junaki podmorja (Koneo) In vendar! Dixon je bil neustrašljiv junak, ki se ni bal ne tveganja, ne boja, ne smrti. Neke noči je Dixon tajno izplovil, predrl je akozi obroč sovražnih križark nasprotniku za hrbet. Na pol potopljena je podmornica plula proti glavni sovražni ladji »Housatonic«, ki se je grozeče odražala na horizontu. Dixon se je tajno priklenil k trupu križarke in pritrdil mino. Sovražna ladja se je stresla, ob boku je zazijala grozanska odprtiaa. Morje je zalilo ladjo in »Housatonic« se je v par minutah pogreznila. To je bil prvi primer v zgodovini, da je podmornica potopila sovražno ladjo. S sovražno ladjo se je potopila tudi podmornica. Vsa posadka je s poveljnikom vred našla v morju smrt. In zopet se je izkazalo, da podmornica še ne odgovarja svoji svrhi. Južne ameriške države so hotele izgraditi .še enkrat močno podmorniško brodovje, da bi se otresle težke blokade. Ali do uporabe novih podmornic ni prišlo, ker se je sklenil kaj kmalu za tem mir med razprtimi severnitrii in južnimi deli severoameriške države. • Podmornice kakor tudi podmornični boj ni bil med pomorščaki priljubljen, in to radi surovosti in brezobzirnosti takega orožja. Tudi pomorska vojna poveljstva vseh držav niso bila bogvekaj vneta, da bi gradila podmornice, ker te še niso bile sigurne v vožnji kakor tudi ne v borbi. Bil pa je idealen človek, Johnson po imenu, ki je hotel podmornico uporabiti v druge namene. Hotel je rešiti cesarja Napoleona, ki je bil v pregnanstvu na otoku Sv. Helene sredi Atlantskega oceana. Nameraval je tajno pristati na otoku in rešiti Napoleona neprostovoljne ječe. Do tega pa ni prišlo, ker je Napoleon umrl že pred dograditvijo podmornice. * Sčasoma so se začele zanimati tudi druge države za novo podmorsko vojno sredstvo, posebno Francija in Rusija. Večina načrtov je ostala samo na papirju, ker so bili vsi načrti pomanjkljivi, kajti od podmornice so vojaški krogi zahtevali, da s hitrico splava do sovražnika, se takoj potopi in izstreli smrtonosni strel. Tem zahtevam je ugodil šved3ki inženir Nordenfelt, po čigar načrtih je začela Francija graditi podmornice, kajti v podmornicah je videla sredstvo, s katerim bi lahko branila svojo obal pred Angleži. Pravi razmah podmornicam je dala iznajdba parnega pogona, še večji razmah pa je dala iznajdba eksplozivnega motorja. In šele tedaj so se zaeeli zanimati za podmornice tudi Angleži, ki so doslej neverno zmajevali z glavo nad početjem svojih sosedov. Pred 30 leti je Anglija namah pokupila vse ameriške podmornice. V naslednjih letih so zato ^ačele vse obmorske države z gradnjo podmornic, ker se je njih pomen in vojaška vrednost vedno bolj izkazovala, posebno, ko se je iznašel torpedni izstrelek, ki je veljavo podmornic samo dvignil. Največji razmah podmornicam je dala svetovna vojna. Države so si zgradile podmornice, ki so vzdržale po cele mesece in še več na odprtem morju, ne da bi bilo treba si naložiti novega goriva. Danes plovejo po morju celo podmorniške križarke, ki so oborožene z več težkimi topovi, opremljene z več izstrelnimi cevmi za torpede ter skrivajoč v svoji notra- njosti celo letala za poročevalsko službo in za podporo v boju zoper sovražnika. Mnogo nedostatkov je bilo treba odpraviti, preden so bile skonstruirane podmornice, ki so sigurno in uspešno vojno sredstvo. Ne vemo, koliko iznajditeljev in pomorščakov je dalo 3voja življenja za to iznajdbo. Vemo pa, brskajoč po starih in novih poročilih, da je brez števila poročil, ki se vsa glase skoro doslovno: »Podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Sumi se, da je posadka izgubljena ...« * 'Tbc/ne^US. ^ #yp