# Slovenija je v prejšnjem stoletju kot edina èlanica Evropske Unije pre`ivela tri totali- tarne re`ime. Medtem ko sta bila nacizem in fašizem dele`na javne obsodbe, pa sloven- ska dru`ba ne zmore obsoditi komunistiènega totalitarnega re`ima, ki je na Slovenskem tra- jal najdlje in je imel najhujše posledice. V prispevku se osredotoèam na komunistièna totalitaristièna hudodelstva. Ne iz karšnekoli osebne ideološke afinitete, ampak zato, ker je v Sloveniji komunistièni sistem trajal naj- dlje in je imel oziroma ima najhujše posle- dice. Predvsem pa tudi zato, ker se sloven- ska pravna stroka, z redkimi svetlimi izjema- mi, iz razliènih razlogov ne `eli ukvarjati z iskanjem celovitih normativnih odgovorov na totalitaristièna hudodelstva. Èe lahko slo- venske strokovne pravne revije obèasno ob- javljajo prispevke o delu Mednarodnega so- dišèa za bivšo Jugoslavijo in novo nastalega stalnega Mednarodnega kazenskega sodišèa, zakaj si je potrebno zatiskati oèi pred iska- njem pravne odgovornosti za hudodelstva, storjena pred oèmi naših babic in dedkov? Iskanje normativnih odgovorov na totali- taristièna hudodelstva lahko pripomore k sestavljanju mozaika dru`bene zavesti in od- govornosti, da se hudodelstva zoper èloveè- nost ne bodo nikoli veè ponovila, tako na Slovenskem kot kjerkoli v svetu, kar naj pri- pomore k izgradnji dostojanstvene sloven- ske dr`ave. Dejstva o medvojnih in povojnih pobojih vojaškega in civilnega prebivalstva niso spor- na. @rtve medvojnega in povojnega revolu- cionarnega komunistiènega nasilja so ocenje- ne na preko sto tisoè mrtvih, okoli petnajst tisoè `rtev je bilo slovenske narodnosti, med- tem ko so bile druge `rtve Hrvati, Srbi, Nem- ci in druge narodnosti, ki so se v tistem èasu nahajale na slovenskem ozemlju. Bolj sporno je iskanje pravnih odgovorov na omenjena hudodelstva zoper èloveènost, ki bi vse `r- tve vojnega in povojnega nasilja obravnali enakopravno. Uveljavljanje kakršnekoli pravne odgovor- nosti za medvojne in povojne poboje v Slo- veniji ostaja daleè od resniènosti, èeprav bi lahko prav spoštovanje do mrtvih na vseh straneh pomenilo dobrodošlo popotnico za prihodnji razvoj slovenske dru`be na vseh po- droèjih javnega in navsezadnje tudi zasebnega `ivljenja. Da slovenska dru`ba ni edina, ki se sooèa s posledicami nepreganjanja vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper èloveènost med in po drugi svetovni vojni, ni nikakr- šna skrivnost. Vzporednice med bivšimi to- talitarnimi re`imi ni te`ko potegniti ne le gle- de (ne)preganjanja hudodestev su`njev ko- munistiène utopije, temveè tudi glede mar- sikaterih drugih te`av, ki se pojavljajo v tran- zicijskih dru`bah. Evropski parlament je 2. aprila letos sprejel skupno resolucijo o evrop- ski zavesti in totalitarizmu, kjer izra`a spo- štovanje do vseh `rtev totalitarnih in nede- mokratiènih re`imov v Evropi in poudarja, da je potrebno za okrepitev evropske zave- sti o hudodelstvih, ki so jih zagrešili totali- tarni in nedemokratièni re`imi, podpirati do- kumentiranje in prièevanja o nemirni evrop- ski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave. Dr`avni zbor RS ni našel soglasja za %     6-%C, &         % #      sprejetje resolucije v obliki deklaracije, za- radi èesar tudi v bli`nji prihodnosti ni mo- goèe prièakovati, da bo Dr`avni zbor obsodil komunistièni totalitarni re`im. Kazenska in druge oblike pravne odgo- vornosti domnevnih storilcev se ne more pre- sojati glede na stran, kjer se je storilec hu- dodelstev zoper èloveènost bojeval oziroma deloval. Vzhodnoevropske dr`ave so se pri- dru`ile Svetu Evropi in Evropski konvenciji o èlovekovih pravicah temeljnih svobošèin prav zato, da bi se dokonèno oddaljile od pri- me`a in èeri bivših totalitarnih sistemov ki so neenakost pred zakonom povzdignili v te- melje svojega delovanja in obstoja. Evrop- ska konvencija nikjer ne doloèa, da se njen 7. èlen nanaša samo na nacistièna hudodels- tva. Še veè, Evropsko sodišèe za èlovekove pravice se je samo v zadevi Kolk and Kislyiy v. Estonia jasno izreko, da nürnberška naèela veljajo univerzalno kljub temu, da je nurn- berško sodišèe sodilo samo nacistiènim voj- nim hudodelcem, zavezniškim pa ne. Pri tem je jasno, da so bila vojna hudodelstva `e v èa- su druge svetovne vojne v nasprotju s splo- šnimi pravnimi naèeli, ki jih priznavajo ci- vilizirani narodi, kar je v odloèitvi o Ured- bi o vojaških sodišèih leta 1994 potrdilo tudi slovensko ustavno sodišèe. Vse mrtve osebe imajo in si zaslu`ijo pra- vico do groba. Èlovekovo dostojanstvo in spoštovanje do mrtvih je eden od temeljev naše dru`be. Vsi, ki so umrli kot `rtve voj- nega in povojnega nasilja, si zaslu`ijo na gro- bovih napise, da so bili `rtve vojne in da so padli v imenu Slovenije. Sorodniki mrtvih si zaslu`ijo, da pridobija potrdila o tem, kje le`ijo njihovi svojci. Vendar v slovenskih mestih in vasicah drug drugemu nasproti stojijo spomeniki `rtev partizanskega nasilja in spomeniki v spomin padlim partizanom. Tako se ideološka nasprotovanja sistema na- daljuje v sedanjosti in v prihodnost. Vse `r- tve vojnega in povojnega nasilja je potrebno obravnavati enako. Naèelo enakega obrav- navanja je temeljno naèelo slovenskega in evropskega pravnega reda, ki ga moramo vsi spoštovati. Dr`avni zbor je v zaèetku septembra spre- jel novelo vojnih zakonov, pri èemer pa oba zakona zanemarjata naèelo, da morajo imeti vse `rtve enak status. Zdi se, da sprejetje no- vele vojnih zakonov ni spremenilo nièesar, saj so otroci t. i. “sodelavcev okupatorja” še vedno izvzeti iz zakona, medtem ko otroci storilcev povojnih hudodestev zoper èloveè- nost lahko u`ivajo ugodnosti vojnih zakonov. Slednja pozicijska predloga sta v nasprotju z odloèitvijo ustavnega sodišèa in sta bila pod- prta s preglasovanjem. Pravna filozofija Gu- stava Radbrucha nas uèi, da formalno pra- vilno sprejeto pravno pravilo še ni vselej vse- binsko pravilno. Pravno pravilo, ki zanika praviènost, enako obravnavanje in temeljne èlovekove pravice, ni pravo – temveè je ne- pravo – “Unrecht”. Gustav Radbruch je v tretji minuti svojih Petih minut filozofije prava iz leta 1945 zapisal, ‘Pravo je volja do praviènosti. Praviènost pa pomeni: soditi ne glede na osebo, vse meriti z istim merilom. Ko se èasti ubijanje politiè- nih nasprotnikov in se zapoveduje ubijanje ljudi druge rase, vendar se enako dejanje proti last- nim somišljenikom kaznuje z najbolj grozovi- timi in poni`ujoèimi kaznimi, tedaj to ni niti praviènost niti pravo. Kadar zakoni zavestno zanikajo voljo do praviènosti, ko na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo èlovekove pravice, te- daj ti zakoni nimajo veljave in se jim ljuds- tvo ni dol`no pokoravati, vendar morajo tedaj tudi pravniki zbrati pogum, da jim odreèejo naravo prava. (Marijan Pavènik, objavljeno v: Pravnik, št. 11-12/1988, str. 667-669.) V Dr`avnem zboru je pri sprejemanju no- vel vojnih zakonov prevladal politièni prag- matizem, ki posamezni skupini ljudi odre- ka temeljne èloveke pravice. Pravna narava %      # takšne spremembe vojnih zakonov se zato zdi, milo reèeno, vprašljiva. Gustav Radbruch je še zapisal, da je mogoèe, da ‘obstajajo zakoni, ki so v tolikšni meri nepravièni in splošni, da jim moramo odreèi veljavo, pa celo na- ravo prava’ (èetrta minuta Petih minut filo- zofije prava). Obstajajo namreè ‘pravna na- èela, ki so moènejša kot sleherna pravna po- stava, tako da zakon, ki jim nasprotuje, ne velja’ (peta minuta Petih minut filozofije pra- va). Pridobitev statusa `rtve vojnega in po- vojnega nasilja ne more biti odvisna od strani, ki naj bi ji `rtev vojnega nasilja ali njeni so- rodniki pripadali ali se zanjo bojevali. Veliko osnovnih pomanjkljivosti pri uve- ljavljanju pravice v prehodnem slovenskem pravnem redu je lahko neposredno poveza- nih s pravno naravo normativnih okvirov pri uveljavljanju pravne odgovornosti za hu- dodelstva. Osnovni problemi se na Sloven- skem najdejo v pomanjkanju znanja in nera- zumevanju med politiki, dr`avnimi urad- niki in pravnimi strokovnjaki, pri èemer pri- mankuje predvsem znanje o tem, kako prav- no obravnavati hudodelstva zoper èloveè- nost iz preteklosti. Pravni polo`aj oziroma odgovornost za vojna in povojna hudodelstva na Slovenskem ali kjerkoli drugod se ne sme presojati na podlagi strani, v kateri se je domnevni sto- rilec bojeval. Šele, ko bo slovenski pravni red sprejel moralno stališèe, da se morajo vse `r- tve obravnavati enakopravno, bomo stopi- li na pravo pot pri iskanju odgovornosti za totalitaristièna hudodelstva in nenazadnje za katarzo slovenske dru`be. Sprejetje predlogov za vkljuèevanje prepovedi javnega povelièe- vanja vseh totalitarnih re`imov, njihovih no- silcev in simbolov v slovensko ustavno be- sedilo bi pomenilo prvi korak v smeri izgrad- nje toleratne in dostojanstvene dr`ave, ki si prizadeva, da se temno poglavje njene zgo- dovine ne bi nikoli veè ponovilo. Zunanjemu opazovalcu se kljub temu poraja obèutek, da etièna in moralna argumentacija trenutne- ga normativnega okvira izhaja prav iz sloven- ske polpretekle zgodovine, kjer molk in ne- kaznovanost za barbarske pokole civilnega prebivastva totalitarnega re`ima ostaja pra- vilo. Šeststo dosedaj najdenih mno`iènih gro- bišè prièa, da je bivši totalitarni re`im `e ar- bitrarno presodil, da mu ni šlo za enako ob- ravnanje posameznikov pred zakonom. Èe- prav noji v `ivalskem svetu obièajno po nekaj èasa dvignejo glavo iz peska, pa se zdi, da so glave veèine totalitarnih nojev obtièale v pe- sku in se ne menijo za pridobitve mlade slo- venske pravne dr`ave. %