij pa je zapazila, da se orožnik zali jenega obnašanja napram liu-j "jo zanima in je postala nemirna j:om. Poleg tega je Sekulič pred-' -n zmedena. To se je zdelo orož-l"žil spričevalo beogi-ajskega! niku še bolj sumljivo. Ko je hotel mestnega lizika, ki priča, da je "topiti k njej, jc selj--;kiuja vstala dekle spolno bolno, in spričevalo,' »'» ^c spust da v divji beg. Sej mar- la ni ou nikdar bolehal na sli-čni bolezni. Kakor izgleda, je Zorka žrtev nemoralnih pohujŠljivcev, ki ji za njo in v kratkem je l>ila zve-zaua. Tedaj s«1 je izkazalo, da je eljakiiija zloglasni ainavNki (al- so zlorabljali dekle in hoteli ko- bautfki) razbojnik Derviš lianiuš. m-čno uproj>astiti 52letnega ugled-j Ma čigar glavo jc jugoslovanska nega moža. Njena trajrika pa je vlada razpisala 10.000 dinarjev, pričela onega dne. ko jo je oče za-j -'-i jo bo sedaj dobil dotični orož-podil iz očetove hiše in jo s tem j J>'k. Derviš Uamuš ima na vesti pre pust »1 lastni usodi. Tudi ta^ vse polno ropu;-sk'Mi umorov in je proeest kot mnogo podobnih in ki še ni končan, priča o veliki moralni propalosti današnje dimžbe. Zločin nad 121etno deklico. V čakalnici skopljanskega kolo-H Ivor a je te dni sedela 121etna deklica in čakala na vlak proti Nišu. Videl jo je blagovni nadzornik :n jo jwzval k sebi v pi.sami. Slučajno ni bilo nikogar na kolodvoru. Stcpivši v pisarno, j? ugasnil luč in jo -skušal zlorabiti. Deklica je klicala na pomoč in k sreči jo je slišal službujoči orožnik, ki je na-sibieža takoj od vedel v zapor. Čaruga in umor hotelirja v Slatini. Pred dvenii leti se je izvršil roparski umor 'hotelirja Sehmidta in njegove soproge v S'atmi Preiskava je ostala brezuspešna in se je domnevalo, da je izvršil umor nek Rus. Precej časa yjo zločinu se je seznalo, da Je dotični Rus stopil v roparsko tolpo razbojnika Čaroge, kar je razvidno tudi oc prišel n;j sejfin, <.!a si ogleda svoje večerne žrtve. i Pošiljanje živine v Italijo preko postaje LKtrica-Bohinjsko jezero je ukinjeno. Pošiljanje preko Rakeka je dovoljeno sanuo za klavnice Trst. S. Saba, Trento, Torino, Milan, Veneeija. Genova. Rim, Fireuca in Napolj, toda samo v slučaju, da ima. uvoznik dovoljenje italijanske vlade. Produkcija lanenega semena v Jugoslaviji. Lanskoletni pridelek lanu. ki je bil prikladen za pridobivanje lanenega olja, je znašal 200 vagonov'. Ta količina pa nikakor ne zadostuje za domače potrebe, zato bod° morali lotos lane no olje uvažati. V Jugoslaviji se nahajajo 4 tovarne za predelavo lanenega olja, od katerih bi mogla ona "v Be&kereku v slučaju, da popeftqo-ma izrazu svojo kapaciteto, ne samo pokriti res-domači koneum. .. Brivec je rekel: l'Zu božjo voljo. kaj si že spH tu? Saj sem te šele pred enim tednom obril. No. j tako kosmat ]->a tudi nisi, kot praviš- Le počakaj še en teden ali »Iva. Bom pa takrat enkrat za trikrat opravil. In glej. da mi ne boš kake napitnine ponujal. Rajši se skregam s teboj, km da bi sprejel kak sold ud tebe". " * Vabilo na veselico se je gladilo: Pridite vsi! Poročeni moški naj {ia puste žene in otroke doma. Je boljše, če jih ni blizu. Ce bo kaj dobička, bomo za-pili.'* Trgovec jc rekel odjemalcu: <:0 ti pro klet i osel zakaj si pa prišel k meni.' Kaj res še ne veš. dn imam samo preležano blago.' Pojdi k sosedu onkraj ccste. Ris. da je moj smrtni sovražnik, toda prodaja izvrstno robo in je tudi najmanj petd«\set procemov cenej i kot jaz". # * * Fant. se je pnnei globok" priklonil ter ji rekel z. odličnim spoštovanjem : " P rokic t o ste danes grda, gospodična! . . * * * Naročnik je pisal upravniku: "Danes sem sprejel dva izvoda včerajšnjega lista. En izvod vam tem potom vračam v priporočenem pismu ter prilagam dolar za stroške, ki jih boste imeli, ko mi boste odgovorili, da ste poslani izvod sprejeli Kaplan pri spovedi: "Ali si molila pred jedjo in po jedi ? Ali si se vsako jutro pokrižala ? Ali si se postila v petek ? Ce si imela pa kdaj z moškimi opravka, mi pa ne pravi kaj iti kako. Kar h faj-moštru pojdi k spovedi, on je že gluh. Če te bo pa slučajno slišal, ti takoalitaiko ne bo vrjel". * * * Prodajalec čevljev: "Oh. pi-spodična, kako veliko nogo Ina-te!" Kupovalka : "Vem. da je velika. .Ponosna sem nanjo. Dajte mi za dve številki večje čevlje, da bom lažje hodila". * * * Bankir je rekel neznanemu človeku : "Seveda vam posodim tisoč dolarjev, četudi vas ne poznam. Zadolžniee pa ni treba nobene delati, saj se vam že z obraza bere. da ste poštenjak". * * * Gospodična je rekla šivilji: "In prosim vas. napravite mi jako dolgo kriio .tako da se bo vleklo po tleh. Vsi pravijo, da imam čudovito lepe noge in ne maram, da bi me kdo na cesti pogledal". Vrhovni Urcvnlk; Clr. JOS. V. GRAHEK, KI American Btata Bank Bid*-. Mt Oran« Sixth At«.. Plttaburfk, Pa. Nadzorni odbori *-NTON EBASNTK, Room SOI BakevoU BUg., t«. DUmond and Streets, Pittsburgh. P». MOHOH MLADIC, 1S34 W. IS Str««t. CMw» TSL raANK 8KAABEC. 4S2S Waaklnrton 8tre«t. D«n-r«r, OaM, Porotni otfbor. LIONARD BLA B OD NIK, Boa «30, Kly. Mina. GREGOR J. POREKTA, SI0 Stevenson Hide.. Puyanav. Wui WUNK EOR1CH. «217 St. Clair Ave.. Clovolan*. O. Zdruiavalnl odbori VAU5NT1K PTRC, 7*6 London Rd., N. BL, CUvolaaC. ft. PAULINE ER5IENC, 3S3 Park £tr„ Milwaukee, VH. /OSIP STEKLE. «14 E. Mosa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. ESS Market Street. Waukesu. Dt --Jednottnc aradno jtsstlo: *G1sa Naroda". ■ Vse #rrari tlkaJoCe se uradnih sadev kakor tudi denarn« »otUJstw 5iaJ se i>orfilJal<>miran al'-. Ivt ii" -k.'.n-^i i-vat- i "ja \ U!>l<»iiji, iiu' >jai!-i-:i državljan, g- rišKi •»!<•-vt-n.-.k; ro-ak. \a realki službujeta lv:; "pr de-, rja", ki i.vo in sta ::kanirala d'jake. lii posi-vaj • glaefeono sok>. Te dm je d< Ml i'a-*! -r. ki sc jc vc^lol v Idriji povs -m •v -rektnu. ueisad«-!aa uka/.. tla ui;>-. a Triko i:.-!pn !<'. L;i on»ž-•'il-i • i ga 'ugnali. Zastopnik eli-'a-ti je na >"j»rasanje, zakaj ni :a -d:-ri \/. Idi ;je Pahor, »nlgovonl.1 (:i ya4Li«. k-.-r ne zaba.ja v it:ti"ian-ku drii7.br>! -la!. v i;-.tr<>v«>r! i/.\ title! •-ki !(»••; n j. ua : »d: sc : volitve. kaki mI'.vi.h-ker .1 > zad-!>•!(> zna i m. ali c /ij<> SI ivt-ifi aicstnih : ne. Prodor r Fcstojni. v>t> jne :>'.-r« ča jo da - • ' veli-l>red- Obcrcženi fašisti v tiskarni Tz Gorice poročajo: Siirje «'b-r'.v.eni lašlsti so pri drl i v presto-re Narodne liskanic v CJor;«-i in ♦aiii izvi-šili preisk.avo. Imeli s > -• •boj p -o!.!ii-iilo p:or>kc pidicije! Xvlca.i iiczas-iiAtiie^ra. di i/ila tlr-.:avna ("blast t';išistom dovoljenje. -i:t smejo preiskovati "111 razbijirti v :■'. vei-Ai-m lrjd.ietjii! Kje sni-> ? : !i - n \ d v Ita'iji. dež-di sv« bed« •že' i d< ;aleri thv- ja^-ki far^ti : /.'vi jen jeni in intetjn-m Juu^^l"-venov! Ka j p/>receta k temu Paš «'-:n jairi !e i kein prt d« rn. k: )•■ - : init -'*»Liiiv.u -lal ja .-kt 2ra Touiinir 1-laDa IV-rtarelliju. Prt Im* je d p.'-l k:lt>invtra in nar^ravlja zv* .<•• iiied pti-t •■jusknid j;miaini I si • n«» ian!a-r eno Cuio jamo ti:- / Iru-Anje m <: dva labirinta n.» p* d-zeniskl poli T in poi kilometra. Žflezmica pieko Istre. Mnogo se razpravlja o novi železu ški zvezi med Ti-'e-ni ii Ii. ;»reko L>»tre. Neki strokovnjaki bi radi z«r:*adiii železnico «rd Luikh <_dave .-tk<•>•; r"';-'>> u r čez Jurtla-liMie na lic ko. d.ruufi >e zavzemali za jn-oiro c»d Kozinc ti -» Sapjan. ' r*'! ji pa h'H'-ejo prejr > sktvzi srednjo Isjto. Slednja bi bila pred vse n: strateifične važnosti, ti'da pričale vati ni ne ene ne druse zi^rad-h". marveč ima žeUv.iL*ško razpravljanje služiti v glavnem blž- Ninčie Fašisti so iioteli najbrž njim dr/avnozborskim volitvam. Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjerv niso izkušeni. . Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4. frank saxser state bank nekega pisma, ki ga je poslal teajMrer detat* tudi zrn ipsvoz NA KRVAVIH POLJANAH MOVA gAJracVA M3XJIQA IT RPLENJE in strahote i bojnih pohoda? biyfteg* slovenskega, planinskega polk*. V knjigi bo popisani vsi boji biviega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoske planote, s gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in fr polkovem uporu ter njega »kletvi. Knjig* J« tado ▼mM« STO vtnal fa |8 ilik b toJm. '«LM MA*ODA' Točk. m * fes \ GLAS NARODA 14 MARCA 1924 Vez! med hipnotizmom in zločinom. Iz Berliua poročajo: — Vprašanje je, če se je umetnost hipno-tizma splošno uporabljalo v Nemčiji v kriminalne svrhe To je vprašanje, glede katerega so je splošno razpravljalo izza rudnega slučaja Kurt Frommana, tri in dvajset let starega dijaka, ki jo bil oslepljen ter prijel pod po polno duševno kontrolo doktor Werner Aehilesa. Mladi Froiiiman, katerega so sedaj odtegnili du-hfvncmu uplivu zdravnika, je dolu! nazaj svoj vid, a preiskava se vrši naprej, kljub številnim naporom Frommanovega očeta, prej-šnega admirala nemške mornari-i.m', ki skuša potlačiti eelo zadevo. Policija je izvedela med tem, da ni dr. Aeliile star še t'idese? let iu da se je pečal * h;p:i«.v;.i ioni v y.\ezi z znanstvenimi verskimi problemi. Približno pred enim !e-!<>m si je pridobil Dopolno kontrolo nad starejšim bratom Froma-n.ana, katerega je poznal iz šole ter j«' uporabil svo.i hipnotični upi i v v nemoralne svrj.e. To je post.do razvidno iz pisr-u: Aehilesa. v katerih je starejši From man povsem prostodušno razpravljal o svojih odnošajili z zdravnikom. 8 posredovanjem svojega starejšega brata se je sestal Curt Fro-man z dr. Aehilesom, a najbrž ni bil tako dostopen kot njegov starejši brat. Perijodično je bil izpostavljen učinkovanju liipnotizma in njegovo telesno zdravje je pričelo propadati- Soglasno s policijo si je hotel dr. Achiles popolnoma zavojevati duha mladega moža v namenu, da dobi denar od njegovih starišev, a presegel je vse meje ter popolnoma zmedel mladi ča. Ko je bil v tem stanju, ga je videl dr. Hans Gruenwaldt in ta j<' razkril vse podrobnosti njegovega slučaja, ki predstavlja eno najbolj zagonetnih poglavij v zgodovini berlinskih zločinov. — Videl sem ga priti v neko cerkev v Potsdamu, — je rekel dr. Gruenwaldt. — in na obrazu je nosil izraz, ki je bil naravnost presenetljiv in strašen. Bil je navidez popolnoma slep ter se je opiral na roko neke mlade ženske. Tako zelo sem se zanimal za ta slučaj, da sem povabil mladego Frommana v svojo hišo. Zavijal je svoje oči, a slednje so obvisele na gotovih predmetih, kar je vzbudi-bi v meni sum. da je slepota le simulirana. Ker se prilično spoznam na hipnotizem, sem ga skušal rešiti pogubonosnega upliva in t<> se mi je tudi posrečilo. Vrnil s'» mu je vid in izgubil je tudi nekaj svoje prejšne nervozne napetosti. - Naenkrat pa so se odprla vrata in vstopil je Aehfles. Vprašal je za Frommana ter izgovoril par fraz, kojih eno sent razumel, (•lasila se je: — Spomnite se prstana. — Nisem mu dovolil vstopa in odšel je proklinjajoč. Ko sem se vrnil v sobo je bil Fromman v; obžalovanja vrednem stanju. Njegovi živci so bili popolnoma i/, reda in izgubil je tudi vid. Odve-del sem ga z vlakom v urad neke-g;i očesnega zdravnika in spotoma se je skušal vreči pod vlak, še v« dno pod uplivom oddaljenih sil A/l.ilesovega duha. — Spomnite se prstana. — Ta fraza je predstavl jala novo skriv nnst v slučaju in z no-/imi razkritji se jr pojavila tudi neka lepa ženska, najbrž Rusinja, ki je pogosto zahajala v hišo Aehilesa ter izvajal a oči vidno hipnotičen upi i v. 'olieija je izvedela, da se imenuje In žciska "Madam Libel 1 ali ma-daiua Ledow", da je bila kot Aehilcs abnormalna in da je stal 1 »rmman prilično pod istim uplivom te ženske kot pod uplivom /ehilosa. Tekom preiskav je pojedel o-sbplieni mladi mož poučijo * nc-lio hišo in ob tej pri!»ki je izgovorila dotrena zagonetna renska i-te skrivnostne besede: — Spomnite se prjlana. Te besede so očividno izvede velik učinek na Frommana in po-licija ga jc hitro odvedla, ker se j'1 bala, da popolnoma obvladan. V nadaljnem poročilu policije se glasi, da je skušal Achiles hipnotizirati tudi očeta in mater Frommana, ko je obiskal njih hišo pod pretvezo, da se briga za >dravje sina. Achiles je dobil od starišev Frommana_ tudi manjše svote denarja, pod to pretvezo, a policija domneva, da so bili to le uvodni koraki k konečnemu poskusu, da izsili večje svote s pretnjo, da bo v' drugačnem slučaju razkril intimno življenje sina. Na ducate prič jc bilo zaslišanih in med temi so se nahajali najboljši dušeslovni izvedenci Nemčije. Izvedenci ter zdravniki vsake vrste so bili poklicani, da dajo izraza svojemu mnenju. Številni med njimi so zagovarjali teorijo hipnotičnega upliva na velike razdalje. a vsi so soglašali glede čudnega upliva, katerega je izvajal Achiles na mladega moža. Nekateri zdravniki pa so bili mnenja, da sta slabo zdravje in slepota Frommana posledica njegovega nerednega življenja. Achiles je za enkrat pridržan v ječi Je pod tehnično obdolžbo in medtem se vrši preiskava naprej. Oblasti izjavljajo, cja bo izpuščen šele takrat, ko bo pripravljen zapustiti mesto. Nemška postava določa, da se ne sme objaviti v listih ničesar, dokler se ne vrši sodnij-ska preiskava in dokler se ne predloži izvidov izvedencev. Ljubezen in avtomobil. Troje tragedij: dve ljubezenski, ki se od začetka do konca razvijata samostojno in ena avtomobilska. katero bi lahko uvrstili pod zaglavje nesreč in nezgod. V Bologni je že del j časa živel 20-letni Aspromonte Bonaccarsi. Stanoval je v ulici Audinot pri neki gospe Tommasuii. kateri je bilo že 26 let. Razumela sta se dobro ter sta živela v najlepšem soglasju. Naenkrat pa je posegla v njuno razmerje Bonaeeorsovn mati. ki ni več hotela teh odnoša-jev svojega sina z imenovano žensko!. Prišla je zatorej te dni k Tomm a s in i je vi in jI odločno prepovedala zapeljevanje Aspromon-ta. kaerega je hotela vzeti nazaj pod svojo streho. Ko je bil prepir na višku, se je pojavil v stanovanju sin in ljubimec, ki je napravil hrupni pravdi) kratek in trgičen konec: potegnil je iz žena samokres. pomeril na svojo ljubico To rum as i ni. izprožil in list relil nato še samega sebe. Tom-masinijeva je ostala lahko ranjena, Bonaeeorsi pa je izdihnil- Obupana mati si je radi povzročenega dogodka hotela vzeti živ-Ijenje, a jej' še pravočasno pre-stregli. Drug ljubezenski slučaj s smrtnim izidom se je pripetil na železniški progli Kim-Castellamma-re. kjer sta sklenila na tračnicah svoje življenje dva mlada človeka, moški in ženska. Brzovlak je povozil par v največjem diru in ko je bil mimo. je odkril strašni samomor železniški čuvaj, ki je ondi nadziral progo. Kdo in od kod sta nesrečnika, se ni moglo ugotoviti, ker sta bila preveč razmesarjena. 21. febr. ponoči se Je odpravil na pot v avtomobilu 37rletni šofer N. Barberis. Hotel je prepeljati svojo ženo iz Savone v nek sosednji kraj. Vožnja je bila iz-prva srečna, pozneje pa je avto — ne ve se, zakaj — pridrdra! na rob ceste, pod katero je 15 m globok prepad in je zgrmel v glo-bočino. Posledice so bile strašne: BarbarLs si je prtresel možgane, razbil lobanjo in par ur po nesreči umrl; njegova žena pa je zadobila noranjc poškodbe, radi katerih je morala pod operacij?dci nož in ki je radi njih njeno življenje še vedno v opasnosti- Isginil brez sledu. Iz Pragrrskega poročajo, da je kmet Ivan Napast iz Stražgoaij-cev pil v družbi ruskih delavcev, ki gradijo poljsko železnico iz Pragertkega proti Majšperku. Napast ie imel pri sebi okoli 50.000 dinarjev in se je mislil odpeljati na sejni. Od 4. februarja dalje ga pdgrešajo in obstoja sum, da so ga Rosi napadli in oropali. Slovenske vraže. Med našim ljudstvom so še vedno vkoreninjene stare vraže. Še sedaj se dobe taki, ki pravijo, da je mogoče kačji pik zagovoriti. — Beseda o "mori". Med preprostim ljudstvom na kmetih je še vedno zelo razširjena vera v vraže, dasi ne živimo več v času. ko so se zažigale čarovnice in vcdeževalke na grmadah. Vedeževanje iu ©oprnije prinašajo v naše kraje ponajveč cigani. ki so na tem polju najbolj izvežbani. Samo v izrednih slučajih se loti tega tudi kak "brih-ten" domačin. Bil sem osebno priča, kako je neka ciganska, tolpa izvlekla, iz neke revne in slepe žene poslednji' krajcarje po-1 pretvezo, da bo čez leto dni zopet izpregleda-la- Cigani so svojo coprnijo izvajali zrlo spretno. Slepo ženo so postavili na sredo sobe ter se vstopili okoli nje v krogu. Pristopil je star cigan, ki se je ženi približal, ter ji šepnil na uho nekaj nerazumljivih besed. Potem je začel okoli nje plesati v vedno večjih kolobarjih. Položil je končno roke na oči in žena je izročila ciganom ves svoj denar, nakar je ciganska tolpa odrinila. Starka je seveda, čez leto in dan bila tudi slepa. . . . Ljudstvo veruje tudi v zagovarjanje kačjega pika. Se posebno pa se razumejo ženske v odpravljanju bradavic. Poznam dva recepta. Prvi se glasi: hodi zjutraj pred solnčnim vzhodom od kakega starega drevesa 14 korakov nazaj, in 13 korakov naprej od vzhoda proti zapadu. Ko pobijejo prvi žarki, postoj in ozri se v solnce- Nato se mize pripomni in poberi tisto reč, ki leži poleg pete tvoje desne noge. Ako je tam žaba ali kaj drugega — je vseeno. Rcceprt ne pozna- izjeme. Potem se **lasi pravilo, ozri se zopet v solnce in maži z zdravilom bradavice, zraven pa trikrat izreči: "Kar gledam, naj raste, kar mažem. naj izgine1." Tako. pravijo, ha je izginejo bradavice v treh dneh. Ako nočeš storiti tega. vzemi nit in napravi na njej toliko vozlov kolikor imaš bradavie. Nit se potem mora zakopati }>od kap ne da bi bradavičar ali bradavi-čarka vedela za mesto, kjer je zakopana. Ko strohni nit, izginejo bradavice same od sebe. Zelo je tudi razširjena storija o mori. Človeku zastane včasih v spanju za hip ča.sa kri in telo o-stane brez moči. To si ljudje razlagajo po svoje. Pravijo, da jih tlači "mora". Slišal sem o mori pripovedovati sledeče: neko noč mirno spimo v sobi. Naenkrat se neslišno cdpro vrata in v sobo stopi "mora". Ura-kukavica je ravnokar zakukala. dvanajst. Moro sem takoj \poznala, ker je bila pri nas že večkrat. Najprej se je spravila nad trimesečno dete v zibelki. ^Začela mu je sesati kri. Ko je opravila svoje delo nad njim. se je spravila' nad ostale otroke. Vsem otrokom so se drugi dan na prsih pozali baje odti-s-ki Mmorinih" zob. Mora je visoke postave, ogrnjena je v bel plašč, obraz ima črn in je brez oči. Verzij o mori živi med narodom nešteto. Čudno je, da verjamejo. vanjo celo trezni in razsodni možje. Narod ve povedati, da se pred "moro" obvaruješ samo na ta način, ako zabodeš v končnico postelje največji nož, ki ga imaš pri hiši. Tega noža se "mora" boji in na ta način izostane Umrl, ker je jedel meso steklega psa. V Voitsbergu na Štajerskem je delavec Fran Brunner ubil svojega steklega psa. Nato mu je padla v glavo misel, da bi bilo dobro ee bi psa spekel in boljše kose mesa pojedel. Nespametnik je to storil, dobil je bolezen, steklino, in nato kmalu umrl v strašnih bolečinah. Ta pes je ogrizel pred tednom tri osebe, o katerih se poroča, da jih je prijela steklina in da so tudi izgubljene. Sestanek v zaporu. Pri dunajskem deželnem sodišču v ~1. kraju se je vršila pred kratkim zanimiva razprava, pri kateri so prišle na dan izredno kurijozne stvari. 34-letni prebrisani tat Ivan Levrer je bil v policijskem preventivnem zaporu, v sosednji celici pa .se je nahajala prostitutka Marjeta ileluicrl. Levrer je imel vse polno masla na glavi, vendar pa so ga zaman skušali pripraviti do tega, da'bi priznal. Končno pa je le privo-1:1§ toda sam<> pod enim pogojem: da sl* uiti dovoli biti nekaj časa s IlehnerJovo skupno v celici li!, toda samo pod enim pogojem : ravnost, da hoče imeti ž njo rendezvous- Njegova zahteva je bila čudna, še bolj čudna pa. tla so mu ugodili: ln tako so se vršili, .kakor je dognala sodna razprava v«ak dan sestanki zaljubljene dvojice. Po vsakem Sestanku pa je Levrer izkazal oblastim hvaležnost na ta način, da je _ priznal zopet kako svojo lopovščino. Vendar pa je zelo varčcval z njimi, da je dalje izhajal. Sic< r pa je bil lojalen. Kar je j>ovedal, je bilo resnično. Končno je možu zman j kaše je hote! še vedno sestajati. Zato se je kratkomalo izmislil zločine in se obdolžil celo nekega umora. Tako daleč je šlo njegovo hrepenenje. Ko so končno prišli njegovim sleparijam na sled, je bilo rendezyousov konec. Pred sodniki je Levrer priznal vse tatvine. Marjeta Heimerl je izjavila, da je bila popolnoma po 1 njegovim vplivom in da je storila vse, kar ji je ukazal. Ko jo je odvetnik dr. Teiricli vprašal, ali je tudi pri sestankih a- njeni celici na policiji prišlo do intimnosti, £e j** glasno zasmejal a in odvrnila: "To pa ne!" Sodniki so ob-odili Levrerja radi tatvin iz navade na pet let njegovo ljubico Marjeto Heimerl pa na 6 mesecev težke ječe. Maček po prečuti noči. Pikantna dogodbica iz Beograda. Okajen starec, lepa prefrigan-ka ,in njen ljubimec. — Dekle je trdilo, da ji je dal denar, v resnici ga je pa ukradla. Ni še konec praznoverja. Nekateri ljudje imajo velik strah pred dvojčki- — Divjaki na Gvineji smatrajo dvojčke za veliko sramoto. — Afrikanski zomorci — sovražniki dvojčkov Skoro povsod je navada, če no iz drugih pa vsaj iz ekonomičnih ozirov, da se dvojčkov boje. Pri divjih narodih so pa dvojčki znak sramote, nesreče in nevarnosti. Stari Mehikanci so trdno verovali, da- je eden izmed dvojčkov ud usode zato odločen, tla umori pozneje svojo mater. Zato so pa enega od dvojčkov takoj darovali kot žrtev bogovom. Pri Indijcih v Peru je bila do zadnjega časa navada, da so najmlajšega, kot "otroka hudiča" živega zakopali. Pri Indijancih na. Gvineji se smatrajo dvojčki kot največja sramota. Zato je dosti slučajev, da matere pomore t aiko j ob rojstvu dojenčke, ali pa vsaj enega otroka. V Notranji Avstraliji smatrajo dvojčke prav tako za sramoto m se en otrok vedno žrtvuje bogovom. Ce je izbira med otrokom ženskega in moškega spola, žrtvujejo vedno bogovom otroke moškega spola. Tam je žensk veliko manj kot moških. Največji sovražniki dvojčkov pa so afrikanski črnci. Dvojčke prodajajo ali jih bspostavljaj-o divjim verem. Celo matere same i ill vložc v posebne vrče in jih izpostavijo mravljiščem, da se tako rešijo sramote Apono-črnci so nekoliko bolj humanitarni. Ker jim pa dvojčki značijo nesrečo, skrbno čuvajo mater in dvojčke, puste jo z njimi osamljeno zaprto, skozi šest do osem let. da med tem časom s pokoro pomirijo hudobnega duha. Največji prijatelji dvojčkov, zlasti moškega spola, so pa Ho-tentoti. Dvojčki so jim največja sreča in blagoslov, ki je vedno spremljan z godbo, popivanjem in pojedinami. Tisočletnica hrva tskega kraljestva. Pred beogradskim sodiščem se di na obtožni klopi ljubavni par. ki je poskušal priti na nedovoljen način do štirih stisoč dinarjev. On je Petar Čekič in ima naslov agenta mestne uprave, ona se pa piše Mila Karaklajič, drugače znana poti imenom "Milena iz gostilne Pri treh ključih". Četudi se nahaja v zaporu že dva meseca, je vendar ohranila gotovo eleganco in mirno odgovarja na vprašanja predsednika senata. "Sedela sem. kot po navadi '"Pri treh ključih", pripoveduje Mila in se drži na jok. "Starec je prišel okoli desetih ponoči, pošteno p i jen". Na besedo starec fčiča) se odziva s kašljanjem starejši gospod /. belimi lasmi in brki. ali druga če še dosti živahen starec. On je tožilci j. Stevan Nastasijevič. bivši gostilničar pri "Vojvodini", junak komedije od 7- decembra, ki se je odigrala "Pri treh ključih". "Torej, prišel je starec", ponovi predsednik. "Da. prišel, je in se je vsedel zraven mene. Veste, pijan človek! Kaj morem, gospod, to je moja obrt ..." "Brez sramu, prosim", opominja ]> red sedli i k. "Ali povej, kako je bilo. in kazen bo morda lažja". "Pijan tako . - . pokliče me, da greva nekam. Pred vratmi je čakal izvošček- Vsetlla sva se in šli smo. Ali on ni hotel biti miren . . . Jaz sem zahtevala denar in on je brez besedice izvlekel štiri tisočake ..." "Laže, gospod!*' vpada v besedo tožitelj z rdečim obrazom. — "Laže, kot kuja (psica)". In res, starec je imel prav. Na ponovna vprašanja predsednika je Mila priznala, da je iz žepa pijanega starca izvlekla denar. Po uspelem lovu je tekla naravnost v stanovanje svojega ljubčka, Petra Čekiča. agenta mestne uprave, s katerim je živela v nekorektnem zakonu. Ta je takoj naslednji dan zamenjal tisočake, porabil je samo enega, pa ne za sebe, temveč za to, da ga je poslal svojemu očetu v Vla-sotinee. "No. ti si mi lep agent mestne uprave!" se obrne na Čekiča predsednik. "Živiš dve leti z njo in sprejemaš tako ravnodušno denar in |>otem hočeš lutro očeta razveselit i. "Ne živim dve leti, boga mi. gospod. Komaj je 8 mesecev od tega!" "Pa kaj je to malo.'" se smeje predsednik. Tožitelj je ostal pri tožbi. Gdč. Godjevae, od sodišča določeni. zagovornik Mile Karakljč. je zagovarjala obtožbo z argumenti, ki j ill pač more navajati ženska v opravičilo izgubljene sestre. Ko se jc senat posvetoval, je p^ moral "starec" preživeti hud boj z avditorijem. Najprej ga je neka starejša gospa zasinehljivo zbodla: "Hotelo se ti je mlade, kaj neNo. pa so šli štirje tisočaki". Splošen smeh. zlasti ko se je izvedelo, da je ta dama "starčeva" varana "prijateljica". Tudi druga publika se je pečala s starcem, vsak nn svoj način. Stari gospod je sedel kakor na žer-jaici in bi jo najrajše pobrisal. Potolažil pa se je. ko se jc vrnil senat in je bali proglašena razsodba : Mila Karaklajič je izvršila navadno tatvino denarja in se zato kaznuje s štirimi meseci zapora. Njen soudeleženec Peter Če-kič se kaznuje s poldrugim mescem zapora in eno leto policijskega nadzorstva. Leta 1925 preteče tisoč let, kar se je Tomislav. knez Hrvatske, okliea.1 za kralja. S proklomacijo kraljestva je hotel vladar Hrvatske slovesno manifestirati popolno svobodo in [ neodvisnost države. Kajti le malo poprej so morali tudi Hrvatje' še priznavati nad seboj oblast Frankov in biti njih vazal. Ven-! dar so se koncem IX- stoletja j srečno izmotali iz odvisnosti in se' znali odtegniti tudi uplivu Bi-' zantineev. Toda baš tedaj je prihruhi ma-j džarska vihra: divje Arpadovo ljudstvo je posedlo širno ravan ob ! srednjem Dunavu in začelo > M-n. j jimi roparskimi napadi ogrožati sosednje države. Baš Tomislavu Igre zasluga, da je ne samo obva-j roval svojo zemljo pred Madžari.! marveč da je eelo združil obe te-! danji hrvatski državi, primorsko) 'n posavsko, v celoto in na ta na-•"•in položil temelj Hrvatski, sesajoči <»d Jadrana do Drave. Pa še druge nevarnosti je To-mislav srečno nčuval svojo zemljo." Svoje za pad ne sosede so takrat ogrožali Bolgari, v i ni dobi še vedno napol Mongoli, stremeči pod svojim vladarjem Simeonom j za tem. da spravijo ves balkan-j ski polotok pod svojo oblast, j Skupna nevarnost je privedla v prijateljsko zvezo in skupno o- b rani bo Hrvate in Srbe: Tomi-J slav je dajal zaščite srbskim j knezom iu je na svojih mejah zmagovito odbil nfpaUe bolgarskih trum. In še Tn-tje je bil uspeh Tomi-slavov. Dalmatinska mesta, tedaj povsem tuja hrvatstvu in slovan-stvu poseljena z Romani, ostanki 'z dobe rimskega gospodstva. so pripadala oblasti še vodno močnega bizantinskega cesarstva. To-mislav je dosegel, da mu j:h je Bizant izročil v upravo, s čimer je Hrvatska posedla zadnji del svojega jadranskega obrežja. Po teh uspehih, ko se je mogel v polni meri uveljaviti v politiki kot popolnoma samostojen, nezavisten in prilično močan vladar, je smatral Tomislav za primerno. da povzdigne svojo državo v kraljevino in da s kraljevskim naslovom na zunaj izraza svoji moči. V jugoslovanskem svetu so se v oni dobi formirale še male države. i/, katerih so se potem raz-v le močnejše tvorbe. Hrvatska je bila ena izaneiI njih in njeni u-spehi celote. Za proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva se delajo velike priprave- Kak >r ni drugače pričakovati. hočejo nekateri tej obletnici - !";#! Po^svetu. Bolgarija bi rada dobila armado. Kakor vse premagane države, je morala i>o mirovni pogodbi tudi Bolgarija izvesti popolno razorožitev in danes razen žandarme-rije ne sme imeti stalne armade. Že često so razne bolgarske vlade poskušale, tla bi to mirovno določbo ovrgle, a doslej brez uspeha. Kakor jw>roča pariški " Intransigeant ". je izročila bolgarska vlada koncem minulega tedna veleposlaniški konferenci v Parizu novo noto. v kateri predlaga, tla se ji zopet dovoli uvedba st>|ošne vojaške dolžnosti iu organizacija primerne stalne vojske. Po neprestanih izzivanjih, ki jih je zakrivila vlada Oankova, odkar je na krmilu, pač ni čuda. da je veleposlan"iška konferenca bolgarsko zahtevo soglasno odbila in se postavila na stališče, tla se mora Bolgarska točno ravnati po tozadevnih določbah mirovne pogodbe- Aretirani ministri na Bolgarskem izpuščeni. kot prvi pi Lše! *ia vrli Mont-bl.-uiea, kjer ie napravil nekaj po-:zku«;v za baromet! ično merjenje. Zanimiv slučaj. Iz Sofije poročajo; Čez nekaj dni bodo izpuščeni na svobodo bivši ministri zeimljedeLske stranke Tosnov, Man ulov in Tu rakov, ker položijo zahtevano kavcijo iu sicer Tomov loO.COO levov, Manu-Jov 100.C00 in Turakov 2(rj.COO levov. Spominski dnevi "Echo Warszawske" je objavil pred kratkim ve-: o zanimivem dogodku, ki se je pripetil v Cpii-stoehovu. V upravni sve.t tainoš-nje f.idovske občine je prišel grobar katoliškega pi kopališča in trdil, da se mu je že večkrat pojavil v snu neki vojak in trdil, da je žid, in da ne spada na katoliško pokopališče, ampak na židovsko. (Vz nekaj dni je prišla zopet stara židovka iz Čedonchov-ske okolice iu pravila, da zaman poziveduje j>o svojem sinu. ki že več let nima o njem poročila. Tudi ona je pravila, da se ji je sin večkrat pojavil v mui in ji sporočil. da je bil po krivem j>oko-pan na katoliškem pokopališču v Čenstoehovu. Na zahtevo židovs-ske občine s<> zadevo preiskali in ugotovili, da je v vojaški bolnici res umrl v Čenstoehovu pred nekoliko leti neznan vojak, ki je imel pri sebi le izkaz, ki se je glasil na ime Mor.ea Kapustc. Tn to je bil res iskani Žid. pokopan na na katoliškem pokopališču. Zato je vojaški urad odredil, da se mrliča izkoplje in pokoplje na židovskem pokopališču. UČITELJSKA. V ženitovanjskem uradu. Bivša odjemalka: Od krojača, s katerim ste me poročili, se dam zopet ločiti. Ali bi ga lahko zamenjala za policijskega poročnika ? Pred 40 leti je umrl v Berlinu Josip Pilite e h. ki j" postal iz kleparja vclcnudus*rijcc. Pridobil si ie velike zasluge za železniško razsvetljavo. Pred Tj leti je dobil Ree« Ueece angleški patent za indu~trij.sk > izkoriščanje šote. Iz nje je dobival amoaiijak, mineralna olja in parati n. Preti j"?.j leti je dobil mehanik Louis Robert francoski patent za izdelavo brezkončnega papirja. Do tedaj se je proizvajal papir le v manjših pdah. Pred 12o leti je umrl v Ženevi v Švici Horace Benedict de Saua-sure, ustanovitelj geologije. Poznan je l»iJ tudi radi tega, ker je "Ne nabijajte!" namreč po vra-ih je napisal na velik listek vaški učitelj. Otroci so kaj radi nagaja-jli starikavemu učitelju in butali Da bi to početje preprečil, je obesil jta listek na vrata, j Drugi dan so je pa početje prav .tako ponovilo in učitelj si je enega izmed učencev dobro zapomnil. To je učenec tudi dobro vedel. V šoli velika napetost. Kar pokliče učenca, ki se ga je zapomnil, pripravi stol in palico, da ga prav »se vede povsem mirno. Ko je že ioošteno našeška. Učence uboga in .hotel učitelj s vso silo zamahniti nad ubogo žrtvijo, pa mu obstane roka. Na hlače je namreč učenee nalepil kistek z napisom: "Ne na-ibijajteP*. .. namreč ... r .ffkAS NAROt>A 14 MAftCA 1924 V krempljih Črne roke. L. —:-—-a Frank Longo je imel majhno Ji, da jih oblasti zasledujejo, bi pekarno na Bleeeher Street, v brez dvoma umorili dečka, da se New Yorku in kupčija je bila iznebe nadležnega dokazilnega ma- dobra. Vodil je uzorn:> in srečno družinsko življenje s svojo ženo ter edinim sinom, ki je pode^val po očetu ime Frank. Frankie je lil star pet let, lep. razumen dečko, ki jc znal iti vsaki dan, brez vsakega spremstva skozi prometne ulice v otroški vrtec, ki je bii oddaljen par blokov od doma. Dne 13. maja 1914 je šel Frankie ravno iz šole proti domu. ko ga je ustavil dobro oblečen človek, ki je nosil dolge brke ter imel močile, bele zobe. — -laz sem tvoj boter. Frankie, — je rekel tujec. Tri Italijanih jc boterstvo zelo ugledna stvar. Ce otrok, v poznejših letih obuboža ali pride na kak drugi način v zadrege, se vedno lahko obrne na botra, da mu pomaga, bolj kol na svojo lastno krvno družino. Kot otrok pa dobiva od botra redno darove. Frankie ni nikdar videl svojega botra, ki je kmalu po krstu odpotoval proti zapadu, a pogosto je dobil od njega po pošti lepo igračke. Ko je mož s črnimi brki in belimi zobmi potegnil iz žepa škatljieo z bonboni, je bil deček prepričan, da ima pred seboj svojega krstnega botra. — Iskal sem te, Frankie, — je rekel lepi mož. — Bil sem ravno pri tvojem očetu in rekel mi je, da smeš danes z meno j domov. Čudil se boš. Imam lepe stvari za tebe. Strašno velikega teddv-med-veda, ki miga z glavo, električni vlak in . . . Frankie je šel z "botrom". * ♦ • Ko sc Frankie istega dne ni vrnil domov, je postala njegova mati histerična in oče si je pulil lase. Frankie je izginil na skrivnosten način, kajti noben njegovih tovarišev ni videl njegovega pogovora s tujcem. Naslednjega dne pa je dobil Longo pismo, oddano na pošt i v Jersey City in v tem pismu se je glasilo.- — Pisec tega pisma ve, kje se nahaja vaš sin. Proti plačilu $5000 vam bo vrnjen sin na način, glrde katerega se je treba dogovoriti. C'e hočete videti svojega otroka še živega, ne pokažite tega pisma policiji. Pismo je nosilo znani simbol Cmc roke ali Mano Nere. Sledilo je šest nadaljnih pisem, vsaki dan po eno. Oddana so bila v Brooklyn n, Bronxu, New Jersey, na Staten Islandu in v Connecticut^ Vsako pismo je informiralo očeta, da bo Črna roka stopila žnjim v pogajanja na njen lastni način. Vsako pismo ga je ftudi svarilo pred vsakim poskusom, da spravi policijo na sled zločincev. VsaV« pismo je tudi nosilo podpis Frankie-ja. spisan s tresočo se roko. To je bil podpis, katerega je naučil oče sam pisati svojega sinčka in na katerega je bil tako strašno ponosen. V tem pismu se je glasilo, da bi Orna roka takoj izvedela, če bi so Longo obrnil na policijo. V takem slučaju bi odrezali Frankie-ju ušesa in jezik ter poslali te ude očetu po pošti. V večini takih slučajev se dajo preplašeni stariši ustrahovati ter plačajo odkupnino tem brezvestnim zločincem. Tudi Longo je bil preveč previden, da bi se obrnil na piolicijo. Poslal pa je k policiji nekega zaupnega prijatelja in pozneje se je poslnžil majhnega dečka, ki je nosil po stranskih potih pisnva v polieijski glavni 'stan, kjer «o pisma fotografirali ter jih »4to poslali nazaj očetu po isti Jsotf. Na ta način se je zavarovalo Življenje de£ka, kajti že bi priSel kak agent Črne roke, da prične s pogajanji, bi lahko Longo predložil vsa pisma, da dokaže, da ni poklical oblasti kajti obupani zločinci, ki bi vede- terijala. Policijski inšpektor Tunney, catcremu je bila poverjena preiskava v tem slučaju, je dal dvema italijanskima detektivoma, ki nista bila znana v dotični okolici, naročilo, naj najameta stanovanje na Bleecker St., skoro nasproti oekarijc Longa in naj preselita tjakaj s svoj« e..! družinama '.vi la ne vzbudita nobenega suma. Potekel je celi teden, predno so i'l člani Črne loke drznili napravili svoj prvi korak. V bližini 70. ceste in druge a-venuc je imel Frank Maccaluso najhno trgovino z jesivinami in ■az ven tega je dobavljal s svojim -ozom kvas številnim majhnim italijanskim pekarnam. Vspričo >či vidnega obupa stari Se v ni modo ostati dolgo časa prikrito dej-ivr. i so dali oe*»tn izraza svojemu najbolj globokemu sočutju, je bil tudi Maccaluso. — Pad bi vam pomagal, — je tkel očetu Frani ie ja. — Mosroče "am res lahko pomapom. S svojim vo/om pridem pevsed naokrog po mestu. Pazil bom. Brez dvoma bom lahko kaj izvedel o vašem malem Frankie-ju. Longo se mu je prisrčno zahvalil in še isti večer je pripovedoval detektivoma, kakšnega dobrega prijatelja je našel v Maccalusu. S tem pa je poslal detektive na ded Maccalusa. . . — Videl sem Črnega volka in obljubil mi je, da mi bo pomagal, — je zašepetal Maccaluso že na-slednega dne v uho Longo. Longo ie bil veselo presenečen. Črni volk je bil dobrostoječ 1 vomicae v italijanski koloniji in splošno se ga je smatralo za uplivnega moža, katerega se je bala tudi Črna roka. Detektivi, ki so zasledovali Maccalusa, so ugotovili medtem, da je imel dolg pogovor s pekovskim pomočnikom. Pasquale Miloni, ki j" bil zaposlen pri Longn in da st je na dveh mestih, kjer je prodajal kvas. »neobičajno dolgo usta-vil. Tam je imel dolge in resne pogovore z več ljudmi. Razvente-ga je prišel Miloni vsaki večer v prodajalno Maccalusa v gorenjem delu mesta. Poteklo pa je več tednov. predno je pričel Maccaluso v svojih pogovorih z Longom omenjati denar. — Slišal sem o teh lopovih, — je rekel. — Ne vem. kdo so, a naj-brže so člani Črne roke. Črni volk jih je najbrž obvestil, da sem jaz vaš prijatelj iu da se njeni lahko zaupa ulogo posredovalca. Svetujem vam plačati denar. Če tega no boste storili ali če boste celo obvestili policijo, bodo ti obupni ljudje izvedli svojo pretnjo iu v takem slučaju naj se sam Bog usmili malega Frankie-ja. — Jaz nimam denarja^ — je stokal ubogi Longo. — Tudi ne vein, kje bi mogel spraviti skupaj $5000. Naslenjega dne se je vrnil Maccaluso s pismom Črne roke, v katerem sc je glasilo, da bi se Črna roka zadovoljila tudi s $3000. To svoto se je neprestano krčilo, dokler ni pokazal Longo svoje hranilne knjižice, ki je kazala, da ima v banki le $750. Že dva dni pozneje je prišel Maccaluso s poročilom, da so postali člani Črne roke pametni, in da se bodo zadovoljili s $750. Pri vseh svetnikih so prisegli, da bodo izročili dečka očetu, kakorhitro bodo dobiK denar. Rekli so, da so strogo nadzorovali Longa in da je lahk.o vesel, da ni obvestil policije. Črna roka bo držala svojo besedo, ker bi se drugače skvarila svoj lastni posel. — Tz prijateljstva do vas ho-C£m risk i rati še več, — je rekel Maecaiuso. Privolil sem, da se smete danes zvečer v moji prodajalni sestati z agentom Črne roke, da mu izročite denar. Morate pa biti STRAHOVITA KATASROFA V ROVU UTAH FUEL COMPANY- Raznoterosti bilo odstranjeno vse pohištvo. Mali Frankie pa je pokazal s prstom na zid. _ — Tam je bič, — je rekel. Zanesljivo sredstvo proti sifcli? Na steni je v resnici visel bič. _ — In tukaj stoji steklenica, — Z Dunaja poročajo: Na seji je vskliknil Frankie ter pokazal dermatologičnega društva je prof. an predal nad ognjiščem. — Iz te steklenice je dajala mati medicino dvojčkoma. .Nato so se pričele preiskave in ■'aslišavan ja v hiši sami. V pro-lajalni za candy je izvedela poli-djn, da je stanovala v dotičnem stanovanju družina Vieenza Aee-•18. Družina je obstajala i/, moža >tne ter dveh. otrok, starih štiri in net lei ter deset mesecev starih Ivojčkov. Cela družina se je preselila neznanokam. Ekspresni voz. v k- rerega je bil vprežen bel konj. j.- od vedel pohištvo in neki deček j«' zanazil na vozu napis "12. cesta'. Ni si pa zapomnil hišne številke ali imena moža. ki je očlvedel pohištvo. Dotični mož je b'd Italijan, a njejro- vi pomočniki so bili poljski Židje. kar je izvedel deček v prodajalni ••andv-ja, kjer so se ustavili. Policija je n;:to preiskala celo dvanajst« eesto#«»il reke do reke ter konečno našla ekspresnika, ki je navedel naslov, na katerega sc jc preselila družina Aeena. na ~2 ■«venue, meti 14. iti ]."». cesto. Ko je prišla policija v stanovanje. n; bilo Aeene doma. in Mrs. !Aeena je prisegala pri vseli svetnikih. da ne pozna Frankie Lomra. Frankie pa je stal pred njo ler ji rekel resno, da laže. Opomnil jo je na bič ter na žival, s katero mu je pretila, če bi si drznil gledati j skozi okno. Sele proti jutri se je vrnil Aeena domov. Detektivi s<» «r:i takoj jaretirali. Medtem sta bila tudi a-;rotirana Miloni in Ritola. V stanovanju Ritole je našla policija jdva nabasana revolverja in dolg štilet. Med stranmi knjige je bilo deset bankovcev no dvanjast dolarjev. ki so imei iste številke, ka-lere si je zapisal inšprktor Titn- --—-« inev. Oblasti so domnevali, da ie ! i I skrajno previdni. Tukaj, na tem zno odšel z doma. so sklenili de- eeni kletki, ki jemlje denar, po- Ritola oni "hudi boter", ki je zva- listku. so naniana navodila. Pi>- tektiv?. da «ra kljub vsemu aret i-! znam debro. -— je rekel edennav-jbil dečka z doma. a Frankie jra , . t i " ...... slusajte. rajo. ker bi drugače lahko zbežal.!/.očih detektivov. — To je majhna ni mojrel »identificirati, čeprav je — Peljati se morate po 6. ave-f Eden teh detektivov se je na-!prekmestna črta, na kateri poslu- iniel dotični črne brke ter lepe soline nadulični železnici do South pravil pijanega ter se z.deiel vije en sam človek kot voznik in.be. Ferry-ja ter paziti, da vam nikdo Maccalusa. Unel se je prepir in (k t ti i k i. Že cel mesec i je priznal, da je dobil $25 za oskr-se vam zdel količkaj sumljiv in slednji obdolžil, da mu je ukradel som .-t: vo/ii vsaki dan sto karo, k:; bo otroka in da mu je bilo obljub-nato se peljite z 2. avenue do 72. uro. Pričel je klicati policijo in st ia zasledoval pekovskega pomoč-jljeno še več, ko bodo dobili za-ceste in od tam pridite naravnost i; ki uniformirani policist, ki je nika iz delavnice. kjer j ebil za- rotniki odkupnino. Obsojen je bil v mojo prodajalno. vedel za celo zadevo, je prihitel na po.der na do njegovega :loma. na trideset let ječe. Maccalusa je * *. . tr-i .(..*.." Lon'ro ie dvignil na banki sv o- live mesta ter aretiral Maccalusa. j Ta p« kovski pomočnik, po ime- bil obsojen na pet in dvajset let ^ ** i . . t jih $750 ter poslal denar po stran-: Aretiranega pa niso takoj obdol-1 uu IJiiol::, je bil eden osumjenih. ječe. Miloni, katerega so v splo- skih potih inšpektorju Tunnev. ki žili odvedeuja ali izsiljevanja, tem-j katerega so detektivi opazovali, ko (snem smatrali za voditelja zarote. je vsaki bankovec markiral ter si ^č le žepne tatvine in njegovo je ki.el dolge pogovore z Ma tudi zapisal serijske številke. Na-,ime j° bi!o Pri vPis" v policijske j he om in Milonijem. to s.* je podal Longo natančno po rekorde tako popačeno, da ga ni i — Ali mogoče zaznamovani poti v Maccalusa, dočim Kol poročano se je pripetila pred kratkim v rovu št. 2 t" strahovita eksplozija, ki j<- zahtevala življenja 173 stavlja ljudi ob vhodu v rov. spodaj je pa skupina reševalcev. di Fuel Company. (';>-tl<' premog a rje v. Zgornja slil Oppenheim poročal o sredstvu proti sifilisu Stovasolu. ki ga priporoča neki francoski učenjak in ki se izdeluje v Franciji. To sredstvo se jemlje v tabletah in je d-dir ► izkazalo zla-ii kot prohibi-tivno sredsitvo. Trije dijaki so se d.di umetno okužiti z ulesom in n-sii po leeenju s Stovasolom kazali nobenih znakov bolezni. Prof. Oppenheim je opozoril na to. kako hitro izginjajo spiraheti in snusčaji. Hitrost, s katero izginjaj«* spir .heti, približno v eni uri. prekata a s;j pričakovanja in je naravi)! -I presenetljiva. Kake se 1vesejo'' jatelii. demači pvi- Na Dunaju je neki privatni da gospa njegovi odsotnosti ee-urr In k dognal, da njegova mlada gospa v njegovi odsn^tno-li »'•»• lepegji din* zasači lega gospodrka na svojem »stanovanju. ga z vrvmi priveže ob (> sre!jo. Par ur ga jc pustil v neugodni -Muae'ji. nato pa na trdno ob'juho, da se ii'ke'i več in* prikaže, le razvezal- Teda mla li prijatelj --c ne navzlic obljubi zopet oglašal. Kii ga zakonski mož ■».nov:? zasači, mu zveze n >ge !!t roke. usta mu zatakne v čepein in ga potisne pod posteljo. zn- barikadiran s kovčegi in zaboji je zvezani mladenič dolgo zdiho-val pt-1 posfelj fe&a mladofJi, fall}a nikdar sivb.nila dol ter mi izpraskala oči. sk< ;.i okno pa Sem videl velik 1lOS;. Ta oj)is ni soglašal s hišo, v ka-leri je stanoval Ritola in detekti-> se odpeljali nato z dečkom — Dobro, da stt rekel Maccaluso. ko je Longo v njegovo prodajalno. — Dobil sem navodila. Meni morate plačati denar, ker nočejo, da bi jih videli. Ko boste odšli, bodo prišli po denar. Ostanite pred svojo prodajalno. Do dvanajstih se bo Frankie vrnil. sa. Kmalu nato je prišel tretji pre}{1 vi(lel Pripovedoval je. da ga mož. s katerim sta se oba moža ^ priv(.del pod ,nost neki ..nio? z nekaj časa živahno razgovarjala.^mil je naj r.aka Kakorhitro je ta tretji mož zapu- t;nn da si kupi smodko in on stil prodajalno, sta šla za njim dva nl )h./ni, premakniti se z mesta. I vi detektiva, ki sta mu sledila do 3. yctlno se spominjal biča. ki v Goerck St.. ker je mogoče vi- avenue na 76. cesti, nato tri blo-1^ je visel na zidu. ke navzdol, en blok proti zapadu,; Frankie je dosti razmišljal o tem nato zopet proti jugu ter v iztočni 1(il jb.djši spomin smeri do 61. ceste in 2. avenue, in f.IoveklK ki mu je obot.d ta bir. kjer je vzel poulično karo. pi.,.til(> trideset let ječe. del i skozi okno Mannhattan most. Kmalu so našli hišo, koje notranjost se je skladala z opisom malega odvedenega dečka. V pritličju je bila prodajalna candy-ja in na Na Houston Street in Bowery j nato se je pričelo povsem j stopnjicah je bila ograja iz medi. je zapustil poulično karo in v.truš- Očito iskanje ljudi, ki so odvedli j Povest o zverini strehi se je zde- ču, ki je vladal tam, se mu je po- mladega dečka. Inšpektor Tunnev srečilo uiti svojim zasledovalcem. je sam zaslišal malega Frankie-ja. . Detektivi, ki so bili prepričani,) Najprvo je pripovedoval Frank da jiH bo ta človek privedel d^ da se je sestal s "hudim botrom", stanovanja, v katerem se je naha- Tunnev ga je vprašal, kam se je jal odvedeni otrok, so bili grdo odpeljal s tem hudim stricem. Z presenečeni, posebno radi tega, ker nadulično železnico ali podulično? ni otrok dospel naslednji dan v do- Z avtomobilom? Peš? mačo hišo. J Frankie je rekel: — S poulično Drugi detektivi, ki so opazovali železnico, hišo in prodajalno Maccalusa, so j — Kakšna pa je pravzaprav po-videli, da je slednji krog polnoči ulična kara? — ga je vprašal in-zapustil hilo. Dobili so povelje, da špektor. ga ne smejo aretirati predno bi sej — TO je lep voz. Tam je sedel deček ne vniil'domov, ker bi bilo mož v pozlačeni kletki ter jemal drugače ogroženo življenje otro- denar. ' ka. Ker pa je Maccaluso tako po-' — Malo karo z možem v pozla- je la dečku vrjetna, ker se je nahajalo stanovanje v najvišjem nadstropju. Več detektivov, pod vodstvom inšpektorja Tunney, je odšlo po temnih stopnjicali navzgor in prodrli so v prvo stanovanje, katero so našli. V tem stanovanju sta bila mož, žena in dva otroka. — To niso pravi ljudje, — je rekel Frankie. Detektivi so uato s silo odprli vrata nasproti ležečega stanovanja. Ta stanovanje je bilo popolnoma temno in ko so detektivi prižgali luč, so videli, da- je stanovanje popolnoma prazno-in- di j* V včerajšnji številki smo začeli priobčevati nadvse zanimiv roman: "Nesrečna ljubezen". Dejanje se je vršilo pred par desetletji, ko so vladale po Evropi in po evropskih dvorih drugačne razmere kot vladajo danes. Roman je poln dejanja. Poln prijetnih in neprijetnih razočaranj. dolg, bo imel vsakdo, ki se ga bo lotil čitati, ž njim par mesecev velik duševni užitek. Vse je prepleteno z ljubavnimi zadevami. Pisatelj je po svoje motive drzno segel v takozvano najvišjo družbo, obenem pa tudi v močvirje veliko-mestnega življenja.- V romanu je čudovito opisana žarka ljubezen plemenitega mladeniča; mladeniča najlepših duševnih čednosti, ki pa na nesrečo ni bil oblagodarjen z lepo zunanjostjo. fc Zaljubljen je v krasotico, toda njune sanje se ne ^ 9 morejo vresničiti, ker niti on niti ona nista poznala K b poti, katero jima je začrtala usoda. Začnite danes čitatf roman — "Nesrečna ljubezen" Ko prečitate prvo nadaljevanje, boste nestrpno pričakovali nadaljnih ter nam boste ob koncu hvaležni za izredni duševni užitek. m Uredništvo. MMŠ*MMM\ — _ — fll.AS NAHODA 14 M ABC A 1924 Maša senc. Anatole France. Evo vam, kar mi je nekega lepe-'številni gruči, ki je noplnjevala a poletnega večera povedal cer-'cerkev. Toda nikogar od prisotnih 'ovnilc pri sveti Evlaliji v Ncu- ni poznala in zelo se je začudila, ko •illc-d'Aamontu, in sicer pod vin- je videla, 'da so vsi oblečeni v ža-ko trto pri Belem konju; popival met in brokot in da nosijo za klobas steklenico starega vina na bukom pero, da imajo pripasan dravje nekega, ki je prav dobro-jmeč, kakor v starih časih. Bil so ušno umrl in ki ga je on zavite- tam gospodje, ki so držai v rokah ga v rjuho, posejani z lepimi sre- i visoke palice z zlatim jabolkom bmimi solzami, nesel prav isto in dame. ki so nosile na glavi čip- jutro s častjo v zemljo. jkasto zakrivalo pritrejeno z di.ia- Moj rajnki oče (to govori cer- mantno iglo. Vitezi svetega Ludo-kovnik je bil v svojem življenju vika so držali za roke gospe, ki grobar. Bile je vedrega duha, kar -o skrivale za pahljače pobarvane jc brez dvoma bila posledica nje- obraze in ni bilo od njih videti govega poklica, kajti znano je, da^drugega kakor napudrapo sence Zamrzli nos. Aleksander Dumas Ko sc je zavil l*et r ograd v belo rati mile darove in držal prisotnim velik bakren krožnik, na katerega so spuščali počasi drug za drugim stare denarje, ki so že zdavnaj bili iz veljave: novce za šest liber, florinte, dukate. cekine, jakobe, rožnike in poneri so po- odejo, so mi bili prvi dnevi biva-dali čisto tiho. ko je prišel bakre- nja v ruski prestolici dnevi novih ni pladenj do njega, je vitez spu- zanimivosti. Do takrat mi je nam-stil nanj zlatnik, ki ni zazvenel reč bilo v mestu vse tuje. Posebno nič bolj, kakor ves drugi denar iz .se nisem mogel naveličati vožnje srebra in zlata. « sanmi, kajti največja slast je ču- Nato se je stari kanonik ustavil t iti, kako konji, katere vzpodbu vedal, da ga preganjam samo za- to, da so ji pomagale nevidne ro-jvstaneš, se ne obleci! Ogrni se sa-radi njegovega prevelikega člove- ke. Sepo je postopala in je končno mo s plaščem ali ogrtačem! Ou-koljubja. |mislila, tla ji mora kdo pomaga- ješ? Potem pa stopi takoj k sked- Šele bankovce za deset rubljev ti. Ko se je približala prihodnja njn, poveži tamkaj snop. ga vrzi je poravnal zadevo z mojim nosom.'nedelja ju ni nibče zanjo delal, jc vun kaj in reci: "Vzemi!" To začela hudo zabavljati: sem napreje povezala! Sedaj pa "Kje pa tiriš.' Prav danes ko mi pojdi in božja previdnost naj ti S — n gre za tvojo pomoč. me pustilo pomore! Boš že videla, kaj se bo U U P I 'ua cedilu!"' zgodilo." --| "Saj lie more"' zahtevali, tla bi Deklica je odšla. (Bajka.) deal zate zastonj, se je začni glas Vso noč ni imela miru. jokala - kraj nje. "Obljubi mi, tla mi daš. je in molila. Komaj je napočila Deklica, ki še ni služila. ?e je kar boš jutri zjutraj najprej po- zora. se je odela s svojim plaščem pred Katarino Fontaine, ki je sti- ja rezkost zraka, drčijo s teboj po (udinjala pri županu za deklo. Mla- vezala, pa ti point rem!"' in tresoča se po vsem telesu je od- kala po žepih, ne da bi našla beli- cesti, gladki kakor steklo. Zdi se denka si je stvar predstavljala' "Kaj bo to!" je odgovorila dek- hitela na skedenj. Tu je povezala ča. Ker pa ni hotela odreči daru, ti. da živali komaj čutijo svoj to- drugače. Sedaj pa je morala dela- la. snop in ga zalučala daleč od sebe. je snela s svoje roke prstan, kate- vor jn tja letijo po zraku, ne pa'ti od zore do mraka in še dalje.J "Torej mi obljubiš.'" "Tu imaš!" ie zaklicaa. "Se- rega ji je dal vitez ob svoji smrti da tekajo po zamrzlem snegu. Ti-.zakaj bila je nespretna iu si ni "Gotovo! Le /.an cm se name!" daj pa me pusti, ne potrebujem te in ga spustila na bakren pladenj. sti dnevi so mi bili tem bolj pri- znala razdeliti svojega dela. Doma Zopet se je jtlo okrog nje nekaj več!" Zlasti prstan jc ob pa (len j zazve- jetni, ker se je zima začenjala le ji je vedno pomagala mati. tu v gibati, in delo je bilo hipoma gi>-: ti rožno rjovenje se je razlegalo nel kakor težek kembelj v zvonu, polagoma in ker sem, zavit v to- službi pa ni bilo nikogar, da bi ji tovo. * pred skednjem in snop s - je n/.- .so ljudje, ki imajo opraviti na po-];« drobno črno piko ob očeh. In in ob zvenečem glasu so izginili vsi, pel kožuh, komaj opazil, da je top--bil v pomoč. Vsak je imel dovolj! Deklici pa sedaj ni bilo »:,"• kaj btel ua tisoče bilk. kopališču, vedno dobre volje. Smrt ^ vsi so šli na svoja mesta brez naj- vitez, kanonik, mašnik. strežnik, lomer padel že 20 stopinj pod nič-Jposla s seboj — in ni utegnil mi-(prijetno pri sivu in ni >e ji 1 ju Od lega časa je bda prid:..-:, da jih ne straši več. nikdar ne misli- manjšega hrupa iu ob njihovi hojo nanjo. Jaz, ki vam govorim, ji ni bilo slišati niti korakov po gospod, stopim ponoči prav tako deskah niti šumenja njihove oble-inirno na pokopališče, kakor pod ke. Ozadje so napolnjevali mladi oblanee Belega konja. In če slu- rokodelci v rujavem telovniku, bara jno srečam katerega duha, me to zinastih hlačah in modrih nogavi-prav nič ne vznemirja, ker si 'eah, ki so držali za pas objete lc- wM;«, ,».. ---..... ___r. ___i: ___ :.. ... ____. .i.i_i- .. 'sliti na drugo. Lizočko so cesto mislim, da mora pač tudi on iti ne cvetoče deklice, katere so po t besedami. dame. gospodje in celotno sprem-, o stvo; sveče so ugasnile in Katari-j Nekega dne se ie nebo popul-jkarali. Najhuje pa ji je tlelo, da ni na Fontaine je ostala sama v temi. noma zjasnilo. Dasi je bil zrak'ni0J?la pogostoma hoditi na Ko je na ta način končal svojo ostro mrzel, kakor ga nisem obču-iP1^ v zabavišča, pripoved, je srebnil cerkovnik pre- til poprej nikoli v svojem življc-l Nekoč, v nedeljo, bi bila rada eejšen požirek vina. se zamislil nju, sem vendarle sklenil iti na šla z doma, pa še ni bila živina za trenotek, nato po povzel s temi izprehod in mimogrede rešiti svo- je posle. Oblekel sem dolgo astra- ni-o na krmi jena. Tudi krave »ile pomolžene. !>o svojih opravkih, kakor jaz po Vcšale oči. Ob kropilnikih pa soj Povedal sem vam to zgodbo ta- h.-.nsko suknjo, čez ušesa sem po- "Ah", je vzkliknila deklica, svojih. Poznam običaje in navade sedela na tleh kmečka dekleta v ko, kakor mi jo jc oče neštetokrat tegnil kučmo, okolu vratu si za-l<,^y 'JI !U' vsa.i pomagal! Kaj mrtvih. V tem oziru vem celo za zapetih oprsuikih iu so bila mirna |tvripo ved oval, in mislil, da jc re- pol kašmirski ovratnik. Tak sem ■vsc za • ' stvari, katerih niti duhovniki ne kakor domače živali, medtem kojsuična. ker se natančno ujema z šel na ulico. Od mojega telesa je Tedaj je stopilo nekaj k nji in vedo. Bili bi presenečeni, če bi so mladi fantje stali za njimi iiijuavadami in običaji, katere imajo ostal nepokrit samo nos. |je zelo živahno gibalo z rokami, vam povedal vse, kar sem videl.^odpirali velike oči in vrtili med umrli. Mnogo sem imel opraviti z Kmalu pa sem opazil, da me!Motalo je seno v jasli, prineslo go-loda ni dobro razkriti vse resni- prsti svoje klobuke. In vse te ti- mrtveci izza moje mladosti in vem <>sebe, ki sem jih srčaval. gledajo ''^o in sedlo pod kravo. Ena. dve, < e in moj oče, ki je sicer kaj rad he obraze je poveličevala ista mi- da imajo navado vračati se k svo- nekako nemirno. Todo zinil ni nih- 1ri - • in golida je bila pona. Kaj pripovedoval zgodbe, ni izdal niti sel, sladka in obenem žalostna J jim ljubljenim. če. Končno mi reče neki gospodje t0 l)it-ie pravzaprav bilo, dekli- «1 vajsetuio tega, kar je vedel. Na- Katarina Fontaine je pokleknila! In tako se godi. da skopuhi blo- ki seje zdel zgovornejši od drugih,ea ni videla. Pa se tudi ni spraše-sprotno je pa često rad ponavljat na običajno mesto in videla du-^lijo ponoči v bližini zakladov, ka- kar mimogrede: "Nos!" Ker ni_ j vala; bila je vesela, da ji je kdo d in da je mogla kmalu v k plesu. Lizočka je prera- ________________________ „„ po- ustavni se zaracn ene oeseaice mi-«"4" ccI° Drugi dan ji delo se- Katarina Fontaine je bila stara'"»kov. Maša se je začela. Bila je ^večajo, jim je v škodo, kajti ne- sem šel dalje. Na oglu neke ulice|ve(la Ul ker je bila trudna gospodična, katere se je sporni- tiha maša in slišati ni bilo niti pre-(redko se dvigne zakopani den-ar na em srečal koeijaža, sedečega na smrti- •"Ah, ko bi mi vsaj kdo hotdl ilo lil na ples; vednA j-1 mo-ala s° -i° Vr-i občudovali. misliti na svojo obljubo. V svoj?-- srčni grozi je tekla k svečeniku in se mu izpovedala. "Za božjo voljo pomagajte mi." je vzkliknila, "tu ni vse v redu!" Svečenik jr prikimal: "Dobro., da si to uvidel i in pri znala, hčerka moja! Sedaj pa - spi uno je pa ce.sto rad ponavljat na običajno mesto m videla du-(dijo ponoči v bližini zakladov, ka- kar mimogrede: "Nos!" Ker ni- vaia 5 1)1 eno in isto in pravil mi je po mo In vnika pristopajočega pred oltar, tere so bili skrili izza svojega živ- sem razumel niti besedice ruski. |P<"«afi"l jem pač stokrat povest Katarine'pred njim pa dva strežnika. Spo-j|jenja. Dobro stražo stražijo ob >eni mislil, da se pač ne izplača 1 Fontaine ve. Ir.uala ni niti mašuika niti sprem- svojem zlatu: toda skrb, ki jo po- ustaviti se zaradi ene- besedice in|jala ccIf njal, da jo je vi Je » P™ v nič ugo na dobrem glasu, čeprav je bila ko se je ozrla ne da bi okrenila z revna. Stanovala je na koncu nun- glavo, je spoznala mladega viteza sk< gleda na Uršuliuski vrt. Na tem jc po majhnem znamenju pod le-stolpiču so podobe in napoj razbri- vim ušesom in posebno po scnci. ki sani napisi. Rajnki župnik pri sve- se je razprezala od dolgih trepal-ti Evlaliji g. Lavasseur je zatrje- nic po njegovem licu. Bil je oble-val, da j* tam po latinsko poveda- čen v lovsko obleko, rdečo z zla-no, da je ljubezen močnejša kot tirni našivi, katero je nosil tisti smrt. Vedno je še pristavil, tla je dan, ko jo je sreča v gozdu pri sve-seveila mišljena nebeška ljubezen: tem Leonardu in jo prosil za vode Katarina Fontaine je živela sa- 5,1 poljubil. Ohranil je svojo m a v tem tesnem domovanju. Bila mladost in svoj lepi obraz. Ob nje-je čipkarica. Saj veste, da so bile govern smehu so se še zasvetili naše domače čipke nekdaj jako ce- 'zobje mladega volka. Katarina mu njene. Nihče ni poznal ne njenih Je rekla ^'ist0 till0: staršev, ne njenih prijateljev. Pri-! "Bog vas blagoslovi, gospod, ki povedovali so, da je v osemnajstem ste bili moj prijatelj in ki sem vara letu ljubila mladega viteza iz Au- dala nekoč, kar j e dediletu najdraz mont-deryja, s komur je bila ta j- 'jc. Ali mi more stvarnik končno no poročena. Toda pošteni ljudje vdihniti kesa nje za greh. ki sem niso hoteli ničesar verjeti in so storila z vami, kajti res jc, da govorili, da je pravljica izmišlje-,^e sedaj, ko imam že sive lase in na. zato ker je imela Katarina Fon- bom kmalu umrla, še sedaj se ne taine bolj videz gospe, kakor pa kesam, da sem vas ljubila. Toda delavke, ker je imela pod sivimi raj»» moj prijatelj, moj lepi go-Ltsmi še sledi velike lepote, ker ni sP°d, povejte mi, kdo so ti po sta-bila otožna in ker so zapazili na'n,,n oblečeni ljudje, ki tu priso-prstu enega onih prstanov, na ka-,*1 vujejo tihi masi. leregn je draguljar pritrdil dve| Vitez iz Aumont-Clerv-ja odgo-^družetii majhni roki in katere so,voril z glasom bolj slabotnim ka-v starih časih izmenjavali ob za- kor dih in vendar bolj čistim k^-loki. Sedaj veste, kaj je bilo na kor kristal: i ^ M>' j ''Ti moški in te ženske. Katari- Kafarina Fontaine je sveto ži- na. s0 duše iz vie, ki so žalili Boga vela. Obiskovala je cerkve in vsa-j z grehom v ljubezni do stvari, kako jutro je prišla, naj je bilo vre- kor midva, toda ki niso zavrženi od me kakršnokoli, ob šestih k ma- Boga. kajti njihov greh je bil, ka-Ei pri Sveti Evlalilji. kor najin, brez zle misli. Ko je v neki decembrski noči še' Ločeni so od onih, katere so lju-Spala v svoji sobici, jo je predra-,ljili na zemlji, se pokore v plapola-mil glas zvonov; pobožno dekle ni jočem ognju vie, in s tem trpijo prav nič dvomilo, da zvoni k prvi vso bolečine ločitve in te bolesti maši, napravila se je in stopila na so za uje najbolj pekoče. Tako so ulico, kjer je bila noč tako temna, nesrečni da se smilijo nebesnemu da ni bilo videti niti hiš in da se angelu v svojih ljubezenskih muni niti ena lučka pokazala ua tem- kalj- Z Božjim privoljenjem zdru-nem nebu. In bilo je tako tiho, da vsako _ leto prijatelja s prijate-niti en pes ni zalajal v dalji in da U'co za eno uro v noči v njihovi w se čutil čisto osamjenega od ži- ^P™ cerkvi, kjer smejo poslušati vih stvari. Toda Katarina Fontaine, maši senc, držeč se za roke. Taka ki je poznala vsak kamen na kate- Je resnica. Če mi je bilo dano, da rega je stavila svojo nogo in ki bi 10 vidim tu Se pred tvojo smrtjo, mogla iti z zaprtimi očmi v cer- ** j« to zgodilo samo z voljo bož-kev. je brez truda dospela do voga-la nunske ulice in župne ulice. | In Katarina Fontaine mu je od-kjer se dviga lesena stavba, ki nosi govorila : križ izrezan na velikem tramu. Ko j "Rada bi umrla, da bi postala je prišla do tja, je videla, da so tako lepa kakor sem bila takrat, cerkvena vrata d« kraja odprte, m ^^ ^ r*m°j gospod, dala da je padala «koz4 nje močna svet- PitJ v gozdi" Ioba sveč. Stopala je naprej in ko' Ko sta tako govorila čisto po-»topit« fee prog, oe je —Kn jo sae«i atar kmttomk pote kakor izza svojih živih dni. miralski trg sem stal pred pre 1 Deklici je postalo tesno pri srcu. Ti ne ravnajo prav, kajti mrtvi prostim mužikom, ki ie. ne da bi Zakaj vidola ni nikogar* vendar jPa J1 je ugajalo, da je mogla po predno vzame kako vdovo. Sicer neumestna, posebno, ker je bil Ivarjala. Kmalu sc je navadila na pa je konec zgodbe, ki sem vam jo mraz oster. Potegnil seiu torej ro- j Iščem svojega brata FRANKA pripovedoval, sledeče: ke iz žepa ter sunil mužika v reb- V jutro po tej izredni noči so ra. da je odletel najmanj deset ko-našli Katarino Fontaine mrtvo v rakov daleč od mene v sneg. Na njeni sobi. Vratar pri sveti Evla- nesreča ali srečo pa sta prišla mi-liji pa je našel na bakrenem plad- mo mene dva domačina. Nekaj ča-nju, ki je služil za darovanje, zlat sa sta me gledala, potem pa sta prstan s sklenjenima rokama. Si- tudi onadva planila name ter me eer pa nisem tiste baže človek, da kljub mojemu brcanju začela dr-bi pravil zgodbe za smeh. Ne bi li gniti s snegom po obrazu. Misleč, naročili drugo steklenico vina!. . . -ton tega lista, ker imam nekaj važnih stvari iz stare domovi ne. Tudi ne vem. ali je še živ aLi mrtev ali je mogoče šel v staro domovino, ker ni nobenega gla su nir več od njega. — Anten <'w-elič; .n-27 \V. 105 C leve land. Ohio. (PU5—'D BCPOBZ VOW GolSe vseh oblik se seoa) uspeSno zdra- . , . vijo brea noža, boluiSnice, bolečine ali ne- ^'^l^Uje nos I Ugodnosti potom mzkrltja e\*Top. znan -1 jr iPMv-nvfi ^ evn^^i im ^^^ ^^ ^^^^^^^ ^ Kako se potuje v stari kraj ir nazaj ¥ Ameriko* Čudna vzgoja. Jakee: — Oče. novi učitelj nu c Tiikiij prvi tlan n.ibil. Oče; — Si najbrž že zaslužil. Učitelj te moru vendar vzgajati, •laket*: — Hm — ampak vzg»»-apomni. kaj ti porečem! Ko jnlri'ja se vendar ne za'rte od zailaj! MARION DA VIES KRALJICA KINEMATOGRAFA "YOLANDA" NAJZANIMIVEJŠA KINEMATOGRAFSKA DRAMA, KAR JE BILO KDAJ PREDSTAVLJENIH V ZGODOVINI SVETA Dr. P. Karovitch, generalni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pravi: — "Yolamla" jo najbolj veličastna slika, kar sem jih kdaj videl. — Dr. P. KAKOVITCH. COSMOPOLITAN THEATRE Columbus Circle, (blizu 59. ceste in Broadwaya) NAJFINEJŠE GLEDALIŠČE NA SVETI'. Dva predstavi dnevno: ob 2:30 in 8:30. — Ob nedeljah pop. ob 3. VICTOR HERBERT S SVOJIM BRILJANTNIM ORKESTROM. Cene vstopnic : 50c, 75c, 99c in $1.50. KUPITE VSTOPNICE TAKOJ. — VZEMITE OTROKE KRASNA POZLAČENA URA z 21 KAMNI SAMO $10.95 21 Jewels XT' DOB J* ■Maanjea potovati C ^ atari kraj, ja potrebno, da j« natančno poučen o potnih listih, Prtljagi in dragih stvareh. Pojanila, ki Tam jih aamoraaa d»tl rtfod saie dolgoletne lakafetjo, Vaia bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna parnih* ki imajo kabina todi v HI. Tadl oni ki la also ■■ni1l>l državljani, morejo potovati v stari kraj na oblak, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pitoafifrnj htm vsaka naprillka v to flaMo. Kako dobit! svojce iz stares? kraja. la sprega kraJa, »al pUe aa pojasnila ln navodila. Jn-goatovanaka lete kvota Mh HM aorlh prtoaticwcear. Za potpe strsika laplaCaJa pa oa lean naročila JADRANSKA BAS KA tndl v doUrJlb. Frank Sakser Stmte Bank ^Ipvaš fsst»astvs JMransks banka. N^jnovejaa iadaja Va*ej# <0§ strari OiDt s r^tiilm fž-1 8LOVEHIC PTTBMSHnrO OO tt 0orCto9dl WL i-.-' m 11 - I; i i! i' ZASTONJ FOTOG-RAFIČNI APARAT ZASTONJ Take prilike niste še nikdar imeli kot Jo imate tukaj. To krasno pozlačeno uro železniškega tvorca z 21 kamni lahko dobite od nas za samo $10.95. poleg tega vam pa damo POVSEM ZASTONJ kot dragoceno darilo fotografidno East Kodak Camero, vredno $3.00. I ra j<- |»>zlu<"ena. krasno engruvirunu, ima prvo vrstno 21-kamt-nsKo k<>les>-. močno pero in patentiran rejfulator za pntv-iiiio določanje «.';<.- Tt-h ur »v poslužujejo vsi železničarji, u- služl)"*nd cestnih železnic, farmerji in »»brtniki. kajti tu uri- motiu- tt-r so veilno na jlx.»l j - Si i nsumerji. Ta nr;i j>- vr•'. 1'Kla 7.ii gotov tas jo nudimo po i »osebni raz-pri ■ j: • j i: i •■•■iti tl'i.Si poles ta «l;>mo še kot i;CKZ[-I..\<'X(» Ijakii.ij fotoR#afitui a;, i -rat. Oe tudi v. c imate uro, je vseeno, kajti lah k./ ii!ir>)«"it«- to ti r jo proiJut'- z iV.tiirknm komu tlru*r»iiiu. fotografični aparat bo pa ostal v.im It U-U-L.Vf »MA BItKZfl.AČNO. To je kra.- a močna, pripravna in prantK-na kata<*ra. s k.ii - to lahko vyakJ'. hrt-z jiif j.šnj<- izku5nj<- operira, vsaka v Z" ta .--lika j.- »lobni in iKi|iultij. • V vam shn'aju ne zadovoljstva vrnetf \ tekom d<-.----tili titii ix> poš-ti Zavarovano, vam bomo vrnili 'b-nar. Ne pošiljajte denarja vnaprej, Samo ta t«la i/.nzilr ter Ka uam (rošljite zaeno s in centi za. poštnino In jMiSiljalnp stroški-, za blago lK>stc p» plu« ali ko ga boste dobili na dom. llitite in naročite danes. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Ave., Dept. 524 Chicago, 111. Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-ljatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE FOŽHJATVE bodo tedaj pri nas izvršen« z znano brzino in točnostjo našega zavoda. i Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO BANKJ3 GLAS NARODA 14 MATICA 1924 NESREČNA LJUBEZEN E. N. — Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. - (Nadaljevanje-) Ozrl se je. Med zavesami se je pojavila krasaia postava obvdo-vc!e dvorne dame de Lux. S mojima diviaima snežno belima rokama se je oprijela eavese: liitro je sopla k« t človek, ki se mu mudi. — Co*pa baronica? — se je začudil adjutant Karničev. — Kaj je s Sobolejem .* — je dihnila. — Ali se bo vdal? - — fidi te mi, da se ne bo. — l'ar je razburjen. Natančno «ra slišim- Kaj se je knezu res zmedlo v gla\i, da se mu proti v i ? Če se ne vkloui. je vse izgubljeno. Vse je izgubljeno! In madama de Lux se je oklenila roke mladega častnika ter stopila vidno razburjena korak bliže. — Zdadama. rotim a as . . . nazaj . . . — Molčite, eariea hoče vedeti — je siknila lepa ženska, se sklonila h ključinniei,.poslušala par trenutkov ter zopet stopila za zaveso. . | — .Sedaj se poplavljata. Norec ni izpregledal. Seveda, kot si kdo postelje, tako bo ležal. Knezu Sol>oleju je enkrat za vselej od-klcnkalo na dvoru. --• Da, odklenkalo mu je — se je razčeperil grof Karničev, hote«' poljubiti roko dvorni dami. Ona ga je pa odločno zavrnila in se mu je nasmehnila-, kot se je pač mogla smehljati v tem položaju. Kmalu zatem je stopil v predsobo knez Sobolej. Adjutant se je delal kot da «ra ne vidi in ne sliši. Šele ko mu je položil roko na rame se je navidezno zdrznil ter ga presenečeno pogledal. — Pzdravljeu, grof Karničev — je rekel knez. — Vse kaže. da se ne bova nikdar več videla v teh sobanah. Nato se je onriiil in mu niti stisnil ponudene roke. V veži je videl obe kointesi Ivanovi, ki sta sc živahno pogovarjali z madaino de Lux. Stale so pred vhodom v earičine sobe. Madama dr Lux jc bila svoječasno njegova dobra prijateljica ter ga je skoraj razvadiUi s svojimi ljubeznjivostmi. Tudi komt-si »ta sc večkrat zabavali ž njim. Hotel jim je reči par prijaznih besed, pa jc ves začuden mo če obstal, ker so mu vse tri komaj pokimale v pozdrav ter se obrnile vstran. Takrat je bilo knezu Soboleju jasno, da nima več stopa na dvor. Ta zavest, g:; je za hip presunila, takoj nato se je pa zadovoljno nasmehnil. Saj mu jc bHo veidar znano, da si je madama de Lux hotela izbrati pestarnega soproga, ki bi imel veliko premoženje iu ugledno ime, v namenu, da bi ga prejkomogoee pokopala ter zamenjala svetlo obleko z žalno črnino. Na pra^ii je nekoliko postal ter se ozrl poslednjič v mramor-nate stene, v krasno pohištvo, velike kandelabre in težke preproge. Ta hip ga je /animaia vsaka malenkost. Neprestano so mu brnele po ušesih besede, katere jc bil izpre-govoril car: — Vi ste norec. Sobolej. ,Za-trantega zapuščate .službo, ker se hočete poročiti z žensko, ki ni vašega stanu. Presneto se motite, če mislite, da vas bo ta ženska osrečila. Po vašem dena»ju hrepeni, no pa po vas. Vajeni ste dvora, in zapomnite si, da vam bo manjkalo dvora kot manjka ribi vode. Mogoče je imel ear prav.' Kdo ve.' "Gregor Sobolej >i je obrisal potno želo ter se otresel žalostnih misli. — Ljubezen premaga vse. — je rekel sam pri sebi. — Ljubezen premaga nebo in zemljo. V ljubezni bom tudi dvor pozabil. II. Ob bregu Vzhodnega morja s»> je razprostiralo poletno bivali-šče grofa Sobolcja. Na najvišji točki malega- obrežnega gričevja .je kraljevala samostanu podobna graščina z nežtviluimi st<*lpi in stolpiči. Kamorkoli je neslo oko, ni opazilo ničesar drugega, kot sl'ko ncskoene tišine. Pa tudi v gradiču je bilo mirno. ])o-ti bolj mirno kot tedaj, ko je bil dospel vanj vpokojeni komornik Sobelej s svojo mlado ženo. On je bil ves srečen, da se je ločil od bučnega sveta, ona se je pa tolažila z mislijo, da to prognanstvo ne bo večno trajalo. Sreča je valeča se krogla, ki divja v neskončnost. Nekaj ča-so jo človek dohaja, toda le prekmalu mu ubeži. Ko je nastopala gospodična Eglantina v lepi razsvetljavi na odru ter pela in israla. ko jo je knez Sobolej videl in slišal, kako ji je občinsfo ploskalo, je zahrepenel po nji ter si v duhu pričaral sladkosti, ki bi jih bil deležen ob njeni strani. Ko jo je pa \ i del v samotnem gradu Miškovu uro za uro ležati na divanu, sitno. čemerno in dolgočasno, je bil kmalu razočaran. Mlada gospa kneginja je bila še preeej nepokvarjena ženska, toda bila je brez znanja in brez vzgoje ter ni nikdar kazala posebnega veselja za to ali ono stvar. Niti peti ni hotela, če ni bila oblečena v koraedijantsko obleko. Par me.seee\ je bila zadovoljna, ker so jo služabniki in shičajni obiskovalci nagovarjali z besedami 'gospa kneginja". Po preteku šestih mesecev je bila pa vsega do grla sita. Hotelo se ji je sveta, hotelo se ji je življenja. Zadji čas ni počela ničesar ftrngega kot ležala ua svilnatih blazinah, jedla sladkarije ter med pr^ti svalkala svoje čudovito krasne rmene kodre. Knez jo je hotel sj>rva učiti finih maiiir ter jo uvesti v to ali ono znanost 110 stroko, pa je kanalu izprevixlel, da je vse skupaj bob ob steno. Za nobeno stvar ni bila dovzetna. Enkrat se je bilo pa vseeno pojavilo solnce na obzorju ter pregnalo meglo, ki je hotela zasenčiti srečo. Mlada žena mu je rodila sina. Neizmerno veselje je navdajalo starega gospoda, ko je držal v naročju izredno nežnega in slabotnega otroeička, kateremu je usoda določila, da bo obdržal ime svojega očeta. Vso svojo ljubezen in vso svojo skrb je osredotočil v to malo brtje. Prej so mu minevali dnevi kot tedni počasi, sedaj je pa. preživel tedne in mesece kot v -sanjah. Izpred sodišča. ____^__ (Dalje prihodnjič.) , m _____ * Radgonski upornik. Mar'.brrs'ia j>.«lieija je privedla pred okrajnega sorfcrka zanimive ga vagabunda Marka Pavlica, 1*0 j enega v Pred zidu ua Hrvatskem, pristojnega nekje na Notranj skem. njegova žena s tremi otrt ci pa živi baje v Slavoniji Mršavi Miijr k o je prav prostodušno nasJi k;U sjdniku svoje nemirno življenje. Med vojno je bil vojak. Leta 1917. je služil v Radgoni, kjer .se .je iz begve kakšnih nagibov pridružil tiLuicšjijlm vojaškim upornikom in bil zaradi pdbune cbso jen ra smrt. Amnest ja mu je •.m rtu o kazen spremenila >• lSlet 110 ječo. Ker p:i je Avstrija takrat nujno rabila vojaštvo, so ga čez nekaj mesecev presadili iz ječe 11a fronto, odkoder je ob prevrati; brez nadaljnjega iprcšel v /.laio prostost. Kako je preživel prva leta svobode, se ne spominja več natanko. Nenadoma se je znašel v mariborski kaznilnici, kjer je baš dan pred sedanjo aretacijo odslužil dveletno ječo zaradi hudodelstva tatvjne Ke:- je v ječi zaslužil 4.",6 dinarjev, mu je policija v Mariboru kupila vozni listek do Zagieba, da se more vin itn v naročje svoje ljubljene žene in deee. Markovo hrepenenje po d< niačiji pa se je medtem že toliko poleglo, da je že pri prvi postaji v Ilcčab slamnati vdove e mahnil pe* na'.a j v Maribor. .Mimo kaznilničnega zido\ja jo je veselo požvižgaval 111 v duhu -pozdravljal bivše sotrpine, A* nn dnik pri.s dil tri dni zapora, ker j.' j brnažil natakarico, potem pa ga d«.bi zopet policija, samo voznega listka mu ne bodo več dali v roke. Uzmovičevn, smola. V temni celici je bde! podjeten tat. Dolgčas mu j" bilo. in zveste so tako lepo sijale... Poskusil je srečo: narahlo jc ,spl;jzal i-kozi <':-no ter se napotil k prijatelju, ki je stanoval v bližini v najnovejši stanovanjski hiši. prikrojeni iz enega vagona za več družin. Prijateljevi pa so oči vidno šli na koncert a!i pa v gledališče, l.er ni bflo nikogar doma, vrata pa so bila po nesreči odklenjena. 1'begli uzmo-vič pa si je p "želel prijateljeve nedeljske obleke, ki je lepo zgr-njenu iu zložena ležala v kovčegu. Počasi si jo je prilastil 131 obenem 11 pozabil na kravato in čevlje. Ivo jc imel vso toaleto pri roki. se mu ni zdelo več vredno, čakati na prijatelja. Stopil jc iz dvorane — tedaj pa ga je že č.tkal neki d:ug prijatelj, kj se ga je tesno oklenil fi sta skupaj pošla nazaj v trdno zidano in zanesljivo kameni to zgradbo, kjer bo še sedaj po odločitvi ljubljanskega deželnega sodišča potrpcl preko zime; nato pa se bo, kakor je sam izpovedal, za vedno odpovedal neprostovoljni državni službi, v katero je prvič stopil v V), letu starosti. Jugoslovanski baron v zapor. Ustava Jugoslavije sicer ne po-?ua pleuričev, grofov in ne baronov, vendar se razne modrokrvne zapuščine avstrijskih časov po na-d'h krajih ne morejo odvaditi teh lepih naslovov in tudi ne z njimi združene nadutosti. Med ta inventar" stare šare spada tudi rajhov-ski Nemec "bami" Karl Eger, fci je sicer prišel nekoč iz okol:ce Lipskega (I>eipzig), pa je zaradli svoje graščine v Zg. Kungoti nad Mariborom optiral za Jugoalav-jo. Graščak lioce torej biti jugoealov. baron, vzvišen nad ostalimi državljani, ki se mcrrajo pokoravati zakonom, naredbam in predpisom. Zlasti noče lipski baron spoštovati cestnih predpxsor. S svojim avtomobilom drvi po cestah kot bi šlo za stavo. Lansko l^to je dne 6. avgusta z največjo naglico vozil od Kiaigote skoei Dolgi dol in ni. zmanjšal brlzrne niti na ovinku, niti dal srg na la. čeprav sta mu pe ljala nasproti dva vozjrrika. Ta ma lomaiacst je zahtevala strašno žr tev. VozrclT Alojzij Gr5s "je priseT pod kolesa, odkoder ao ga p«£- ____ I vlekli vsesra krvavega z razbito glavo in zlomljenimi rebri. Dolgo jc ležal v polni nezavesti. Le sala m kdo sti ga je ohranila pri življenju. Okrožno sodišče je oibsodilo Karla Esrerja 11 a 14 dni strogega zapora, ubogemu Orosu pa je bila priznana le malenkostna odškod-n;na '»000 dinarjev. Poškodovani sc je zciXT tu nizko odškodnino pritožil, obsojeni "barem" pa seveda tudi zaradi kazui. Krvave posledice god o van j a. Dne 10. novembra 1923 sta šla brata Frane in Dominik Kričej v spremstvu Ignacija Pesjaka s Pake lc posesiniku Ošlaku, ki je obhajal Martina. Že precej razgreti so .^e nato vračali fant j? proti domu ter so prišli mimo hiše posestnika Pogorevea. Med petjem in harmoniko s«» s • naenkrat zas!',š i»li tudi glas; v i "Auf biks". P« »gore ve je kar nato vstal iz svojega lež šča ter se podal v zased Ko o prišli veseljaki mimo ogla njegove hiše. je skočil pred nje z odprtim nožem ter jih vprašal, kaj hočejo. Ker ga je 1 iiuM Franc Kričej nazaj, je v divji j -zi zakadil svoj nož napadalcu v ueipr.slredno bližaio siva. Zagovarjal je svoj črn pred celjskim okrtžnim s discern, da bi ga sicer fantje pozneje zasmehovali zaradi bojazljivosti. D»T>il je 2 meseca ostre ječe. Ljubitelj športa. Gostilničar "Pri operi*' jc d<>-bil 11! Vega g'\dIl semtertja kakšno malo svotieo. Najvavil mu je tudi tupatam ra;:ue usluge, kakor n. pr. knp rva.nje v na. To jc bilo tiste čase, ko je v Ljubljani evetci kole ar.-ki s:> ut in -sj bila dnevno javi j \ ia pogrešim« kolegi. Zve.it i g<-K,r si je počasi u mislil še kredit ]>ri natakaricah in živel, kak'.-r gre bančnemu činon niku na dopustu. Naenkrat pa je zamislil usodno Špekulacijo: pivnlajal je klavir ki ga ni imel. Po razmdi nesrečnih zatpletljnjih so končno dognali, da ni mogel videti kolesa brez gospodarja in da je vsakemu samotnemu kolesu priskrbel primernega kolesa rja Wkaj j ih je odposlal naprej, nekaj pa jih je »dpeljal tja. kamor nosijo reveži svr>je zaklade. V celem se je polastil koles v vrednosti 7400 Din : če je res zanje tt iiko dobil, je dvomljivo. Ljubljansko deželno sodišče ga je obsodilo ua 14 mes"cev težke ječe in povračilo koles — morda po priporočilu neke oškodovane olikane priče, ki je še v zadnjem trenutku zahteval, da naj zločinca "dobro zašijejo.. . " Tretjič pred poroto. Pred 12. leti je nekdo zažgal županu Ivanu Raušlu na Pobrežju F>ri Mariboru gospodarsko ij>oslop-je, ki jc bilo že takrat vredno čez 10,000 kron. Kot požigalci so sumili slaboumnega pastirja, pravega storilca pa ni so mogli dognati. Lansko leto x>a se je Koza Trop s Pob rež j a sJcregala s svojo sestro, katera ji je pri tem očitala požig Raušlovega poslopja. Kmalu nato je orožništvo aretiralo Kozo Trop, ki je prišla lani v jesenskem zasedanju pred poroto. To porotno razpravo pa so preložili, ker je zagovornik predlagal zaslišanje novih pr:Jč. Pred zimsko poroto je bila nato Trop obsojena na 8 let težke jeve Proti tej obsodbi se je pnikiil zagovornik obsojeue ker sodni dvcu* ni dopustil zaslišanji vseh predlaganih prič Stol 'sedmerice v Zagrebu je pritožbi res ugodil in K^za Tre p pri.de še tretj:č pred porotnike. Razprava proti dr. Goršičn vsled zasebnih t(<ž!> dr. Žerjava in A. Ivibiuikarja je bila pri deželnem ::od'»r/-u v Ljubljani Dr. (ior-šlč jc naoiieč- v "Poslanem'' v ''Jutranjih Novostih" napWil 11a-pail v katerem j- do!ž;1 dr. Žerjava iu Ribnikarja, da sJa bila napram njemu v služIli krivična. Dr. Geršif ie predlagal nekaj prič. 11. pr. bivšega namestnika Hribarja, da poskusi dokazati i sti nit ost svojih trditev. Da se dokazi proved:* jo. je bila razprava preložena. ALI JIH ZE IMATE? NOVE REKORDE KV.VKTET Poj K (.a.ASEKNU 1-K. I,'. I'ilLJAXE; 24015 (Ciganska sirota, (Slanca — .75 24C0t (Pod oknom. (Pri zibeli — .75 24002 (Naš maček. (Po celi vasi lučke ni — .75 24003 (Jadransko morje, (Čolničku — .75 24007 (Slabo sveča Je brlela. - (OJ ta soldaški boben — .75 24008 (Prav lepo mi poje črni kos, (Ko pridem na sred vasi — .75 24009 (Pogled v nedolžno oko, (Raztanak Hraboslav — .75 140T6 24013 24014 A10140 B A10090 B A10093 B (Pozdrav iz Gorenjskega, V;il.. (Mariborski valcer. Valček — a > ...................75 (Miramarska, liiuurka. lOhioska krasotica, Mart,. — MTodba} ...................75 (Bleski valčki. Valček. (Slovenska četvorka. Marš. — (O. ilba) ................:. .75 (Josefina polka, Cudb:«, (ŠtabeKe polka, Oodba, — .75 (Ne zapusti. Valček, (Vesela Tirolka. Valček, — .75 (Vedno sveža. ŠotlS, (Lepa Alfi, Valček, — .75 Kretanje parnikov - Shipping News >0. marca: Cleveland. Cherbourg In Hamburg Mlnn«kahda, Cberbo*«w m Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Char bourg; Rochambeau. Havre; S&xonla Cherbourg; Zeelaud, Cberbourg, M. marca: Bremen, Brtmia, ST. marca: DuUo, Genoa. 21. marc«: La Bavoie, Havre; J*r«m. Harding, Cbra Dourg; Oroa. Cherbourg. Hamburg; An da nla, Cherbourg. S. aprila: Berengarla, Cherbourg. 2. aprila: Berengarla, Cherbourg; Paris. Havre. 5. aprila: »la je^ric. Cherboure: Tyrrhenla, C*lier-bourg'; Ceorge Washington, Cherbourg. 9. aprifa: America, Cherbourg, "* 12. aprila: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Chw-bours. Veendam. Cherbourg. 6. aprila: A qui lonia. Cherbourg; Chicago, Havre. 9. aprila: Homeric. Cherbourg; Ausonia. Cher-uurs; I*res. lloosevelt, CherlnjurK; New Amsterdam, Kotterdain; Rocluunbeau. Havre. 23. aprila: Taris. Havre; Berengaria, Cherbourg. 26. aprila: .M.ijeolic, Cherbourg: Albania, Cherbourg; 1'res. Harding. Cherbourg. 29. aprila: Krpublie, Cherbourg. 30. aprila; Mauritania, Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Chcr-lK>urg; Pres. "V\*ih:on. Trst; I^i Savoie, Havre. 7. maja: -A'iUitania. Cherbourg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; America, Cher-bxtirg. 14. maja: Paris. Havre: Martha Washington. Trst; Berengaria, Cherbourg. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRSTA, (preko Genove) Najbolj »a in najkrajša pot po Sredozem-•it*10 morju z našimi veličastnimi parniki, *DUILIO----27. marca; 1. maja; 17. juni. COLOMBO .. 16. aprda: 2». maja; 1. julila TAORMINA ---- 25. junija; ____ 4. avg. GI L' LIO CESARE 8 juli.; 16 avg.; 19 sept. •Največji in najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razreda a 2. 4 in % posteljami sa d: u£Uie ln žeuake. Pri okusnih obedih Ja vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSajte nafiega agents v va&em meetu al! pa naravnost pri murni mm mm Italla-Amerlca Shipping Corporation 1 Stat* Street General. Agenti New York Na6i zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, B?lgrad ln njene podružnica. SAMOSPEVI IZ Ul'CUAXSKE nl'Kr.E: 24005 (Sezidal sem si vinski hram, (Podoknica, — .75 24CC6 (O te ženske. (Ljubljanski postrešček. — .75 21010 (Oj zlata vinska kaplja ti, (Izbrišimo to, — .75 KOMI« 'NE Pi:n>< »VEDKE: 2^004 (Kako je krjavelj hudiča presekal (KrjavelJ na slemenicah, — ,7Z 24011 (Lecjinarji. (Legionarji. — .75 24012 (Osel in bog. (Jože s Polan za pričo not dan. .75 Te i*lov. ;ilo.šče narejene v st:irt-i«> kraju. So jako glasne ia jih moref igia-ti na vsakem gramofonu. Zalogo Imam veliko ler jih pošiljam na vs«* kraje Združenih (lriiv. Cena komadu Tile. PoStnino plačam jaz. Camntiram hitro postrežbo. IJri naročilu priložite Money order. VICTOR NAVINSHER 331 Greeve St, Conemaugh, Pa. Potovanje v Jogoslavijo. Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za. panjik "PARIS", največji iu naj novejši parnik francoske parobrod-ne družbe, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije $vi«-e iu Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna ikj francoski prt> zi, zlasti jia še s parnikotn 'PAItlS' in se pride v devetih dneh v Ljulv Ijano; oni pa, ki potujejo v zaso Ino ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tud naš uradnik, ki bo siirtu^jal indni-ke do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem paruiku v kabinah po 2-4-G v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, na;' nam dopošlje čim prej $10.00 are zn III. razred in $50 za drugi razred •la mu preskrbimo dobro kabino žt sedaj, da ne bodo boljši pnjptori vsi oddani. Frank Sakser State Bank New York, N. SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAB STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj'naroči, da ne bo prepozno. * i Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je iste cen* SLOVENIC PUBLISHING COMPANY New York 82 Cortlandt Street New York. Plymouth. Havre, Pari* PARIS ...................... 2. aprila New Yorlc. Havre, Pari« ROCHAMBEAU ............22. marca LA SAVOIE ................29. marca CHICAGO ....:............. 16. aprila New York. Vljro i Spain J. Bordeaux ROU3ILLON .............. 25. marca Fiiitc za aavwlila tokslaea itnlt ali aa rUiai araj: 19 STATE STREET. NEW YOR X V JUGOSLAVIJO na ameriških parnikih P1UVATXK kabine za. 4 ali 0 os«.l>. Najboljšo in j:Lk<» raznoliko hrano strt-iejo v čistih obednicah- Kadilnica. salon 7.a žensko, široki izprchajal-iii krovi, t.otlbeni koiict-rti na vseh parnikih. Hitra služba v Plvmo.ttli. t?outhanipton. L'lieibonrt; In Bremen z zvezami v vse evropske kraje. Pres. Roosevelt -.22. marca; 19. apr. Pres. Harding ...S. marca; 26. apr. Geo. Washington 5. apr.; 6. maja America .......... 9. apr.; 10. maja Leviathan ....... 12. apr.; 3. maja Republic .........29. apr.; 3. Junija Z;t i e:»e. informacije in tikete vpra-Sajte lokalnega sjrt-nia. UNITED STATES LINES 45 Broadway New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD IV».i ii. re ki|o vp 7.tl liiujo sestro ill brata TO.M^iO, ker rada bi i/vudola 7.i njun naslov. IV-il Ji nies'.':n sta iiiiluijala v I'eimsv 1 vanij'i. Prusim, če kilo ve zu n j mu r.asliv, iui.j mi sporoči, ali <"e sama čitata. tiaj se mi ( pla-.iia. M> ,i naslov je; An-tii<»ni:: Wise, liox 41. Camp 5U, Camden on Can! »v, AV. \'a. f I'M4—-J1* VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO. Cur.ard *i't:i je or«';a!ii/.irnl:< i/.-' !fi >a .hisr*»si-.vam*, ki l>odo o*lp<»-; t«.vali /. Aquitaiii.ja dne 7. majal Izletniki bode ]>'mI osebnim vod-; v -;tvoia o-. Vukov'ra. elana Cunard i črte. IvA ,ie :lobvt» znan ne\vyoiš.kiai' Jugoslovanom. Od Cherbotir«*a jili l>o ^-.prenrljal' po žcb'/iiiei do don a in jim Ivi po-' matr:il pi i prei^!'-(l' vanju ter ]>re-insi'.i nifj b-, ' diit>voren za njihovo prll.iauo Xa takih izletih ])'.-sr:-t-že Cunard črta m»t-u. Ohio. (14-1."»— 3) Pozor čitatelji. Opozorita trgovc« ln o-brtuike, pri katerih kupujeta ali naročata in ste i njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tam bosta ustregli nem Uprara "Glas Naroda'1 Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. I Slov,-Angleška Slovnica I Obsega sledeča; I Prvi del: GLASOSLOVJE. i Drugi del: OBLIKOSLOVJE, I Tretji del: [VAJE. | Četrti del: POGOVOKI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. I Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKE BESEDNJAK. Besti del: yPBAŠANJA IN ODGOVORI kater* I morrznati vsakdo pri nabavi driav« I ljanskega papirja. I * Vse angleške besede bo navedene, kako se pile« I Jo in kako.se pravilno angleško izgovore. 1» ta I knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine j brez učitelja. Knjiga Ja trdo Tesana, vsebuje 250 strani, V | JJJ cena s poitnlno- V Slovenic Publishing Company «2 Cortlandt Street : Hew Točk, 9. T