itiio-        ________
jjjjjj trikrat na teden, In sicer ? torek, četrtek .. UkotO ob 4. uri popoldne ter stane po poBtl i!*j«BaB» "K * Gorici na dom poSiljana:
F       vse leto      ........15 K
¦/.   •   •   •   •.......10  »
'/,...........5   »
p«*iai5ne .številko stanejo 10 v,in.
((S0fiA" ima naslednje ižrSTno yriloge:st)bfiiO-^ ;tfta ..Kažipot po Soriškem in 6radišCanskem" in uilpot po IJublJani in kranjskih mestih", daljo dva ;gt v ktu »Vozni red ieleinic,  parnikov in poštni* ' j" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". >*»roSnino  sprejema upravnižtvo v Gosposki  ulici t, 7 I. nadsir:  v, »Goriški   TMarni«   A. J&bjšCek uročila bret doposlane naročnine se ne oiiramo Oglasi in poslanice se.rt$nijo po IVtit-vntah č> ^i J-irat  16 v, 2-j5^4-f>,  3-krat  12 v vsaka ^ Vtfjfcat po d&goftj^*TO8]e Črko po prostoru. —            ,_
„ feekhune ij&s* v aMd^kem delu 30 v vrata. Za        ?*^*s, /rito io TseW^«|lM»T<3d|!iwjanio vsako odgovornost.         "%/!
OdKOVtfm urednik.in izdajatelj Ivan KavJi
Gorici, ? soboto dne 28. septembra 1907.
Tcšaj XXXVII.
volilni red.
V »Novi Dobi", tem objektivnem listu, i svoje vesti o političnih naših dogodkih na-fiino zajetna iz „Slovenca", je neki goriški ^ogd* izpustil ne baš posrečen zagovor na-&a proslulega novega deželnega volilnega reda. \a n,egov zagovor kulmirira v podtikanju na-.vKiai. stranki, da bi bila ona uprizorila gonja ;:uti klerikalcem za slučaj, da ne bi bili spremi v.Jilne reforme. Vrhutega pa mož računa iw\ tavanjem faktičnih razmer na Goriškem ,3 lai:e, da se kar kadi, čeprav pravi »Nova :;:.-r, da je članek pisan stvarno.
< Jsvetliti hočemo ta .stvarni* članek « j.-ar strani, da bodo tudi BNovodobaši" ve-\-.\\, kaj je pravzaprav ta njih člankar, in da :,.iy ?nali drugič vsaj na zunaj svojo stvar-::-.i malo drugače varovati, kakor da dajejo ;Wr-tora zagovornikom tako izdajalskih činov, ukor so ga zakrivili goriški klerikalci z novo r;-ii!uo reformo.
"'ribijamo v prvi vrsti, da so se naši t>rik,.ii'i pred „ razpravljanjem" v novem vo-\,',mn redu bali z istim na dan, in da niso izrednim poslancem uiti črhnili o njem, da -jt l-i morda isti mogli preprečiti to farnoaio ^liluo reformo. Prav tihotapski so jo spra-vi v zbornico, tako da se sploh ni moglo več taliti o kakem odporu. Če bi se bilo le ko-
>Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad.ti. Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 15». dopoludne ter od S. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposkiulioi5t.7vI. nadstr. na levo v tiskarni.
HaroCnino in ogl&se Je plaSatl loco Gorica
Dopisi naj se poJlIJajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reBi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1* npravniStva.
„FRIHOBEC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul.. Jjlleršitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSu Jos. Vesdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSdni ulici, I. Matiussi v u&ci Forniica, L Hovaflsk v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiB na trgu della Caaerma.     ____________      ..................
Gorici.
TsUfon It. 83,
»Gor. Tiakarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
stayjj0lfa pred Bfait aecompli" in popolnoma nepripravljena v seji nasprotovala temu „mon-strumu" politične klerikalne modrosti.
Po starem volilnem redu je volilo goriško mesto 2 poslanca, trgov-ska-obrtna zbornica 2 poslanca, slovenski trgi pa so volili enega poslanca. Vsa mestna k uri j a je pa volila 7 poslancev. V doglednem času •— tako smo računali vsi pošteni goriški Slovenci - mora priti goriško mesto v slovenske roke in tudi trgovska-obrtna zbornica. Na ta način bi ne le dobili Slovenci svojemu številu primerno zastopstvo v deželnem zboru, ampak bi tudi imeli najmanj tri deželne odbornike in svojega deželnega glavarja.
V slučaju, da bi v valepoaestvu odločil žreb za nas, bi bil sploh ves deželni odbor slovenski. To nam dokazuje jasno navadna aritmetika: V kmetskih občinah <'» slovenskih poslancev to 2 1 a-š k a, v mestni fcuriji b slovenskih in 2 laška, v veleposestvu 3 slovenski in trije laški, v celi zbornici 14 slovenskih in 7 laških poslancev. Dragi „Slo« gaš" v „Novi dobi", odpri oči in oglej si suhe Številke starega po tvojem mnenju slabšega volilnega reda! Po novem volilnem redu pa je mogoče, da bi tudi v slučaju, d a k e d a j z m a-gamo v trgovski-obrtni zbornici,
l,H/WU    V    IMlIMUi   VU}"JIU.     V.I'   Mi   DV    MIIV    ID  i»v-    1    -'                             "
a*j prej vedelo  za to, bi danes te volilne    "»eli Slovenci le d?a deželna odbornika. Do-
;:rue ne imeli. In prntamo člankarja v „Novi i:ia, na koga pa bi bil padel odium, da ne , !.<i!o voiilue reforme, če bi bilo le količkaj &:. <iiuv naprednim poslancem, da bi bili za-rrfiid razpravljanje, oziroma da bi bili osvetlili k- k/ivico iste v deželnem zboru, kar bi tudi ir-lktga od večine bilo odvrnilo od preuag-
kaz:
! s t v o 8:3, zbornica
kmetske občine 7:3, veleposo-mestna kurija4:3, cela 1G : 1 3.
Naravuost neverjetno je, kako more ob teh suhih Številkah kak zarobljen „Slogaš" še kvasati o kakem boljšem volilnem redu in o ugoduostih" istega. Kar našteva člankar »Nove
N;» koga neki, cene na napredne po- * dobe" ugodnosti, so se iste sprejele v volilni red
jar.ro. In ti — bila sta takrat samo dva v -¦-erai-ji, tretji sploh ni bil pri seji, ker kaj uke-:\ že flutil ni so imeli dovolj dobre volje .'rv^.-ii na-se ve? odium, in radi bi gu noMti, -vf-ikrat raj.^i. kakor da danes vidijo sloven-•i: narod na Oorif-kem tako ponižan. Altrochc *:=-ja proti klerikalcem zaradi eventuelnega »i-ovanja proti volilni reformi, ^ploh je tako ?:iuk:uije napredni stranki nesramnost potem, tt sta njena poslanca kolikor sta mogl^, po-
le v korist klerikalne stranke. Goriška okolica velja kot domena te stranke. Dobila je še en mandat; z-ato pa ga je dobila tudi Furlanija. To, da voli cela dežela v peti kuriji skupaj tri poslance, je pa nerodnost in ne ugodnost. Bila je to le srčna želja klerikalcev, ki mislijo tako ložje zmagati. Kdina ugodnost, ki je res ugodnost, je ona, da voljo trgi doma. To pa v narodnostnem o z i r u ni n i k a k a p r i d o b i t e v !! In za to se pri nas gre. Rajši
vsak pošten goriški Slovenec gre volit dva dni -lahv, kakor da vidi tako izdajstvo na svojem lastnem telesu, kakor so ga zakrivili za skledo leče njegovi poslanci. Cela volilna reforma ni nič drugega, kakor pljuska v obraz slovenskemu ljudstvu na Goriškem, ki ne sme ostati nemaščevana na onih, ki so za malo kompenzacijo v strankarske svrhe provzročili tako krivico goriškim Slovencem. Trditev, do koje se je povspel „Slogaš" v „Novi dobi", da se Lahi najmanj vesele novega volilnega reda, pa človeku že sapo zapira, in se sploh ne da kva-lifikovati. To je že več kot hinavska trditev „mirnega razmotrivalca in poznavalca naših razmer." Lahom pač ni rnari za to, aH pride morda kak klerikalec več na njih strani v dež. zbor. Dejstvo je, da pride noter večina Lahov, in potem bodo že skrbeli za to, da" ne postanejo nepopularni niti klerikalci. V narodnostih stvareh je pač Lah enak Lahu, in mi Slovenci se imamo najmanj brigati za to, katera stranka pri Lahih zmaga.
1'aka je taktično z našim novim volilnim redom. Kdor ima odprte oči in pošteno slo- j vensko srce, vidi in Čuti vse to. Ne more se pa otresti bridkega čuta, kako je mogoče, da je tako daleč zašel nekdanji »ljubljenec naroda" in vodja goriških Slovencev, da potem, ko je zagrešil tako v.-llk naroden greh, ne gre, ako je še kaj narodyi/ft Čuta v njem, v Kanoso, namesto da hvali tio svojih trabantih pred slovensko javnostjo ta lamozni volilni red, to najhujšo krivico slovenskemu ljudstvu na Goriškem, ki mu je večje ne more zadati niti njegov sovražnik, kamo-li nljubljenec" naroda."
Mislimo,daje togg.om pri „Novi dobi* dovolj.
j pravkanjem dosegel nobenega vspeha, ampak je večinoma potrdil ves sum, ki je oseboval v dotičnih, nanj naperjenih vprašanjih ter s tem doživel le fiasko na vsej bojni :WBB*š&r so se začela množiti vedno bolj zgačajoca vprašanja, vrgel je § 19. in pero v kot ter začel v vseh jezikih — molčati, kakor da mu ni več nič mari za nedotaknjeno čast in poštenje. Anonimni dopisnik, ki je najbrže to sam, pa si dela sline zdaj po »Gorici" in hoče zlomiti britko ost Cigojevih prafianj z blaznonaivnim reagiranjem in pustimi dovtipi. Menda bi rad videl, da bi Cigoj trdil, da je stari Pavlica, ki bo menda že kmalu brez zob, stolice, mize in svetilke — kar hruBtall
Glede odškodnine za vporabo cestnih krajev društva M. & Comp. je Pavličev molk za nas odgovor, sosebno ker je za Časa pogodbe nadomestoval bivšega predsednika cest. odbora, pokoj. Trpina, in ob enem tudi tajni-koval.
Ker ima Pavlica najbrže vzroke, da o tej zadevi molči, ki bi mu vtegnila biti šo neljubša, nego o stolicah in mizah, pričakovati je, da vsekako sam cestni odbor da točno pojasnilo o tej točki ter na ta način utrdi zaupanje do tako važne, zakonito priznane kor-poracije, od strani davkoplačevalcev l Želimo l
Iz kanalskega okraja.
Iz Kili. — Naš katoliški učitelj Lomšek je jako pobožen mož. K maši hodi pridno, v Šoli pa tudi pridno tepe otroke, tako da se mi stariši vpiramo njegovemu ravnanju z otroki v Šoli. Šolska oblast, reš naši Lomška t
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
RlhemNri, 25./9.1907. — Zanimal nas je Cigoj-Pavličev boj, in to tim bolj, ker se je stari Pavlica vendar enkrat osrčil in začel na gosp. Cigoja vprašanja, četudi pod okriljem znanega S, s svojimi „ni-resi" odgovarjati. Pazljivi čitatelj je videl, da Pavlica ni s po-
Domače in razne novice.
Imenovanja. — Okrajni višji komisar in vodja okr. glavarstva v Kopru Gvido Pol le y in namestništveni tajnik Artur bar. Schmidt-Zabierovv, vodja okr. glavarstva v Volo-skem, sta imenovana za okrajna glavarja.
ATSkultintom pri okrožni sodniji v Gorici je imenovan B. Vergna iz Gradišča ob Soči.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
— „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: **=   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
,- Pojdiva, vikomt, mu pravi, čas je, da greste 3^i\at; jutri odidete k armadi gospoda priuea; spa-T*jte dobro, nocoj zadnjikrat kot meSČan.
* ~ Torej bom vojak? vsklikne mladenič; o, hvala
" gospod, prisrčna hvala!
-  Z bogom grof, pravi abbe" Herblav, jaz grem oj samostan.
j*    j-Z bogom, abbe*, pravi koadjutor, jutri imam -f': Sr in nocoj moram prečitati še dvajset beril.
—  Z bogom, gospodje, pravi grof; jaz grem spat u §tf iindvajset ur, komaj  že stojim od utrujenosti.
Trije možje so se pozdravili ter bo še zadnjič
fccarron je gledal za njimi skozi zastore svojega
"' - Nobeden izmed njih ne stori tega, kar pravi,
Je *-j nral, smehljaje se s svojim nevidnim, opičjim
hom; toda naj le gredo, ti vrli plemiči! Bog ve,
'un morda ne pripomorejo zopet do moje penzije!...
•E   ''nhko vihte z rokami, to je mnogo; ali jaz imam
' Jezik, toda skušal bom dokazati, da je tudi to
Hola, Ohampenois, ura bije jednajst! Popeljite
me k postelji...  Resnično,  ta gospiea d' Aubigne" je zelo ljubka stvarica!
Pri teh besedah je izginil ubogi hromeč v svojo spalnico, katere vrata so se zaprla za njim, in v salonu v ulici Tournelle so ugasnile luči druga za drugo.
XXIV. Saint-Denls.
Daniti se je začelo, ko jo Athos vstal ter se dal obleči. Bil je bolj bled nego navadno, in po Bledovih, ki jih je pustilo brezspanje na njegovem obrazu, se je lahko videlo, da skoro celo noč ni nič spal. Proti navadi tega sicor tako trdnega in odločnega moža je bilo to jutro na vsej njegovi postavi nekaj počasnega, neodločnega.
Pripravljal se je pač na Raoulov odhod, in skušal je čas zavleči. Najprej je lastnoročno očedil meč, ki ga je vzel iz parfumiranega usnjatega etuija, pogledal je, če je ročaj dobro ohranjen in če se rezilo trdno drži ročaja.
Potem je dejal v torbo, ki je bila pripravljena za Raoula, majhno vrečico polno zlatnikov, poklical Olivaina — tako je bilo ime njegovemu slugi, ki je bil prišel ž njim iz Bloisa — mu velel pripraviti v njegovi navzočnosti potno vrečo, hote* sam paziti na to, da pride vse v njo, kar potrebuje mlad mož, ko gre v svet.
Ko je za vse to porabil skoro jedno uro, je slednjič odprl vrata, ki so vodila v vikom to vo sobo, ter nalahko vstopil.
Žarko solnce je že sililo v sobo skozi široka okna, ki jih je bil pozabil Raoul, vrnivši se pozno domov,
zagrniti. Spal je še, glavo ljubko vzvrnjeno na komolec. Njegovi dolgi Črni lasje so napol zakrivali lepo čelo, vse mokro od tiste soparice, ki curlja v kapljicah po licu utrujenega otroka.
Athos je stopil bliže, in poln nežne otožnosti je dolgo zrl na tega mladeniča smehljajočih se usten z napol zaprtimi trepalnicami, čegar sanje so morale biti sladke in spanje Is^.ko, toliko skrbi in ljubezni je bilo v tej tihi zaščiti njegovega angelja varuha. Poleg te polne, sveže mladosti se je Athos polagoma' po^ glabljal v lepe sanje. Zasanjal se je v svojo mladost' a vsemi njenimi sladkimi spomini, podobnimi bolj vo-: njavam nego mislim. Prepad je stal med preteklostjo in sedanjostjo. Toda domišljija ima svetle, angeljske peruti; domišljija preplava morja, kjer so se pogrez-nile naše nade, preleti temine, kjer so se izgubile naše sanje, preskoči brezdna, v katerih je izginila naša sreča. Mislil je o tem, kako je vso njegovo mladost uničila ženska; mislil je strahoma na to, kakšen vpliv ima lahko ljubezen na naravo, ki je občutljiva in hkrati krepka.
SpominjSje se vsega, kar je bil pretrpel, je videl v duhu vse zl6, ki bi utegnilo doleteti Raoula, m tisto globoko, nežno sočutje, ki se mu je vzbudilo v sreUj je sijalo tudi iz njegovega vlažnega očesa, ki je imel uprto v mladeniča.
V tem hipu se je Raoul vzbudili z tistega jasnega spanja brez teme in utrujenosti, ki je značilno za občutljive narave, podobne ptičjim. Njegove oči so obstale na Athosu, in gotovo je razumel vse, kar se je vršilo v srcu tega moža, ki je čakal, da se prebudi, kakor čaka ljubimec, da se prebudi njegova ljubica, in tudi njegov pogled je dobil izraz brezkončne ljubezni.
Deželni volilni red — sankcijoniran. -
»Vviener Zeitung« naznanja, da je cesar sankcijoniral novi deželni volilni red za Goriško-Gradiščansko.
V Vrtojbo! — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi priredi jutri v korist družbe svojo veliko veselico, in sicer na dvorišču g. Ivana Batističa v Gor. Vrtojbi. Na vsporedu je 13 točk: petje, tamburanje, slavnostni govor, 2 igri (»Eno uro doktor« in »Kmet Herod«), šaljiva pošta, srečolov itd. Začetek ob .3V, pop. — Namen veselice glasno kliče k obilni udeležbi!
Sokolski vesinik. — Brate Sokole opozarjampj, da bode od sedaj naprej telovadba za člane vsaki torek, č e 111 e k in s o b o to od 8. do 10. ure zvečer.
V petek, 4. oktobra bode vpisovanje trgovskega in obrtnega naraščaja (vajencev) ter bode telovadba za iste vsaki ponedeljek in petek od 8. do 9V* ure zvečer.
Slovenske trfeuvce in obrtnike opozarjamo na to, da se je, kakor gori naznanjeno/sklenilo uvesti telovadbo vajencev, in priporočamo, da jih pošiljajo k isti, kjer se ne bode skrbelo samo za telesno, nego tudi duševno vzgojo ter se jih bode navajalo k pridnosti in strogemu spolnjevanju dolžnosti.
Darovi Zl „DljtŠkO WnjQu. — V denarju so darovali: »Narodni sklad" in si. županstvo v Podgori po 100 K; A. Šantel, šolski svetnik v Gorici 20 Kj.Fr. Sivec, vadniški učitelj v Gorici in Ant. Križnic, župan v Kanalu po 10 Kj M. Zega v Kanalu inFr. Hmelak, ve-letržec v Lokavcu po 5 K; za plakate pri slovenskih predstavah v Trg. domu nabral Oblak 2-20 K.
Potem še: dr. Hugo Fink, Ajdovščina K 4, Karol Draščik, Gorica, 100 kg moke, Peter Cotič, Gorica, 2 K, gospa Zornik, Gorica, vkuhano sadje; preostanek veselice Slov. mladine na Katarinijevem vrtu K 25, Plesui-čar Mohor K. 2. Srčna hvala! Živeli posnemovalci I
Prošnja Občinam. — Ljubljanska občina je sklenila pred kratkim, postavljati v proračun vsako leto; stalen prispevek za družbo sv. Cirila in Metoda. — Občine po Goriškem, posnemajte Ljubljano v prid naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda.
Predsednikom »Matice Slovenske" je bil izvoljen v sredo g. profesor dr. 11 e š i č. ^Kmečka zveza" za ajdovski okraj je poslala
(vsaj v nPrismojencua se tako čita S) na vlado neko peticij j, v kateri se pripoveduje o suši in nje posledicah. Eeve neumne, kaj ne vedo, da je Š t r e k e 1 j že v zasedanju državnega zbora stavil potrebne predloge za opomoč radi suše. Kaj so toliko časa spali nzvezarji" ? — Se vidi, da se s »kmečkimi zvezami" kmeta samo slepari.
Bakreni rudnik pri Cerknem.
Piše V. Rojic. (Konec.)
Še druga nesreča za Cerkno je, da je začel tudi naš okraj propadati in da se ljudstvo kar trumoma v Ameriko seli, namreč vse prometne in železniške zveze so za nas tako nesrečno izvedene, da je Cerkno popolnoma od ostalega sveta ločeno in nase nevezano. Ves promet med Kranjskim in Primorskim, kateri je bil pred leti precejšen, nam je požrla Idrijska cesta in BohiDJska železnica. Nobenega tujca in stalnega letoviščarja ni letos k nam, le požrešni age.utje se še pripodijo drug za drugim v Cerkno in naše kronce izčrpavajo, dokler jih je še kaj. Drugega stranskega dohodka, razun čipkarstva, Cerkno itak nima.
Kaj dela konzorcij Sv. Lucijsko-IdriJ3ke železnice? Ali je popolnoma zaspal, sedaj ko so volitve končane?
Edina rešitev bi bila za nas Cerkljane ta proga, ker s tem bi se vsi zgoraj označeni nedostatki odpravili in naše bakreno-rudarsko podjetje bi tim prej zacvetelo. Vsled tega poživljamo slavni konzorcij omenjene proge, da naj svoje korake povspeši, dokler se naše bolje moči v Ameriko ne izsele.
Kot mali deček se še spominjam, v kakih ogromnih množinah so tujci, zlasti Benečani, skozi Cerkno dohajali. Od 100 do 200 jih je večkrat ca leto sku»no; korakalo in ti
Trpsko-obrtira zbornica In novi volilni rod. ~
Klerikalci se pri svoji hranitvi krivičnega volilnega reda zvijajo na vse načine. Radi bi se oprali in pi dokazali bi radi, da se ne godi Slovencem nikaka krivica a tem tako krivičnim volilnim redom. Pri tem kažejo tudi na trgovsko-obrtno zbornico, češ, saj je ostala možnost, da tem potom pridemo do večjije. Sleparji! Seveda je ostala možnost, ali le nato možnost bi se ne oziral nikak pameten politik, ko pa ima pred seboj druga pota, da zahteva večino. Klerikalci so v protestu »Slog?" sami priznali, da „slovenski živel j j*e" oškodovan po sedanjem volivnem redu v vseh volivnih skupinah!* Torej v vseh volilnih skupinah so imeli priliko zahtevati več poslancev. To je jasno. Saj vendar pravijo, da smo Slovenci oškodovani v vseh skupinah! — Ali klerikalni kolovratnež se niti zmenil ni za pravico Slovencev, marveč se je kar lepo tiho zmenil z Lahi. Izdajalci se pač povsodi natihoma pomenkujejo in tihotapsko opravijo svoje delo. Tako so storili klerikalci ter dosegli sprejetje krivičnega volilnega reda. Sedaj pa farbajo in lažejo ter se sklicujejo tudi na možnost, da bi potom' trgovsko-obrtnice kedaj dosegli večino, češ, saj je „Soča" vedno povdarjala to možnost. Seveda je in jo povdarja tudi dandanašnji, ali ne kot edino možnost, da se pospnemo do večine. — Glede" vseh volilnih skupin bi bili morali zahtevati pravico za Slovence, pa bi bili prišli do večine ali pa bi se bila vsa reforma razbila. Boljše po starem, kakor pa par poslancev več, da se je tako, kakor so rekli klerikalci spomladi — npoostriIa stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico le še bolj občutno in kričečo, nego je bila do zdaj." — Da se sklicuje sedaj „Gorica" na trgovsko-obrtno zbornico, to je navadna sleparija, s katero hoče odvrniti občinstvo od grehov klerikalcev, ki so kar lepo v miru pu-< stili druge volilne skupine, celo splošno skupino, ter se zadovoljili s predlogi Lahov. Klerikalci so spustili iz rok druge volilne skupine, sedaj se tolažijo le z možnostjo, da bi kedaj zmagali v trgovsko-obrtni zbornici; kar so imeli v rokah, so spustili, sedaj lovijo možnost po trgovsko-obrtni zbornici. „Gorica" pa stavi tako dr. Gregorčiča in pajdaše v vedno bolj pravo luč narodnega izdajalca in zakrk-nenega strankarja, kateremu so vitalni interesi goriških Slovencev deveta briga.
Dijaška kuhinja šteje že nad 40 gostov, torej število, ki je za prvo leto jako veliko. — Za letos se dijaki ne bodo sprejemali več.
Opozarja se pevce „Bralnega in podpornega društva v Gorici", da pridejo danes zvečer ob 8. uri v čitalnične prostore na kratek razgovor.
Kocljanov koncert se bo vršil 1. oktobra t. 1. v gledališki dvoraui v Gorici in sicer ob 8. zvečer. Na vsporedu je 6 točk. — Vstopnice prodaja Wokulat.
Hosialka. — Kakor smo naznanili v torek, je prišel na mesto g, svetnika Šantla, ki je šel v pokoj, na tukajšnji gimnazij neki Nemec Hostalka. Sicer je doslej le Bzur Bienst-
so večinoma prenočevali in obedovali v gornjem delu vasi „v Strani".. Lepe denaree se nam Benečani posebno domu grede iz svojih kup-Čijskih potovanj v Cerknem puščali. Vse te naše dobre in redne obiskovalce nam je ž«3 pred časom Pontebskft železnica odvrnila.
Ravno mi pride na misel oni izrek, ko: jega sem pred davnim časom od nekega tujca slišal, namreč: da Cerkno je lep kiaj, kamor se iztekajo dohodki od vseh 4 strani.     T
In ravno sedaj se je pokazalo, ko so se s tem za nas pogubnim preobratom nam dohodki izgubili, da je Cerkno izgubilo svoje simpatično lice in danes se že lahko reče, da ne velja več oni izrek.
Te resnične besede potrjujejo naši izseljenci, pa tudi naši trgovci in krčmarji se bridko pritožujejo, in ako se temu na kak način ne odpomore, bode se v doglednem času videlo njih prostore s pajčevino prepredene.
Ker vsled čedalje večjega izseljevanja v Ameriko tudi naša domača gruda veliko trpi, ter radi pomanjkanja in draginjo kmečkih delavcev posebno večja, posestva čedalje bolj propadajajo, si dovoljujem in • poživljam one, ki bi se čutili v to poklicane, da ob sedanji priliki oboovljenja našega rudnika stopijo z vso močjo na krov, da se otrae našo pozicijo tujlfppožrešnih, valov. — Posreduje naj se med našimi rudarskimi podjetniki in našimi denarnimi zavodi, da se za to podjetje
leiatung zugevriesen", ali utegne ostati stalno v Gorici ter ,se izvrši imenovanje morda tekom šolskega leta. Predlagani so bili dobri kom-petentje, ali prišel je Hostalka, katerega so menda tudi iz zdravstvenih ozirov poslali v Gorico. To je pač nečuveno, proti temu moramo vsi odločno protestovati. Na razpolago so dobri domači kompetentje, pride pa Nemec, ki ne zna nobenega naših deželnih jezikov ! — Mesto profesorja fizike in matematike je zavzemal Slovenec g. svetnik Šan-tei. Zatorej je to mesto slovenska posest, katere si ne pustimo vzeti. Ministerstvo ima na razpolago sposobne slovenske kompetente. Torej naj izvrši imenovanje. Ker pa tega še ni storilo, se vidi, da hoče Slovence opehariti za to mesto. Radi tega pa je dolžnost vseh poklicanih faktorjev postaviti se pa robu nakanam naučnega ministerstva. — Ko je odšel neki Nemec z goriškega gimnazija, je ministerstvo hitro imenovalo naslednika, Nemca, ki je bil baš pri roki; ta je Gmachl. Na važno mesto profesorja fizike in matematike pa ni izvršilo imenovanja, ker pač noče slovenskega profesorja imenovati! To je škandal, to je ne-čuveno zapostavljanje Slovencev i Zato pa je sveta dolžnost, da storimo vse, da preprečimo nemške želje. Proč z nemškimi profesorji z našega gimnazija!
Kaj Ji naloga »Kmečkih zviz"? - Vsak bi mislil, da je naloga ta: pomagati kmetu stanovsko, odpomoči njegovemu trpljenju ter mu dati kmetijskih koristi. Ali ne! Sedaj so povedali po farovških tistih, da se morajo kmetje potegovati za to, da dobijo le „krščanske" učitelje, to se pravi take, ki se bodo malo brigali za šolo, ali bodo slepo orodje farov-škega gospoda. Taka je torej naloga „kmečkih zvez"! Šole so se lotili, Šole, da bi jo spravili popolnoma pod farško komando; potem bi omejevali pouk ter zaklepali šole, da bi bilo ljudstvo vedno bolj neumno pa toliko bolj udano farovžu, ki bi še več odjedel ubogemu kmetu. — In kmet sam naj dela za pone-umnevanje samega sebe potem „zvez" V! Kmetje, glavo po koncu in proč z „zvezar-skimi" sleparji!
Polraba narodne delavske organizacije. — u
delavskih krogov dobivamo migljaje, da bi bilo potreba, da se napravi tudi na Goriškem narodna delavska organizacija po vzorcu tržaške. Tako potrebo smo že povdarjali. Želimo, da bi se tudi izvedla f V Pulju se vstanovi taka organizacija.
»Slovenec" imenuje zapleteni in zavozlani volilno-reformni načrt za Istro — „porfi-dijo, vredLO italijanskih liberalcev". Prav ima, ali prav ni imel, ko je imenoval reformo za Goriško — „kor&k naprej!" „Slovenee" ve, daje goriška volilna reforma istotaka p erlilija kakor istrski laški načrt, ali ker se ta perfidija tiče tako, oziroma še v večji meri slovenskih klerikalnih poslancev, kakor laških liberalcev, je imenoval to strašno krivico za goriške Slovence — „korak naprej!" Ali sedaj se je slepar obsodil samega sebe, ko imenuje istrski reformni načrt pertidijo, načrt, ki kakor goriški, peha Slovane pod laško peto! Seveda ni  treba  misliti,   da   kedaj   premeni  svojo
zavzamejo in preprečijo predrzne nakane onih tujcev, zlasti Francozov in Belgijcev, kateri nameravajo od g. lastnika A. Sušnika iz Ljubljane rudnik v našo obrno škodo odkupiti.
Ako bi se usta ov(!? slovenja akcijska družba, bi se v prvi \rsti 'h; venskim delavcem, kmetom in obrtnikom, seduaji žalostni položaj gotovo izdatno izboljšal ter pogubososno izseljevanje bi se moglo vskd boljših razmer vsaj deloma vstaviti.
Po znanstvenih razizkavah in na ikee mesta došle radarske strokovne komisije pod vodstvom strokovno naobražeuega inženirja geologa gospoda Pavla Endlicherja iz Ljubljane se je konštatiralo, da se pride v kratkem Času do znamenitih bakrenih plasti, 3 katerimi se našim podjetnikom ogromni kredit odpre. Torej bi bilo želeti, da se ne zamudi prilike/ marveč takoj v to akcijo poseže.
Ker je del tega terena in sicer trije pro3tosledi moja lastnina in ker se nahaja na rudarskem uradu v Ljubljani ugodno se glaseč zapisnik ter zraven načrt od nekdanjega rudnika in geologični naris notranjih bakrenih plasti, priporočati si dovoljujem vsem, koji na to reflektirajo, da naj se na dotičnem uradu o vsem tem osebno prepričajo.
Kdor želi in se oglasi, dopoSljejo se mu tudi vzorci, najbolje pa J8, <*a bi se vsi interesenti sesli na licu mesta ter se prepričali, kako dobro delo se stori, če ostane rudnik v domačih rokah.
dvojno sodbo o j e d n a k o krivični reform« • pri „Slovencu" bo za Istro še naprej n * fidija, kar mu je za Goriško korak naprti Črnec Črncu ne izkljuje oči l                  J'
Novi delilni volilni red - sankcijoniran, _ Sedaj vedo menda tudi klerikalci, da ^ volilni red za Goriško sankcijoniran. nQoti.J! je sankcijo še do zadnjega časa tajila, dav dobro ve, kaj se je zgodilo. AH bo tajila §e naprej, tudi ko je uradno razglašeno sankcijo6-niranje ? S tajenjem kaže svojo podlost, sinu vesti ne more kazati, ker klerikalci že zda?. naj nimajo nobene vesti več.
V »Goriški Čitalnici" prične danes zvejor ob 7. uri plesni tečaj za mladino (8—v> ieJ,
Učiteljsko draitvo za satanski šol. okraj zboruje dne 3./X. t. L, radi prej neznanih ovir v Dutovljah mesto v Štanjelu, ob 10 % predr, Predsednico.
»Primorski list" je postal v uvodnih člankih velik zagovornik in zaščitnik sv. vere, katero v teh resnih časih preganjajo sovražniki in sicer gor od praških svobodami-slecev pa dol do goriške »Adrije*. Najdražjo svetinjo hočejo ti sovražniki vzeti našemu vernemu ljudstvu. Namesto, da h\ nasvetoval »Prim. list«, kako naj si ohrani svojo vero, namesto, da bi delal na to, da ljudstvo pridno zahaja v cerkev, kjer bi si ob pravi božji besedi utrdilo svoje ver>ko prepričanje, podi »Prim. list« ljudstvo iiitii-rektno iz cerkve. To vidimo jasno v novicah iz cerkljanskega okraj? Klerikalci so napovedali shod na Bukovem v nedeljo dne 22. sept. ob 1. uri popoldne, ker so menili, da opravi tamošnji župnik litanij-i in blagoslov koj po maši. Ker pa tt-jja nI bilo, se grozno jeze in pravijo doslovno: »Neumevno pa je, da so litanije ravno ta dan trajale do %3. ure.« V teh hudih časih ni človek nikdar predolgo v cerkvi. Ako zahteva klerikalna politika, lahko odpade vse in so ljudje lahko v nedeljo popi.ldri-brez biagosiova, kateri se preloži tu p;s ta-u , klerikalcem na ljubo, na čas po maši. Zda; so se pokazali: prej politika, potem vera In na shodu ste vero rešili ? Z zabavljanjem »liberalcev« se ne rešuje vere, začnito se prej sami kurirati, hodite sami z dobrim vzgledom naprej. Dokler bodete pa zamenjavali pojme kakor vera in klerikalna po-Iitika, ne povzdigujte se za zaščitnike ven?.'
HazpiS natečaja za ravnateljovo ¦ mesto deželne norišnice p o k nažene groiovine & o r i š k o - G r u u i s čanske. Razpisuje se natečaj za me^t') ravnatelja deželne norišnice. Prosilci naj \n\-\ ložijo svoje pravilno opremljene pro-nje z dokazilom, da posedujejo kvalifikacije doUhv:^ po statutu, deželnemu odboru do 31. oktobra 1907. — Zlasti imajo prosilci dokazati, da so doktorji vsega zdravilstva, da imajo potrebne teoretične in praktične kvalifikacije v p s i h i j atriji kakor tudi, da p sednjejo potrebne upravne zmožnosti. Kvalifikacije w imajo doki ali z doličnitni listinami in /. vvenluakinu znanstvenimi deli, ki so jih prosilci objavili. Pogoji glede plače so sledeči: Ravnatelj norišnice so uvrsti v VI. plačilni razred deželnih uradnikov z letno plačo 6400 kron, s pravico do treh trijenljev letnih 800 kron• razven tega dobi ravnatelj stanovanje in na tur a v zavodu. Deželni odbor je z deželnozborskin« sklepom tudi pooblaščen, da dovoli ravnatelj« eventualno primerno osebno dokkdo k zgoraj navedeni plači. Nadaljna pojasnila daje deželni odbor.
Mmn F3I je res srečjen človek. Če mu kje ne dajo zaupnice, marveč ga malce potegnejo, pa piše „Gorica" o njem, da je dobil zaupnico. Ena laž več ali manj — kaj te stori za svete klerikalne može. — Sedaj ližejo po „Prismojencuu, da je Fcn izposloval v Trstu iu na Dunaju, da izroči vlada vse podpore glede nabavo sena deželnemu odbora ter mu nakloni tudi druge olajšave. O ti gnj« farbarji! Ker se tiče takega preddela pri vladi. je dosegel vse že Štrekelj, drugo storil pa deželni odbor. Le Čudimo se g. Foau, da do* puSfia, da klerikalci tako zapletajo njegoro ime v lazil
ZlliajH lav triia. — Brezznačajnež je obžalovanja vreden človek. Lovi se okoli ter se krega s pametjo, da je v zasmeh vsem razsodnim ljudem. Če je imel kaj ugleda, ga izgubi. Ljudje pravijo: kako mu bom zaupaj, ko je danes takih misllj, jutri pa drugih. Tudi v politiki treba značajnosti, pa prave značaj; nosti.  Ali kakšni značaji naj bodo oni, »
(Halje Y prilogi.)
ftiloja „SoCe" it. 110. z dne ZB. septembra 1907.
uhajajo iz jednega tabora v drugi, ki se lovijo 21 osebnimi koristmi ter menjajo prepričanje" kakor kača kožo V Značajev nam treba in discipline. Značaji in dišciplinu držijo ljudi skupaj v stranki, čeprav so si drugače kako navzkriž — ne pa da se radi tega dva" ločita tudi v strank^ če si osebno nista prav dobra. Oba sta morda jedrieg^pravega prepričanja, ali osebnosti ju razženejo't dValilsprotna" politična tabora i Tajri^pojfcvi so jako žalosten dokaz % nemožatosti |n neznačajnost^. franke se treba držati, trdno, stalno, neomahljivo ~ to je pravo, to je značajno. Ne pa, da se nekateri podije ža vsako hovotarijo :;M-pa omahujejo in uhajajo. — To vsem, katerim tiče. Kaj le čitajo in razmišljajo!
GGhška »SISfBBSkl MlJdlni" opozarja vnovič al, občinstvo, da se vrši prva plesna vaja v nedeljo, dne 29. t. m., v dvorani „ Goriške Čitalnice od 3. do 7. ure pop. Iz Ljubljane pride znani plesni učitelj g. E. Rozman, ki bode podučeval vse slovanske in moderne plese ter bode predpoldne podučeval tudi začetnike za mal prispevek. Ti se naj blagovolijo javiti v nedeljo pri odboru nSlovenske Mladine". Poleg moškega posluje tudi damski odbor, kateremu naj blagovolijo cenj. dame javiti event. želje. Za udobnost si. občinstva je skrbljeno. Dvorana „Goriške Čitalnice" je Že znana kot jako pripravna za slične prireditve ; tudi »Goriška Slov. Mladina" je si. občinstvu že znana od prejšnjih let. Upamo torej, da se bo naše občinstvo polnoštevilno udeleževalo plesnih vaj »Slovenske, Mladine" v Čitalnici, posebno, ker je ves čisti prebitek namenjen izključno narodno-dobrodelnemu zavodu »Dijaška kuhinja" v Gorici. — tiljudno vabi torej k obilni udeležbi odbor Goriške B81ovenske Mladine".
Girlikl »SllVIlftkt mladina naznanja plesa-željnemu občinstvu v Goriški okolici, gg. učiteljicam in učiteljem, trgovcem, uradnikom i dr., da se vrše začenši z nedeljo 29. t. m. v dvorani »Goriške Čitalnice" od 3—7 popoldan velike plesne vaje, pri katerih podu-čuje znani plesni učitelj g. K. Itozmau iz Ljubljane vse moderne in slovanske plese, Češko Besedo, Kolo, Črnogorko, Pas d1 Espa-gue itd. itd., ter da podučuje predpoldan za umi donesek tudi začetnike t SI. občinstvo iz okvlice vabimo, da se teh plesnih vaj polnoštevilno udeleži, posebno, ker je ves čisti dobiček namenjen izključno narodno-dobrodelnemu zavodu »Dijaška kuhinja" v Gorici. Kdor nima vabila, naj blagovoli naznaniti svoj naslov Goriški »Slovenski Mladini", Čitalnica.
Odbor Goriške* »Slovenske Mladine".
Bil »Bllitel*. — Kar dve »mladini* imamo. Ena začne plesati jutri v Čitalnici, druga pa kedaj pozneje v Centralu. Ločitev v dve mladini je vzbudila že mnogo prerekanja in običajno zabavljanje in zavijanje se je tudi že pojavilo. Obeta se velik ravs in kavs. — Glede na to nasvetujemo, da se z nova poskusi združitev. Mislimo, da bo toliko razsodnosti na eni in drugi strani, da se odstranijo ovire ter nastopi mladina pod eno farmo! Vsaj v družabnem življenju naj neha tista napetost, katere je toliko preveč med nami 1
Y BriOlCO napravi jutri izlet »Slavljanska Čitalnica" iz Trsta.
CirkUS »Kliesij" daje predstave na Birso-vem zemljišču v Gorici v ulici Codelli. Predstava je vsak večer ob 8'/t «ri.
Dr. GrftgDTČlČ ima nesramno za norca, svoje volilee. V Hudojužno je pisal na shod »kmečke zveze", da ne more iz Gorice radi preobilega dela l Ha, ha! Kaka grda farbarija! Ne ljubi se mu med volilee, kar jih rabi samo takrat, kadar potrebuje glasoT ?rečitali so njegovo pismo, in backi so bL;. \<o ginjeni, da so &u izrekli ~ zaupnico. Kaj naj se reče takim ljvdem V Tepci ? — Mnogo premalo.
MflHO&l! In ilTSifiek. — Izvošček P, Bala-ben iz Gradišča je peljal nekaj oseb na postajo v Zagraju. Nasproti mu je pribite! z vso silo avtomobil Arriga Artellija. Izvošček se je s težavo zadnji hip umaknil, če ne bi |»la trčila in zgodila bi se bila nesreča. Moža Je to tako razgrelo, da je z bičem lopnil po avtomobilu. Artelli pa je vstavil avtomobil tet Sel nad izvoščeka z revolverjem. Kričal ie nad njim, naj se vstavi, ali izvošček je nagnal konja v divji tek proti Zagraju. Potem 8ta bila zaslišana pri žandarmerji Balaben in Artelli.
VojtiM noiincl so poklicani v službovanje »ta dne 15. oktobra.
V Cerknem bodo Imeli letos sv. misijon. Nai ga le imajo, pa za klerikalce, in  sicer
naj povabi dr. Knavsoyec take misijonarje, da spravijo klerikalce k pameti.
Uglnll Je, ne ve se kam, 32-letni Ivan Špik s Ponikev. Kakor poročajo, se je nahajal z nekim drugim človekom na državni postaji v Gorici, odkoder se je nenadoma odstranil ter šel nikdo ne ve kam.
GObe 80 ]8dll nekateri vojaki v Gradišču oVSdcTlCar^-ftitiii botefcrae v trebuhu; rabili so hitro zdravniško pomoč, če ne bi bili umrli zastrupljeni.
V  GrsdlŠČU ob Soči nimajo pitne vode. Posluževati se morajo vode iz Soče. Za vojake jo pripeljajo* iz Žagraja.
V  GradeŽU je sklenil občinski svet prispevati za železniško Črto Červinjan-Belvedere, ki bo stala 120.000 K, znesek 70.000 K; 50.000 K ima plačati zdravilna komisija. — Telefonična zveza bo stala 9600 K; dve tretjini plača občina, eno tretjino pa komisija.
izpred SOdnlJe. — Pred sodnijo sta stala 16-letni Karol Jakopič in 18-letni Ivan Mo-netti, oba Korošca, obdolžena da sta kot natakarja v Gradežu ukradla iz zaprtega prostora Uršuli Vergna znesek 170 K. Monetti je bil oproščen, Jakopič pa obsojen na 2 meseca težke ječe s postom vsak mesec in v povrnitev zneska.
17-letni L. Valentinčič iz Sv. Lucije je obsojen na 4 mesece ječe, ker je bil ukradel v Tolminu g. Gabrščeku bicikelj. — Domenik Avian iz Viška je bil obsojen na 14 dni zapora, ker si je pridržal okoli 20 K denarja, katere bi bil imel izročiti gospodarju. -—13 mesecev ječe je dobil 61-letni Jos. Arčon iz Dobravelj radi oskrumbe, storjene 10-letni deklici A. V. Arčon je bil radi takega početja že zaprt.
Trojčke jO povili v Desklah posastnikova žena Alojzija Boltar. Otroci in mati so zdravi.
Tltllni. — V Iiihembergu je bilo ukradeno kolo Andreju Rudežu, ki stanuje v Trstu v ulici Acquedotto (52 v pritličju. Kolo je znamka »VVaffenrad", Model 05, Nr. 08.49(1. Kdor bi vedel kaj o kolesu, naj naznani na omenjeni naslov.
»Nina*. • - Neka majhna ženska je hodila že dlje časa okoli napravljena v rujavo nunsko obleko, belo prepasana. Pravijo, da je prišla iz Italije. Policija jo je prijela. Piše se, kakor pravi, Uršift Marija Uršula, je stara 01 let in doma z Gorjanskega.
Med procesijo. - 21 letni Edvard Mohor iz Terza v Furlaniji je gledal procesijo iz Št. Martina odkrite glave. Ko je šel mimo šmartenski duhovnik, ga je prijel za roko ter silil, naj vstopi v vrste. Richer ni hotel, na kar ga" je nune ozmerjal z oalom itd. Neki Jos. Sverzut izmed udeležnikov procesije pa je vdarii Richerja za vrat da je skoro padel. Vsa reč je naznanjena sodniji.
V  Dol. GarOIBi je bil v nedeljo dolgočasen shod poslanca Fona. Govoril je tudi o kolenih. Povedal naj bi bil (kar sicer Brici dobro vedo), da najhujši gospodar za kolona je bil doslej katoliški duhovniki Da se hoče kolonu pomagati od klerikalne strani — je torej le grdo slepilo ubogih trpinov.
Ml!iiin|skl možje svarijo devinskega kaplana g. Švara, naj ne hodi delat zgago v njih občino. Ako hoče vstanoviti svoje društvo, naj si je vstanovi kje drugje, a ne pri njih. A v Devinu pa mu najbrže nikdo ne zaupa, vsaj vidijo, kam je prišel Devin le po farški zlobnosti!
V  TrtlČM je v prepiru, baje radi matere, zadal z nožem L. Colautti, 21 star, svojemu bratu 17-letnemu Petru 7 nevarnih ran. L. Colauttija so zaprli.
Odprti lakiral. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.
Ponočna služba 1 lekarnah. — v času od 29. t. m. do 0. oktobra t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodca trpefce neprekosljivo sredatvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2'~
Ponareja se sodnijsko zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepCojaSe ata-roznano sredstvo proti trganja in prelilajeoju vsake vrste., OrifiT. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseli lekarnah iu mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni laložnik, Dunaj, I.
Tucblauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
L. Gliubich, A. Gironcoli.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Nov tarif za tiskarske izdelke. — Vedno nova in rastoča bremena in rastoče plače,' ki se nalagajo tiskarnam, so prisilile lastnike, da so.se zjedinili za tarife, po katerih bodo vsi računali tiskarske izdelke; Novi tarifi stopijo v veljavo 1. oktobra. '—'S tem" odpade tudi nespametna konkurenca med tiskarnami. Pod določeno ceno ne bo smela iti nobena.
Zimski Maji sloienskegi oddelka del kmetijske
Šole. Razpisuje se natečaj za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske Šole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev.
Od danes naprej, do vštevSi 20. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v redne zimske učne tečaje po sledečih določilih: 1. Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo: a) da so dosegli normalno starost 16 let, ali pa, da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprojemajo; b) da posedujejo v elementarnih predmetih zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom ; c) da so bili vedno lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konštitucije, primerne za kmetijski poklic. — 2. Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicer od 4. novembra 1907. do 30. marcya 1908. na prvo leto (prvi tečaj) in od 4. novembra 1908. do 30. mardp 1909. na drugo leto (drugi tečaj). Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki dovrši drugi učni tečaj, odpustna spričevala. Predležeči natečaj velja za sprejem v prvi tečaj. — 3. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. —- 4. Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehranitnino so bode oziralo na premoženjske razmere manj premožnih gojencev. — 5. Dvajsetim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, torej, po 120 kron za 5 mesečno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. — 0. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotič-nimi listinami opremljene prošnje (krstni list, zadnje Šolsko spričevalo, spričevalo dobrega »ravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 20. oktobra t. 1. — 7. S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejemnih izpitov in otvoritev t6čaja. — Glavni namen teh tečajev je seznaniti kmetovalce, kolone in male posestnike z modernim in racionalnim načinom kmetijskega obdelovanja v obče. — Za našo deželo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje župani, posestniki in vsi tisti, ki jim je na zboljšanju kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetujejo sposobnim mladeničem, naj prosijo za sprejem v zimske tečaje. — Deželni odbor.                                          ?
VseslOIMSkl IrpsU Sled namerava sklicati trgovsko društvo »Merkur" na dan 20. okt. t. I. v Ljub^ano.
. Crifilnja krili se občuti hudo tudi v Gorici. Celo sirkov seje znatno podražil. V Trstu pečejo sedaj kruh v ubožnici ter ga prodajajo ceno dva hlebca po 30 v. -— Plfl so zvarili lani na Kranjskem okroglo 268,000 hI. Izpilo se je lani;'v Ljubljani 30.000 hI piva in 20*000 hI vina.
Produkciji alkohola t Italiji. — Leta 1906. je znašala produkcija alkohola v Italiji 2,511.293 hektolitrov, za 18.823 M manj od prejšnjega leta, aH s poviškom 321.193 hI povprečno v zadnjem desetlep.
Kltrelil lefejl Z tlaki. Največja hitrost vlakov v Avstriji je bila doslej 90 km na uro. Sedaj hočejo povišati hitrost na 100 km.
Izpiti Zl IttSnlSta. — Drugi mesec se bodo vršili v Trstu izpiti za mašiniste na trgovskih parnikih, in sicer v času od 1. do 5. oktobra.
Bi li radi vedeli Ms ravnam,
da se pri meni prehlad nikoli take hudo ne razvije ? Nič ložjega: Jaz rabim že nad 20 let — in to ne samo takrat kadar nisem prav v jredu' *— ampak tudi k*dar se počutim popolnoma dobroy Fay-o^ pristne So-denske mineralne pastilke. Šodenske pastile odstranjjptakoj s1ab\l>kus po. kajenju; lahko prehl|tjenje Be»^.diV vefikrat.pojavi in;ob\taEih prilikah so mi moje ljube-Fay-owpartilei»e»-~ obhodno potrebne. Le poskasite —" škatlica stane samp\ K,*i;25x vin, Dobi se po vseh trgovinah. Varovati pa se je pred ponarejenim blagom. .Zahtevajte  vedno le Fay-ove; pristne
------1                Šodenske pastile.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W,Th.Gniitzert, Dunaj XII, Belgboferstr. 6.
V kuhli\)l in po hlšt
se snažl les, kamen, najfinejše in najprl-
prostejše tkanine in sploh vse karkoli Je
treba osnažitl najuspešnejše g
MILOM.
Čistost mila je garantirana s K 25.000.
Razgled po suetu.
Volilna reforma ? Istri. - Izvoljena je komisija za proučevanje načrta volilne'reforme. V prvi seji je bil navzoč tudi namestnik" Hohenlohe. Izdan je komunike", v katerem.se povdarja izraženo jednoglasno - željo] M 'se doseže sporazumljenje glede volilne ^feforMe, ki bi služila tudi za temelj sporazutiiljenja v>>, narodnostnih vprašanjih.                ',. g..   -"' '•
V  nlžjeaulrljtkem deželnim zboru.so sprejeli volilno reformo. Posl. Seitz je očital krščan-sko-socijalni stranki, dani izpoirilla;obljube glede splošne in enake volilne pravice. V splošni kuri ji voli Dunaj še 10 poslancev več, za Dunaj v tej kuriji zadostuje"triletno bivanje in starost 24 let. Tudi volilna dolž:" nost je sprejeta.                              =
Pred poroto ! Trstu bo sodili 29-letnega pismonošo v Opatiji Frana Prešetnika iz Ljubljane, ki je poneveril svoto K 250L"35. Prijeli so ga v Budimpešti. Soobtožena je bila tudi njegova žena, pa oproščena; Prešetnik -. je obsojen na 5 mesecev zapora." ^
V  BirkOllJah pri Trstu bodo obhajali jutri desetletnico otvoritve tamkajšnjega; »Narodnega doma*. Nastopi tudi nekaj slof. igralcev iz Ljubljane z burko • »Poljubček*. «r
Mestni tišja realki i Idriji šteje letos 275 rednih in 5 izrednih učencev. Letos se je otvoril VII. razred. Precej;-.dijakov^je z Goriškega.                                            -;
Ženska In tira. — Neki nemški' filozof piše: Deklice so podobne .starim uram, ker ' vedno prehitevajo. Dekleta, ki se držijo preveč mode, so podobne uram na. zvonikih, vse jih gleda, ne vzame pa nobeden. Lepe in brhke so podobne uram z muziko; nekaj časa so zabavne, potem se jih naveličamo.. Bogata dekleta so podobna zlatim uram. Komaj se jih vidi, se že vpraša, koliko so vredne. Klepetulje so'podobne budilniku, ker trgajo ušesa. Iu tako dalje.
Heusmlljone nusmll|enkeu. — V zavodu za zapuščene deklice v Gradcu so strašno mučile deklice 3 »usmiljene" sestre po imenu Berg, Offenauer in Sarembovič. Devale so jih v prisilni jopič, pretepale so deklice z bičem itd. Berg je bila obsojena na 40 K globe, •Sarembovič na 10 K. Majhna kazen za relik grehi
V  Buzotll v Istri cfevorijp ttae 13. oktobra t. 1. „Narodni dom". Siavlje obeta biti ira-pozantno.
Laški diijakivDalmaciji. - v Zadru so
napadle laške barabe Sokole, ko so se vračali 2 izleta iz Preka. Padel je poleg jednega velik kamen, Ce ga je zadel, bi bil ubit. — 2000-letna kultura!
Na Španskem so napravili grozoviti nalivi velikansko škodo. Poplave so porušile mnogo hiš v več krajih, porušile cerkve in mostove. Nad 100 oseb je utonilo.
»Narodna stranka" na Štajerskem se pridno
giblje ter prireja nedeljo za nedeljo gospodarske shode. Tako bosta jutri taka velika dva shoda v Gornjemgradu in Mozirju. Poročal bo tudi državni poslanec Ježovnik.
V   Turskfiffl predoru «o ubile skale enega delavca; eden je ranjen.
V  Budimpešti so raztrosili po ulicah pozive na vojake-novake, naj se ne podvržejo vojaški službi, v kateri bi morali streljati v slučaju celo na svoje lastne brate. Policija išče izdajatelje pozivov.
Za splošno volilno pravico na Ogrskem. — Kakor
poročajo iz Budimpešte, razpošiljajo soc. de-mokratjo nešteto letakov okoli s pozivom, naj bo 10. oktobra splošen počitek dela, da se izvrši velika manifestacija za splošno in jed-nako volilno pravico.
Grofici MontlgnOSO, ločena žena saksonskega kralja, avstrijska nadvojvodinja, se je poročila v Londonu pri poročnem uradu z laškim glasovirskim učiteljem Tosellijem. Ona ima 37 let, on 24. Odpotovala sta v Italijo. — Laški dvor hoče od nje le malo princezinjo Moniko, apanaža se jej bo Še izplačevala.
Za lakoto je umrlo v osrednjem Kitaju v prvem polletju t. 1. 2 milijona ljudij.
Odlikovana pekaiija in sladfiičarna
Karol Droščik
v Carici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo eFT* po Jako zmernih cenah. -*•«
Na prodaj so
3 sodi od 20-30 hektolitrov.
Natančneje se izve v ulici Rabatta št. 5.
Fakin & Friedrich
tovarna la kislo zelje v Ljubljani razpošilja I* kislo zelje
in kislo repo v sodčkih po 100, 50 in 25 kg.
ujubljana, Poljanska cesta št. 67. ¦¦*
Hočete
kupiti po ceni in dobro prauobaruno blago?
Mara Ji r sov a, učiteljeva soproga  in lastnica tkalnice v Novem Hrždktt na J
pruski meji na Češkem
izdeluje kanafas,  cefirj damask, platno,
kroazej, parhent, brisalke, žepne robce,
frotirke itd.
Poskusite in prepričajte se, da Vam |
Slovanka bratski postreže.
Slovan k Slovanu!
UzorcI zastonj*
Po ceni meso
dajejo veliki BI aeudorfski domači zajci, kateri tehtajo do 30 funtov. Angleški, francozki, belgijski in flanderski domači zajci in jarci; dalje plavi dunajski, normandski in lotrinški veliki domači zajci 6 tednov stari po K 150; plemenski po K 5 in više. — Golobe, kokoši, jajca za valenje in žlahtno sadje vseh vrst  razpošilja  po  ceniku  Schwab,   Dunaj,
Wiedner Hauptstr. 127. Bienhofske velike domače zajce, športno in domačo perutnino vseh plemen razpošilja Schwab, Dunaj, V/2. Hauptstrasse 127. Ilustrovan cenik s pojasnilom v plemenih se, dobi zastonj.
Na prodaj je
orehovo delilo
dolgo 5 m, debelo 1*30 cm.
Natančneje se izve pri Ivanu Bukovie, mizarju v Vipavi.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*~~      trg Koranj št. 11.      ~—
Kožuhovne ovratnike
--------- (boa) ---------
o najuečji izberi - po čudooifo nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
naj si Y lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom y trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljSa! Solidna postrežba!   —  Cene stalne!
1
Fran^ais
cours pour les examens, littčrature grammaire, conversation chez Madame Sidcnie Pemnje —Kotalik qui fut pen-dant 14 ans maitresse a 1'ecole evan-gelique a Trieste aux classes ainsj que, aux cours superieurs, et prepara en outve 41 demoiselles aux examens =====   d'Etat.   =====
Gorso Giuseppe Verdi 40, II, p.
9 -12 a. m. 3—5 a. m.
MW&Affi
sanjsko)
Je uredil in izdal:
L Mo-pravli rti in solni 'mit SSS
Ion zbornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu
hrvatskem jeziku. ~ Obseg XII. in 909 strani-
cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2. OMia tarifa
določila v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni"
A. Gabršcek v Gorici.
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica it. 17.
Priporoča
slavnemu občin-1vu m bližajoči ho vseh vernih duš dnu
svojo bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više,
V zalogi ima tudi razne kamenlte plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strojarsko stroki spadajoča dela po prav zmernih cenah.
narodno podjetje!
flarodno podjetje!
Goriška tovarna mila in sode
A. Gabršcek.
Znana goriška tovarna mila je prešla v slovenske roke Od 20. t. m. naprej bo tovarna izdelovala milo že pod slovensko upravo-Da je to novo podjetje zopet korak naprej v našem gospodarskem razvoju, to je pač jasno vsakomur.
Ker vodi tovarno strokovnjak, rodom Poljak, ki si je nabra skušenj v velikih konkurenčnih tovarnah, zato moremo zagotoviti cenjene rojake, da se naši izdelki ne boje tuje konkurence. Prav dobro blago po zmernih cenah, — to je naše geslo.
Svojo tovarno smo stavili na razpolago tudi družbi sv. Cirila in Metoda (slovenski in istrski), — in morda se nam posreči, da bo Ciril-Metodovo milo izdelovala naša slovenska tovarna.
Naša posebna registrovana znamka je „Caprasole". Milo iz Gorice gre v Albanijo, na Grško in Turško; za te dežele imamo posebne znamke.
Vabimo slovenske trgovce, da zanaprej poskusijo kupčijo z domačimi slovenskimi izdelki. Mi smo uverjeni, da že po prvih poskusih se za stalno utrdijo nase kupčijske zveze. Saj ne more biti drugače: dobro domače blago po konkurenčnih cenah mora izpodriniti tuje izdelke. Saj ravno tuja obrt in industrija preplavljata slovenske dežele ter uničujeta našo gospodarsko in politično samostojnost.                ,
Vabimo rojake, da poskusijo z izdelki naše tovarne.
V Gorici, 18. septembra 1907.
,   Goriška tovarna mila in sode A. Gabršček.
Naznanilo.
V  nedeljo  dne  G.  oktobra t.  1.  prodajalo   se -bode v giijani več parcel zemljišča in eno poslopje. '         '~*^
Natančneje pove Anton Prinčič, gostilničar, v giijani.        ^
Zalogo vioa in žganja
ima T. pl. N1ADEYSKI v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora
V zalogi ima v veliki Izberi domaČa, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tndi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.
=   Postrežba točna in eene zmerne.  =
Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom.
Spoštovanjem
T. pl. Madeyski.
Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV.
Božidar Božič
pek In sladčlftar
[Sv. Lucija ob Soči
»ripomča   različne   fine   likch-je,   vino v s t e k 1 e n i c a li itd. itd.
Svoji k svojim!
Narodna tvrtka
. Primožič,
Žene!
Ako trpite na strjeuju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolimi ob Boni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. h W. piše: Lcoa hvala! VaSo sredstvo jo učinkovalo žo h. dan".
Gospa L. v M. piSo: »Priporočala bom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega".
Arhitekt S. v M. pige: "Za izborno postrežbo so zali val ju jem. Pri moji ženi je Vašo sredstvo že po 3-dnovni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti poSiljatvi 1 marke nemško veljavo (tudt v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjodo" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj so priloži znamko.
p iporoča svojo delavnico
lica, i. Kon ilmr.13.
•s" prodaj ima: očala, zlata in niklasta, :r^8 številke, barometre, toplomere, travniške toplomere, kukala, vage za r<aa in špirite, različne mikroskope ter ^ge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista :i željo domov ter je sploh občinstvu 11 razpolago z najboljšim blagom.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
oelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših Iv-dk iz 'etre, Dalmaciie Molfetie, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron 104. 112, 120, 1*36,1*44,1*60.1'80, 2' , za luči po 80 vin
------    Na debelo cene ugodne.     ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ----------------— mila in sveč. —--------:------'¦
Cene zmerne*
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor hote dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi fei Havra ˇ Ajaaciko, naj pite pred odhodom od doma sa pojaanila aa nato
—                                           najstarejšo firmo                                         —
Zwllchenbart, Basel (Švica) tairilW*Mi t
Za dobro in hitro ekspedioljo se garantira.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Tekali^a Frana Josipa je Via Leoni
%          v GORICI
Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
^ _J— jn optičnih predmetov. -------
Za vsako uro se jamči I  leto
Postavno zavarovano!
Vsako posnemanje so kaznuje, Cdino pristen je samo
Thierry-jev balzam
z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s  patento-
vanim zamaškom K 6'—. Thierry.jevo Centifolijno mazilo proti vsem, 5e tako zastarelim .„ ,     ..   _ .      . ranam,  vnetjem, itd.  2 lončka
AlItlnechrBrBalsam I k 3-eo pošilja io proti pred-
m m IiMuriiI Aplfat t I     plačilu zneska ali povzetju. JlTMirrytaht|ftJt
Naročila naj so naslovi: ^ Lekarna A. Thlerry v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro v vseh lekar. h   Brošure s tisoSerimo originalnimi zahvalnimi pis»i;i zastonj in poštnine prosti.
Obe domači sredstvi stl nojao'jl povsod znani in starodavni.
Vinske sode
od 12 do 60 hektolitrov iz hrastovega lesa v dobrem stanju odda po nizki ceni tvrdka
ITI. Rosner i drug, bjubljana.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
pri
BATJEL-II
Gorica, via Dnomo 3.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Ceniki od Waffenrad, Dtirkopp-Diana itd. franko.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
so vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekališde Jos'pa Verdi štev. 33
in v podružni delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (? bližini g. Črnigoja).
Važno za gg. enoletne prostovoljce.
Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroče" obenem, ker stane manj ako
se jih dela več skupaj. Nadalje  se priporoča  gg. dijakom za  nabavo   oblek
po jako zmernih cenah.
Znanim odjemalcem se daje
tudi na mesečne obroke po
10 kron. To velja pa samo
za civilne obleke.
Pijanosti ni ueč
Ozorec tega Čudežnega izdelka „C0Zi" se poSUe brezplačno.
More so dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da hi pivec to zapazil.
Prašok „C0Z&" učinkuje čudovito, tako, da so pivcu pristudi alkohol in vso alkoholne in močno pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj joTosnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0Za" je prinesel mir v tisočere družine, jo rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, i? takih oseb jo celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožno ljudi. Ta prašek je žo marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot srečo tor je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku, i         Zajamčeno je, da je prašek popolnoina neškodljiv.
COZfl    IStltUrC   Londopa?56r(LglJa) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnica za 10 etot.
Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri
Ant. Breščak u
v Gorici,
v Gosposki ulici Št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo
izbero pohištva vseh slogov ga
vsak stan, prlprostega in nal-
Unejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Ceno brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, [ogledala, žima in platno.
Perlro
Franckova
Perl-rž
pridatek in namestek za kavo
dobiva se povsod!
Za jesensko dobo
priporočam cenjenim odjemalcem svojo veliko novo zalogo novomodnega blaga, katerega sem si nabavil v velikanski množini zaradi povečanja svoje trgovine.
Postrežba solidna, cene najnižje.
Anton Bohinski Gorso G. Verdi štev. 35.
+ Julij Reddersen +
Via Giosufc Carducci št. 28. — Telefon št. 813 = v Trstu. =====
Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje.
Zalega prfpra^ za obreze, izdelkov  iz gumija  ii>  ijspi^očlji^ega  sakua.
POZOR,  GOSPODJE IN MLADENIČI!
T svoji lekarniški p.dkai, ki jo izvršujem ž« tbS mgo 30 ltt, s« mu j« posrečilo iznajti najboljSo sredstvo za rast brk, brade in lat, prati izpadanja brk in las in t» j« KAPIIOR it 1. Omogoči, da lasj« in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prnjjaj in vsako drago kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imr.ni mnogo priznalni« in zalvralnie. Stane franko na rsako poŠto 1 lonček 3 K 60 vin., 2 lonCka 5 K.
lfaroSajte samo pri meni pod naslovom:
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice »HERAKLEJ"
najnovejšega In najboljšega se stava z dvojno In nepretrgano priSlskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vsa druga stiskalnica.
Hidravlična stiskalnica.
Najboljše ufomafične, samodelujoCe, patenlovane
škropilnice „Syphoniau.
Plugi, Stroji, ?a grozdje, sadje in oljke. i,...-,,,!,,.. , . , Mlin *a masUti grozdje. Plugi za vinograde. AIIHHiailCna OflZgallllCI. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, Šišenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo Ud. na roko. Mlatita! ce za žita, čistilnice, rešetalnlce. Slamorezaioa, ro-ni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. (             Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebnost najnovejšega
izbomega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje.
Ph. Mayfarth & Co.
TABORSTRASSE št, 7,.
tovarna za poljedelske in vinarske stroje, DUNAJ,
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 660 zlatimi, srebrnimi in lastnimi kolajnami.      ~"
¦ i      Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. ¦===% Razprodajalcl in zastopniki sa Iščejo povsodl kjar nismo zastopani.
Delavnice z električno gonilno silo.
C. kr.
priv.
PETER JURIŠlO,
lekarnar v Pakracu 3tev. 69 v Slavoniji.
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
| J   V svoji lekarniški p;-aksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljšo sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR Štev, 2. ! povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poStnire prosto na vsako pošto lonCek 3 K 60 Vin., 2 lončka 5 S. Naroča naj se samo od mene pod naslovom:
= Peter Jurišič, == =
lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji.
KOVINSKA   LIVARNA
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
A. Polli V Gorici
Cesta Prana Josipa št 58.
Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako dele iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd.
Ysled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad.
lačuni, proračuni in predelava načrtov zastonj.
Dnevna c«i>a b*ez l<oi)!<uiPcncc.
iort
»'»« Mizarska zadruga *
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojeviilm obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
"-"nrm ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.             —izr
Podružnica v Trstu Via dl Plasza voccnla 1. Podružnica Y Spljatu. Zastopstvo v Orljonta.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Največja zaloga slik
v modernih In itriflmfli okuirjlh, — omeint&e ¦rednosti. — Slike proln slooanskft slikarjev. — Ilabožne slike slooečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike mnetniške urednosli v okvirjih po želji odjemnikov. -4p- <p w <P «ip 4tv Razstava slik o ,tR60USKem
oomuM.   +
hjigaraa hi trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
Se doniva v vseh lekarnah.
N^jbojjše zdravilo proti
BRATOV   BRANCA  V   MlLANUj
ledini lastniki načina za izdelovanje,
js najpoij učinkujoča želodčna grertčica «3**!I
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavam1 j
Se dobiva v vseh lekarnan.
- REVMATIZMO in PROTINU
je liker Gcdina Ž^i^u^                             **•«• „*ii» »»do*«« d.u. s.iutc« pri •*. j.kobU; j0.ip a*«*«,
=============      un itokiMlM I i M. It trm it m niiriUji «M| ¦•*> l iitfdralM prati ptviilji HI uprtj poiltmlm ¦¦•¦kom K i
proito poililu.