Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. C. kr. ministerstvi notranjih zadev in dnarstva in armadno nadpoveljstvo so ustanovile takso za oprostenje od vojašine za leto 1859 s 1500 fl., toda novega dnarja.
—  Zdoljno-avstrijanski deželni poglavar, gospod baron Eminger, je umeri 4. avgusta o poldne nagle smerti.
—  Njih c. k. visokost, nadvojvoda Joan, so prišli po potovanju 1. t. m. na Dunaj, od kodar so se vernili drugi dan v Gradec. Časniki srednje in izhodnje Švajce pišejo o bivanju in potovanju visocega gospoda po Svajci. Bili so v Luzernu, Cirihu in Šent-Goiu. Mnogim je bilo žal, da so prepozno zvedli, da so gospod nadvojvoda ondi bili. Ciriški časniki pišejo, da gospod nadvojvoda od leta 1815 več niso vidili ciriškega mesta; toliko prijetneje je bilo čez 43 osode težkih let prijazno obiskovanje.
—  Poslednje dni se je bilo povodnji bati, tako je Donova rastla. Čudo pa tudi ni, ker od konca unega mesca dan na dan dežuje in lije. Tudi iz zgornje Avstrije pišejo, da so vode silno velike in da so v nekterih krajih povodnji veliko škodo naredile.   Sedaj so vode padle.
Iz Češkega. Pretečeni teden je bil za nektere kraje, posebno ob Kerkonosih, čas strahu in sile. Skorej cela češka dežela je imela povodnji. Več ljudi je potonilo in mnogo mnogo blaga je splavalo ali pa v vodi konec vzelo. Hiše so se poderale in voda je skoraj vse mostove in jezove pobrala. Najhuje je terpelo mesto Liberk z okolico. Več ko 200 hiš je stalo pod vodo. Koliko škode terpe ubogi ljudje, se lahko previdi, ako pomislimo, da je samo v eni fabriki, gosp. Jan. Liebiga, zavoljo povodnji za dalj časa 2000 ljudi brez zaslužka. Enake žalostinke se berejo iz Budajevic in mnozih druzih čeških mest.
Iz Ogerskega. Iz Magvar-Kaniše se piše o strašni nesreči, ktere je bila nemarnost kriva. Dva rokodelska družeta sta prosila v kmetiški hiši, ju prenočiti. Peljali so ju v hlev in ker sta bila lačna, jima da kmetica skledo kislega mleka, ktero pohlepno pojesta. Drugo jutro ju najdejo mertva na slami. Šopek harnic (netilnih klinčkov) je padel v mleko in tako sta za strupom poginila!
—  Iz Temešvara 1. avgusta. Zavoljo neprestanega deževanja poslednjih dni so vode se narastle in posebno Bega je tolika, da se je čez bregove zlila.
Iz Rusije, Iz južnih krajev je brati, da se je letina letos tako dobro obnesla, kakor že 20 let ne.
—   „Slovenske Novinya pišejo, da se kolera v Pe-trogradu bolj in bolj razširja; od začetka do dne 22. julija je bilo bolnih že 120.
Iz Hercegovine. Raje (kristjani) so se s temi-le pogodbami Turkom podvergli: Da bodo namesti raznih prejšnih davkov vsako leto število dnarjev, kakor se bodo pogodili, odrajtovali; da neredov ni vojaki iz dežele odidejo, redovni pa ostanejo kot straže na meji; da bodo kristjani gruntnim gospodarjem če ter ti del pridelkov odrajtovali, in da se postavi nov pravoslovni patriarh za Hercegovino izmed ondašnje duhovšine, ki razumi domači jezik.
Iz Cerne gore. 26. julija so se Cernogorci in Podgoričani nekoliko spopadli; od tistihmal je vse mirno in Cernogorci so se vmaknili v svoje, uni pa v svoje gore. Tako piše tudi ,,Serbski dnevnik." Drugi časnikiv pa dona-šajo po telegrafu od 5. t. m., da so napadli Cernogorci 28. julija selo zgornji Kola sin, pognali prebivavce v spodnji K o 1 a š i n in se terdo bojevali z njimi.
—   Odposlanci, kteri imajo meje med Cerno goro in Turčijo uravnati, so začeli že svoje dela.
Iz Bosne. Iz M o stara je brati: Velikost davkov in stiskanja zakupnikov so, kakor je bilo že večkrat omenjeno, poglavitni uzrok vednih tožb kristjanov. Prejšni guvernerji so storili vse, kar so vedli in znali, da so desetino kakor so mogli dobro v zakup (štant) dajali, ker so mislili, da se bodo s tem v Carigradu prikupili. Na drugi strani so bili pa prisiljeni, za krivice, ktere so zakupniki počenjali, gluhi in slepi ostati. Ker so bili kristjani silno nevoljni, se Kiani paša in Vasif paša nista upala, desetino za to leto izpisati, da bi se vstaje in opornosti ne ponovile, in vlada je poslala Ferid-a Efendita v Mostar, in vsi mislijo, da bodo letos cesarski služabniki desetino poberali. Ali bodo ti ljudje bolj po pravici s kristjani ravnali ali ne, kdo ve?
Iz Nemškega. V saksonskem kraljestvu so bile povod nji enako silne, če ne še strašneje kakor na Češkem. Iz Lipska, Cvikova, Draždanj, Glavhova in druzih mest se berejo grozne reči. Iz poslednjega mesta se bere telegrafično naznanilo od 2. t. m.: „Dva dni sem je nižji del mesta pod vodo, mostovi so se poderli, večji del hiš s prebivavci vred je v valovih zakopan. Nesreča je neskončna; kteri so se oteli, so pol nagi!" Iz tega se da posneti, koliko* nesreče je prišlo čez te kraje. Poslopja, živino, polje, železnice, vse je bolj ali menj nesreča zadela.
Iz Francozkega. V S t. Etiennu so dobili zopet več ljudi, kteri so izdelovali bombe; več Italijanov, 7 ali 10, je med njimi.
—  Cesar in cesarica sta se pripeljala 4. t. m. proti večeru v Cherbourg. Angležke ladije so se pripeljale zvečer ob sedmih pred mesto; 5. t. m. o poldne je prišla angležka kraljica in je kosila s cesarjem in cesarico. Ne dalječ od Cherbourga sta angležka otoka Jersev in Guernsev, na kterih živi mnogo političnih iztirancov raznih narodov. Francozka vlada je bila v skerbi, da bi ti ljudje utegnili o shodu cesarja z angležko kraljico v Cher-bourgu kaj sovražnega početi. Zavoljo tega je prišlo veliko agentov francozke policije v to mesto, kamor je silna množica iz vseh krajev privrela.
—  Cesar Napoleon je ogovoril tako-le angležko kraljico v Cherbourgu: Djanja pričujejo, da sovražne strasti, zbujene po nepriličnih prigodkih, niso zmanjšale prijatelstva. Nesreča ne bo hotla, da bi se staro sovražtvo zopet unelo,
ker on živo upa, da se bo vsaka poskušnja, serd in strasti prejšnih časov ponoviti, nad zdravim umom narodov enako razbila, kakor se razbijajo valovi nad jezom, kteri brani v tem hipu ladije obeh deržav. Na to je odgovorila kraljica, da je srečna, če more staro prijatelstvo s svojo nazočostjo se bolj uterditi.
Iz Angležkega. 2. avgusta je bil deržavni zbor sklenjen, o kteri priložnosti je rekel kraljični komisar, da se sme upati, da bo mir ohranjen in da se bodo zadeve, ktere se v parižkih konferencijah obravnovajo, tako rešile, da bo vsem prav.
— Več poskušenj, iz Angležkega v Ameriko pod morjem telegraf napeljati, je spodletelo; sedaj piše „Timesu, da je to delo po sreči končano, in da je telegraf od mesta Valencije v Irlandu do novega Fundlanda vložen.
Iz Moldove in Valahije. 7,Indep. belg." piše, da je bilo v parižkih konferencijah sklenjeno: rJVloldova in Va-lahija se bote prihodnje imenovale „zedinjene knežiji Moldova in V a lah i j a" in vsaka bo obderžala posebno bandero, edino pa kadar se zedinite armadi obeh dežel k občnemu ogledovanju. Vsaka dežela bo imela, kakor doslej, svoj deželni zbor in verh njega še občen odbor s 16 odborniki, kterih 8 izvolijo hospodar, ostalih 8 pa odborniki, kteri so že izvoljeni. Odbor bo imel svoj sedež v Fokšanih. — Koliko je resnice v tem, se bo še pokazalo.
Iz Turškega. Turška vlada se je dogovorila s fran-cozkim cesarjem in angiežko kraljico zastran tega, da se stori zadostenje zavoljo napada na kristjane v Džeddahu. Sultan je poslal jemenskemu guvernerju povelje, vse, kteri so se napada krive storili, zasledovati in kaznovati. Treba mu ni v Carigradu prašati, kako jih kaznovati. Francozki in angležki komiserji pojdejo v Džeddah, kjer bodo s turškimi komiserji nad tem culi, da se vse natanko zgodi, kar so sklenile francozka, angležka in turška vlada.
Iz Afrike. Iz Bengazi dohajajo še vedno žalostne novice. V mestu živi 10 do 12 tavžent ljudi, kterih sta dva dela iz mesta zbežala; 1500 jih je zbolelo, kterih je 800 umerlo. Vojakov je v mestu 200; teh je 120 zbolelo, kterih je 30 umerlo. Bere se, da je tudi v Aleksandrii ta bolezin že več ljudi umorila.
Iz Kine, Angleži in Francozi so, ko so vidili, da vse nič ne pomaga, ojstreje pokazali zobe Kinezom in so odrinili po reki Peiho proti Pekingu. Pa Kinezi so zvite buče; odperli so zatvornice, da se je reka po deželi zlila in Angleži s Francozi so obtičali ne na suhem, ampak v blatu. Kako si bodo pomagali, se še ne ve. Tudi v Kantonu so začeli Kinezi glavo bolj ošabno nositi in pomorili so več Evropejcov.
Iz Indije. Nek angležk časnik piše: Kakor naznanja pismo iz Luknov-a od 7. junija, so Angleži ujeli Nana Sahib-a, delhiskega kralja in glavarja indiških vstajnikov. Ako je to res, je zadela vstajnike velika zguba.
— Angležem je deževno vreme velike zadrege v Indii napravilo, ker jim brani, vojsko nadaljevati, kakor bi jim bilo ljubo. Veliki poveljnik, Colin Campbell je ukazal vojaškim četam, se v staniša vmakniti. Preteklo bo tedaj več mescov, preden bomo zopet kaj od vojske slišali. V tem času bodo pa Angleži nove pomoči dobili in potem bo — kar bo.
-—   256   -----