★
Ra
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Ste v. 862
j ^to IV . CeDa 1Q iir - e jugolir - 2.50 din
Poštnina plačana v gotovini
TRST sobota, 3. aprila 1948
opfdizione in abbon. postale
REŽIRANE provokacije proti enotnim sindikatom
VASE DELAVSTVO ZAHTEVA
jgporo	odpustov	in	nov
O zadnjih dogodkih je delavstvo obvestilo vso mednarodno javnost - Predstavnike ES gonijo pred sodišče zaradi sestankov po tovarnah - Golobrado fašistično krdelo izziva pred sedežem ES - Prepoved sindikalnega zborovanja
^sjstva iz včerajšnjih dogod-
cp k 'llfnumaV p610}'. P°tr<iUa ugotovitve k« kil predv- sindikatov, ki Je
o Bf ^včerajšnjim:
rsW 1)^
It^dstaviri 0 morab v ponedeljek "iic zv., pred sodiščem predsed-h/A t ®notnih sindikatov tov.
-rij ^inik tnv S!k tov: Voimlr in pod-’ zzottl, kjer se bodo
f«r V k' J-m	protl	obtozni<h
lv'°varn»h u 50 vodili sestanke ril9 .jj.Tr?**1 da ni®0 bili dovolje-i 110 o«bu«d^ekcii Tov- R^°M2u
'Wn^' ** * * Prihod
Wf ,0,ataiškim groi!n-iami proti dyema S C,	^vajema.
^hotnih e.,VČ!raJ ob 1B- P<xl sedežem Skupia. T?dlkatov v ul. Imbriam ®c<Ua z - iffliva*ev z Akvedota Jmiojja *^etn ;n kričanjem, so i®LorNpak Ptišta. prepozno, j) ^	41	^šli	naprej.
atToslla -5Veza enotnih sindikatov s- čovoitfij okupac:jskih oblasteh taajei v;'	. sindikalno zboro-
Sv 'j11?'' bi 86 vršilo v nedeljo ?*«ativAn	na kar Je dobila
k j . odgovor. Na zborovanju
;j8 in d^°,.raai>ravlJal0 0 ukazu
■ifc »C/11® n vprašaniih Oknna,
f()j	SO '
te-«bnf!!ie^ale 4 trditvijo, da je
PJH»-i.,	_	 v___	____
'*sti so ta negativen odgo-
5!l!
00 veri«	“	"J”,
se>n	zaprositi	za	sesta-
cni prej ko naj bi se zbo--vnjtnivi *l0' Da n8®1 politični tr&c;jp ® Prirejajo celo demon-
«ii '*	?a	bi	sPlohl	zaprosili	za
treba skoraj p(>
r«6'*®	-tre!n
&
”wltio *- novicam	lahko	pri-
!{ebeu nekakšno uradno etali-zbornice, ki ga je izne-
. °°oooooooooooooooo
^OVi;
H
JČ#
flarska zbornica Protestira
tm: fetacije tov. Pandulla - w*a lista „11 Lavoratore"
, r?vbi »vet Novinarske zbor-
ic«
»V ‘‘“e j,, j™ rvuvuiarsKe zuor-,»l) row; Posiljen najodločneje 'i« n. r,a^ proti načinu areta-
Ur®rinik
a lista «11 Lavora-
'talpjL^^coia Pandulla zaradi
‘:)L DMmrAitAM.
ta in nedflvoljene manifesta-
t/, loiŽnl!n>atra> da je pravica in '*’$ i11 'n «i v.s.afteSa novinarja sle-n° S do~ ” na jaanem 0 vsa"
Sti,	ki ga ima zabe-
JC izi^n tmrmn.lnih
je izven normalnih
K
SVe^ 7ahteva» da xa-l#pVjie e Vlasti dajo organom l^.NitevarnoRt:i navodila, lu naj
ui«,J lev
te Potrebe novlnar-
2 “° 5*J° sv°j° s,užbo-
v. - aPrila 1948.
narska zbornica - Trst
sla v demagoškem protestnem pismu objavljenem v včerajšnji «Voce liberas, s katerim se sicer, obsojajoč postopanje policije proti delavcem pri Sv. Andreju, odkrito postavlja kakor običajno na stran delodajalcev in onih, katerim so delodajalci predstraža.
Nekaktina velika ofenziva vseh baterij, ki so navadno naperjene, proti ljudstvu v korist delodajalcev in gospodov ? onstran oceana proti delavstvu naj bi se torej začela. Vse kaže, da se z združenimi močmi trudijo, da bi delavstvo obrnilo pozornost od problemov, hi so zanj življenjske važnosti: od reševanja vprašanja ukaza 109, zapore odpustov, nove mezdne in normativne pogodbe itd. ter se dalo izzvati na dobro režirane provokacije, s
katerimi skušajo kovati politične in vojaške kapitale na našem ozem-iju in v sosedni Italiji. Vsakomur je pač postalo jasno, da poskušajo s temi provokacijami ločiti delavstvo od. njegove sindikalne organizacije, kateri bi po možnosti tudi prekinili delovanje, in tako uprizoriti nerede, kateri bi bili vzrok za prisotnost njihovih čet na našem ozemlju.
Toda delavstvo se bo znalo proti tem poskusom ubraniti. Dejansko je že včeraj razburjeno izražalo to svojo voljo v številnih resolucijah, ki jih je prejela Zveza enotnih sindikatov od svojih podzvez. Enake resolucije so bile poslane tudi Združenim narodom. Tudi Zveza enotnih sindikatov je poslala podobne resolucije Enotnim sindikatom Jugoslavije, Splošni italijanski
zbornici dela, Zvezi sindikatov južne Amerike in Združenim narodom, v katerih opisujejo postopanje okupacijskih oblasti proti sindikalnim organizacijam, katerim poskušajo preprečevati delovanje.
Jasno je, da to ni ves odgovor delovnih množic.
Z nezmanjšano srditostjo bodo nadaljevale borbo za zaporo odpustov, kar edino lahko zagotovi obstoj tržaškemu delavstvu in tako vsemu prebivalstvu, ter za sklenitev novih mesnih in normativnih pogodb. Na ta način bodo prekrjžali vse namere imperializma, ki hoče uničiti našo industrijo, poslužujoč se vseh mogočih spjletk in provokacij.
Na ofenzivo delavstvo odgovarja S protiofenzivo.
IZJAVA	MAJ.
Resnica o gospodarski
komisiii VUJA
KOPER, 2. — V zvezi z vestjo agencije «Reuter» in nekaterih tržaških listov, da je fjugoslovan-ska komisija na Tržaškem ozemlju odklonila vabilo, da določi dan prihodnjega sestanka z an-gloameriška komisijo, je predsednik gospodarske komisije jugoslovanske vojne uprave major Jakopovič podal tisku izjavo, v kateri je poudaril, da je ta vcs( tendenciozna in netočna.
Major JakOpovič je v prvi vrsti pojasnil, da ne gre za jugoslovansko gospodarsko komisijo, ki je sedaj v Trstu, kakor je to navedla agencija «RCuter», pač pa za gospodarsko komisijo vojne uprave jugoslovanske armade, ki ima po nastanku Tržaškega ozemlja redne sestanke z gospodarsko komisijo angloameriške vojne uprave zaradi urejevanja tekočih vprašanj, ki se tičejo prebivalstva obeh področij Tržaškega ozemlja,
Major Jakopovič je izjavil, da so je na podlagi to vesti zdelo, kakor da je gospodarska komi-
V INDIJI t
Kmefte ustanovili ljudske odbore
BOMBAY, 2. (Telepress) — 250 tisoč tekstilnih delavcev namerava proglasiti stavko v znak protesta proti aretaciji več tisoč članov sindikatov. Tisoči -n tisoči kmetov protestirajo proti agrarni politiki vlade, na področju Hyde-rabat pa je nad 100 milijonov kmetov razdelilo zemljo in so u-stanovili ljudske odbore.
Agencija «France Presse» poroča, da so danes aretirali edinega komunističnega člana ustavodajne skupščine v Bombayu. V prostorih komunistične stranke ter v stanovanjih številnih levičarjev so izvedli preiskavo. V Madrasu je policija vdrla v urade sindikatov in aretirala osem sindikalnih voditeljev.
V Kalkutj je stopilo v stavko 17.000 funkcionarjev in 20.000 u-radnlkov, ki so brez incidentov zapustili svoje urade. Nekatere funkcionarje, ki so začeli v uradih) gladovno stavko, so s silo odstranil; ali pa aretirali. ' “r
Manevri po ulicah Dunaja
BUDIMPEŠTA, 2. — List «Vila-gossag» poroča o manevrih ameriških čet po dunajskih cestah in obsoja to početje zapadnih imperialistov.
Ta način postopanja, piše list, pomeni odkrito izzivanje vseh miroljubnih sil. Imperialisti skušajo umetno ustvariti med prebivalstvom vojno razpoloženje. Duna>sko prebivalstvo je z odkritim nezadovoljstvom sprejelo dejstvo, da so ameriške čete izvajale manevre prav po mestnih ulicah.
Poostreno nadzorstvo sovjetskih oblasti v Berlinu
ODLOČEN ODGOVOR ZSSR na Imperialistične snlethe
Z AMERIŠKEGA PODROČJA SO V BERLIN IN NA SOVJETSKO PODROČJE POŠILJALI VOHUNE IN SABOTERJE — BOJNI KLICI DOKAZUJEJO ŠIBKOST IMPERIALISTIČNEGA SVETA — NOVI UKREPI SO POVSEM U-PRAVIČENI — ZSSR VEDNO PRIPRAVLJENA SPORAZUMNO REŠITI VPRAŠANJA NEMČIJE
sijo jugoslovanske vojne uprave odklonila nadaljnje redne sestanke, kar je povsem izmišljeno in na odgovarja resnici. Na zadnjem sestanku je gospod,arska komisija jugoslovanske vojne uprave zaprosilq, naj bi se sestanek, ki bi moral biti 8. aprila, odložil na kak poznejši dan, ki' ga bo go. spodtrska komisija jugoslovanske vojne uprave naknadno■ javila, ker so bili nekateri člani komisije zadržani.
Ti sestanki so s* tudi prej odlagali bodisi z ene kakor z druge strani in ni bil običaj, da se je o tem obveščal tisk. Zato je čudno, čemu se z angloameriške strani daje temu tolika važnost ravno sedaj. Major Jakopovič je mnenja, da se je s tem hotelo pri- * kazati, da zavzema VUJA neko posebno stališče glede na kampanjo, ki s« vodi v delu tiska za priključitev Trsta k Italiji. Čudno ja tudi to, je pripomnil major Jakopovič, da tako tendenciozne vesti ni demantirala angloameri-ška vojna uprava, ki bi po našem mnenju imela dolžnost, da to napravi glede na to, kor se listi sklicujejo, da je ta vest prišla. iz <islužbenih angloameriških krogom. Na ta način se hoče ustvariti mnenje, da fyoč<s gospo-darska komisija jugoslovanske vojne upravo prekiniti redne odnose z angloameriške vojno upra. vo, in se je s tem skušalo zvaliti krivdo za neuspešno delo teh skupnih komisij na gospodarsko komisijo jugoslovanske vojne uprave, ki je vložila mnogo napora za reševanje vseh obstoječih vprašanj v interesu ljudstva Tržaškega ozemlja, ki pa niso naleteli na zadostno razumevanje z druge strani.
Pred štirimi leti
na današnji
je padlo sedemdeset talcev na openskem strelišču
SEDEMDESET TAX.CE V, SEDEMDESET JUNAŠKIH PRIMORCEV, KI SO JIH VKLENJENE V VERIGE PRIPELJALI NEMŠKI NACIFASISTICNI ZLOCINCI IZ TRŽAŠKIH ZAPOROV. PADLI SO ZA SVOBODO SVOJEGA LJUDSTVA KI NJIHOVO ŽRTEV NE BO NIKOLI POZABILO IN KI BO S SVOJO BORBO PROTI NOVO VSTAJAJOČEMU FAŠIZMU IN VSEM IMPERIALISTIČNIM VOJNIM HUJSKAČEM POSKRBELO, DA NJIHOVE ŽRTVE NE BODO ZAMAN.
VEČNA SLAVA OPENSKIM MUČENCEM!
BERLIN, 2. — Sovjetsko vojaško poveljstvo v Berliniu je izdalo pevetone ukrepe za osebni promet med Berlinom, soivjetako eonoi in ostalimi tremi zapadhimi conami. Ti ukrepi se nanašajo ne samo na nemške državljane, temveč tudi na vojsko jn državljane zapadiitih zaveznikov. Poleg osebnega pa je po-oatnep jiudi blagovni premet med navedenimi področji.
Sovjetske oblasti izjavljajo, da so ta korak p od vzele, ker ao v zadnjem času prišli v Berlin in v sovjetsko cono Številni sumljivi elementi, ki ao deloma pravi efle-činci, deloma osebe, ki vršijo gospodarsko, politično in vojaško, vohunstvo. Poi»g tega je zlasti ameriška vojašBi uprava poslala v Berlin in v sovjetsko cono ite osebe z namenom in z naročilom, da izvršijo razna sabotažna dejanja, kar dokaeuje aretacija nekega Gerhardta Pimkerta, ki je priznal, dla je agenlt ameriške tajne službe.
Nadalje so razne nemške tvrdke v špekulativne namene Izvažale iz
APRILA V PARIZU
Mednarodna konferenca
Domoc demokratični Grčiji
8(iiia 8 sindikalnim ,.kongresom". Uspešni napadi de^ ne vojske. Kongres turške narodne manjšine
2- — Edinice demokrar ,°Jske
SJ Keštr*1* 80 aavzelje vasi Su-
bVc**1?’ ^testen, Mascik, Aglos <i!sc ■ Zurl
r-and, pankrati, Gela,
Iv4* •tfvG,or°ta v pokrajini Men-jha/vrtta. Zaplenile so ve-
'Vu.*no
thjii
j --aia -,1*0 or°*Ja in vojpega Demokratična vojska Je i k v j,, nabarila vladne polo-in Koflnl- v teS <lenf„<?nvJi 80 v Ler;no vdrli DreK	i4rle vojske in rae-
0W LVa*stvu proglas začasne ^	vlade.
^ 80 na kongresu turške Ča £i11JS‘ne v Trak;ji skle-ustanovili narodno Ni. L’‘l'no zvezo Turkov v
'bSi n,
^...»ionarhofašisti so te dni
klen!, korned:jo *n sklicali ta-l, an sindikalni kongres v 3itov ga J« udeležilo 424 'h « navzočnost; angloame-I 'tiJa ~dencev za delavska
o St:
Se od začetka se je '•'“■nenU v rnzburka-;lb'°v Po' ‘ tajnik grških s:n-v.3. ',*alrit, ki ga Je Imeno-.nSn kl J® M l*ta 931 3« v*'nriikatov zaradi tat-
Vcei1 diskusijo.
v.
AcA •'nfontuen*ir„
- .	  ,	ko
Sttfch ria, je ves Izvršilni n v n sindikatov, kl je bil X!i5t°dna (rcu 1948 111 kl S*
-.O VJ^m'4C1Jska agencija ia ibi®r&s.) riarja, da v času, k«
, ^	trne
>1;
a ,	•**	«*	e'*
.^sindikalna zveza pri-
'šfl,	«“	v izea«ii.iivu
bjanja monarhistične
ali v izgnanstvu
S^^tic
■<u
■Ja
'C bb'l0^rance
J<Nna ln U'
v	Lnf_erenca za pomoč
Presse» poro-‘h U. aprila v Parizu
$ S?68
Gfč.'ji. Udeležilo se de.egatov, med kate-delegati ZDA, Velike 0iJske, Danske, Jugo-
slavije, Belgije, Švice Luksemburga ln Avstrije. Laburistični poslanec v angleški zbornici Zilliacus bo predložil poročilo o tujem vmešavanju v Grčiji.
Tako pofmuleio v ZDA svobodo tiska
NEW YORK, 2. V Co.umibusu v državi Ohio je skupina oko.; 400 nemških Američanov file nacistov in članov katoliških sindikatov napadla h!šo tajnika komunistične stfanke tamkajšnjega okraja Franka Haahmaila in oplenila vso opremo. Policija ni trti skušala tega preprečiti. HashmaU, 11, njegova žena In sin so se skrili, da se rešijo linčanja.
List <cColumbus Citizen# je že vee časa vodil kampanjo proti Hash-mallu ter objavljal njegov naslov in slike njegovega stanovanja s pozivanjem prebivalstva, mj «očlstl to pokrajino komunističnih el e m en tov».
Izredno zasedanje
skupščine OZN 16. t. m.
LAKE SUCCESS, 2. — Kakor je znano, je v aprilu 1947 bilo izredno zasedanje glavne skupščine OZN, ki je preučila vprašanje Palestina in sprejela konec angleškega mandata, nakar je na jesenskem zasedanju sklenila razdelitev Palestine. Vsakdo se spominja, da so se ZDA zavzemale za oba sklepa. Danes ipa doživljamo, da so ravno ZDA za to, da se sklep o razdelitvi Palestine prekliče.
Včeraj se ja sestal Varnostni svet, na katerem je angleški delegat Cadogan »oglašal s sklicanjem izrednega zasedanja glavne skupščine OZN, ki naj ponovno uredi palestinsko vprašanje. Tudi arabska delegata, jn sioer sirijski in egiptski, sta pedpirala ta predlog, toda s pridržkom, da se glavna skupščina ne sme več baviti z vprašanjem delitve Palestine kakor tudi. da ne ame biti govora o tujih četah, ki naj vzdržujejo v Palestini red in mir.
Sovjetski delegati je bil proti sklicanju izredne skupščine OZN, prav tako tudi predstavnik Ukrajine; kljub temu pa je Varnostni svet sklčnil, da se to zasedanje skliče.
Nato je Varnostni svet »prejel soglasno resolucije, s katero poziva 2ide in Arabce, naj sklenejo medsebojno premirje. Glavno tajništvo OZN pa je sporočilo, da bo sklicalo izredno zasedanje glavne skupščine za 18, april.
Berlina razne stroje, surovine in industrijske izdelke, s čemer »o bili oškodovani gospodarski interesi Berlina. Izvažanje industrijskega materiala v zapadno Nemčijo Je zavzelo tako velik obseg, da je znašal izvcts v februarju okoli 2000 vagonov raznega blaga ne. Všteto onega, ki so ga odipremlli po rekah. Tako je zavzel izvez tak obseg, da je bila gospodarska funkcija Berlina že ogrožena.
Končno »o sovjetske oblasti opazile, da ja bil dotck Nemcev iz zapadnih con v Berlin izredno visok tudi zaradi pomanjkanja živeža v zapadni Nemčiji, česar »ov-jeiska uprava ni mogla trajno trpeli, ker bi bilo drugače nemško prebivalstvo v Berlinu in sovjetski coni preveč prlkadeto. Prav tako so črnoborzijanci prenašali neovirano novo nemško valuto, kar je bilo fiudi v škodo gospodarstva v Berlinu.
Poveljniki fiancoske, angleške in ameriške cene so proti sovjetskim ukrepom protestirali in so zahtevali predvsem ukinitev istih, ali pa vsaj njihovo odložitev za 15 dni. Profi sovjetski upravi so dvignili krik, češ da hoče izriniti Francoze, Angleže fn Američane iz Berlina, ozire ma, da išče sporno točko z zapadni mi velesilami.
S tem v zvezi pišejo o premikanju sovjetskih čet na turinški meji v smeri preti Frankfurtu ob Meni. Ker so sovjetske oblasti ukinile blagovni promet med 23 in 6 uro in ker so tudi zavezniški vojaki pri prehodu meje podvrženi osebnemu pregledu in pregledu njihove prtljage, zalagajo Angleži in Američani svoje posadke v Berlinu za enkrat s pomočjo zračnega prometa.
Tudi zapadni tisk je pograbil sovjetske ukrepe kot pretvezo za gonjo proti sovjetski vojaški upravi.
V zvezi z reakcijo, ki ao jo izzvali ukrepi v imperialističnih krogih, k! so takoj izrabili priliko in začeli govoriti o vojni, je voditelj sovjetskega Informacijskega odseka Izjavil: «Bojni klici ne tolmačijo moči imperialistov, pač pa šibkost vsega imperialističnega »veta. Ze tri leta niso imperialistične sile v ničemer ojačile svoje sile. Povečala se je samo njihova prevzetnost*.
Pariški «Humanitč» pripominja, da sklepi maršala Sokolovakega presegajo pomen navadnega upravnega ukrepa, da pa ima Sovjetska zveza polno pravico izvesti v svoji coni mere, ki se ji zdijo koristne in pravilne. Nastane vprašanje, ali naj upravljajo Nemčijo v Berlinu, al! v Washingtonu. Očitno je, tako zaključuje li»t, da bi ameriška uprava rada še v naprej igrala dvojno igro, ker je ta v njeno korist.
z-mmi
BIDAULT: «VIDIM, DA VAM TA ŠKORENJ NE GRE NA NOGO. VZEMITE, PROSIM VAS, TOLE KRPICO, PA BO SLO MORDA LA2E...»
V resnici pa »o zapadne velesile po samem priznanju angleškega zunanjega ministrstva po končani vojni uredile promet med zapadnim’ conami in Berlinom s posebnim ustnim dogovorom s sovjetskim vojaškim poveljstvom. Iz tega razloga ni resnično, da izvira, štiristranska zasedba Berlina iz potsdamskega dogovora. S pravnega stališča se torej postopanje sovjetske vlade ne more napadati in je Sovjetska zveza upravičena, če nadzira tudi zavezniške vojaške vlake, ki prihajajo iz zapadnih con v Berlin ter obratno. Dejansko prihajajo po zadnjih vesteh tovorni vlaki, ki pre. važajo živež za zavezniške čete in vojaške misije v Berlinu, redno in brez incidenta. Naravno pa je, da ima sovjetska vojaška oblast v Berlinu pravico in dolžnost, da iz navedenih razlogov nadzoruje ves to-vomi promet.
Poleg itega je sovjetsko vojaško poveljstvo uradno izjavilo, da kljub poostreni kontroli blagovnega prometa čez demarkacijsko črto ni prizadet prevez živeža za Berlin tako po železnici, kakor tudi na avtomobilski' cesti, ki vodi skozi Helmstadt-Berlin, tako da je nepotrebno, da prevažajo zapadne zavezniške oblasti živež v Berlin letali.
Iz Washingtona poročajo, da je tamkajšnji sovjetski poslanik Pa-njuškin govoril z namestnikom zunanjega ministra Lovettom. Politični in diplomatski krogi so mnenja, da je Panjuškin pri ameriški vladi predvsem protestiral zaradi zavlačevanja pri vkrcavanju blaga na sovjetske ladje v ameriških lukah, kakor tudi o položaju, ki je nastal v Berlinu zaradi najnovejših sovjetskih prometnih predpisov.
Na seji komandature v Berlinu je sovjetski polkovnik Jellše-rov protestiral proti ropanju Berlina in izjavil, da bo dokazal, da so razni špekulanti izvozili, najmanj 300 obratov iz Berlina v zapadne zasedbene cone. Prav tako so izvozil; tjakaj velike množine bakra, aluminija ;n drugih kovin. Pri tem je polkovnik Jelišerov očital angleškim, ameriškim ln francoskim vojaškim oblastem, da so pomagale Nemcem pr; prevozu vsega tega materiala na zapadna področje.
Za dvig leposlovja v ZSSR
MOSKVA, 2. — Ministrski svet ZSSR je dovolil številne «Stalino-ve nagrade* za najboljša literarna, pesn-ška in gledališka dela Iter za najboljše umetniške- in filmske kritike v letu 1947. Prve nagrade v iznesu 100.000 rubljev vsakemu, so podelili za najboljša literarna dela pisateljem Mihailu Butoenovu za ■njegov roman «Bela breza*, Petru Pavlenku za ro-man cSreča* in Eh-renibungu za roman «Nevihta*. Dalje so podelili nagrade raznim pesnikom in piscem dram ter fim-skim proizvajalcem in igralcem.
«Pravda» poudarja ob tej prilik’, da je centralni kom-tet partije pozval sovjetske literate, naj dvignejo ideešoško in umetniško raven svojih del, iter je odločno obsodil sleherni pojav mierkantilizma, malomeščanskega duha, klanjanja pred Zapadem in vse tendence apolitičnosti, ki ao tuje sovjetski literaturi.
PRVI MAJ SE PRIBLIŽUJE,..
Pester spored proslav
in športnih prireditev predložen v odobritev vojaški upravi
MOSKVA. — Moskovski radio poroča, da so sovjetski geologi od-kri’i na področju Vjazme v pokrajini Smol enak važna ležišča premoga.
Odbor za proslavo 1. maja 1948 v Trstu je vojaški upravi predložil v odc-britev seznam- prireditve v okviru športnega tedna.
Spored je sledeč:
24. aprila od 20 do 22 nočna lahko-atlets-ka štafeta za pokal 1. maja.
25. aprila od 8 do 12 kolesarska dirka.
25. aprila na stadionu pri Sv. Soboti nogometne tekme med reprezentancami Trs-ta, Italije, Jugoslavije, Madžarske im Češkoslovaške. 25. aprila v pomorskem letališču od 19 do 23 boksarsko srečanje med Trstom' ia Laziem.
25. aprila od 9 do 13 te kima v hitri hoji okrog Trsta,
26. aprila od 16 do 20 na stadionu pri 9v. Sobcti nadaljevanje nogometnih tekem med Trstom. Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Češkoslovaško.
26. aprila na pomorskem letališču od 20 do 24 srečanje v odbojki med Trdbcim, Rimom, in Ljubljano.
27. aprila na stadionu pri Sv. Soboti nogometna tekma,
27. aprila od od 19 do 21 tia ul. Sonnino in della Tesa tekme v držanju- na koleščkih.
28. aprila od 16 do 20 na stadionu pri Sv. Soboti nogometna tekma. 28., 29. in 30. aprila od 5 do 22 na stadionu pri Sv. Sobcti poskusne
vaje telovadcev za nastop.
30. aprila od 19.30 do 22 baklada.
30. aprila od 22 do 24 na dirkališču- na Mcntebellu umetni ognji.
1. maj« na stadionu pri Sv. Sobciti množični telovadni nastop od 5 do 23.
1. maja. od 17 do 24 v Ljudskem vrtu javna prireditev.
1. maja od 5 do 6.30 budnica.
1. maja od. 17 do 24 pri Sv. Justu javna prireditev.
1. maja od 17 do 24 na Garibaldijevem trgu javna prireditev.
1. maja v Skednju od 17 do 24 javna prireditev.
1. maja od 9 dc 13 povorka in slavnostni govor.	,
1. maja od 15 do 17 tekma v hitri hoji
2. maja na stadionu pri Sv, Soboti nogometne tekme od 13 do 18. 2. maja cd 9 do 12 na igrišču pri Sv. Ivanu tekme letalskih modelov, 2. maja od 11 do 17 kolesarska dirka.
2. maja na pomorskem letališču od 10 do 14 srečanje v odbojki.
2. maja na Velikem trgu (Unitž.) al; na gradu Sv. Justa od 17.30 do 23 mnežičn: pevski nastop.
Ves te spored nazorno dokazuje velike priprave za čim lepše praznovanje 1. maje.. Vse športne . panoge so zastopane v tem sporedu in tržaškemu občinstvu bo dana tudi prilika, da bo videlo najboljše negometaše Srednje Evrope.
, Naloga nas vseh je, da se čim resneje vržemo na delo, lcajti edino tako bomo dosegli edinstveno in res veličastno praznovanje praznika vsega delovnega ljudstva sveča.
Geslo vseh mera biti: «Vsi ih vse za 1. maj!*
¥ 23 dneh so sicilski fašisti umorili 36 sindikalnih voditeljev										
m	N	izk	)Gi	lil	it	asi	isti	DU	n	Italiji
UMOR 23 LETNEGA DELAVCA NA SICILIJI — PRI NEAPLJU SO FAŠISTI STRELJALI NA DELAVCE IN JIH RANILI DESET — PANIKA V VA-
TIKANU ZARADI OBJAVE TAJNIH DOKUMENTOV
GLEDE POGAJANJ Z ZSSR
— SFORZOVE LAŽI
(Od našega posebnega dopisnikal RIM, 2. — Danec popoldne »o
Sovjetska uprava je z zadnjimi ukrepi, ki ne predstavljajo nikakršne kršitve dogovorjenih juri-dičnlh predpisov,-dala ponoven dokaz svoje odločnosti in je hkrati pokazala dobro voljo in izjavila, de je pripravljena kakor vedno- rešiti sporazumno vprašanja, ki se tičejo Nemčije, ne bo pa dovolila izvedbe podlih načrtov zapadnih imperialistov.
143.000 kuomintangovih vojakov
onespoflobjenih v marcu
SEVERNI SENSI, 2. — V začetku svoje »pomladne ofenzive.je kitajska osvobodilna vojska na več krajih obkolila sovražnikove čete in je v marcu vrgla iz boja 143.000 kucmint®ngov;h vojakov in častnikov.
Osvobodilna vojska je osvobodila 9 pokrajinskih glavn h mest in se polastila okrog 10 sovražnikovih postojank ter železniških postaj zapadno od Kalgana in v okolici Takingo, Osvobodilna vojska je zopet zasedla morsko pristanišče Lung Kao in glavno okrajno mesto Peng Lay.
fašistični zločinci bliau Neaplja streljali aa kamion, na katerem bo se vračali delavci z zborovanja ljudske, fronte, na katerem je govoril Eugdnio Reale, Ranjenih je okrog deset delavcev, cd katerih trij« težko.
Včeraj se je na Siciliji v Čampo Reale v pokrajini Trapani izvršil nov divjaški zločin. Skupina zlo-č'ncev je divjaško napadla tamkajšnjega sindikalnega voditelja 321dtnega Calogera Cangialosija, ki se je skupno z drugima dvema tovarišema vračal domov. Nanj in na tovariše so sprožili nekaj strelov. Cangialcoi je bil na mestu mrtev ostala dva pa sta težko ranjena. To je že 36. sindikalni voditelj, ki je bil v 23 dneh na Siciliji umorjen. Napetost je na otoku dosegla višek. Celo na vlado samo je to napravilo velik vtis. Notranji minister je napovedal od; str a n it e v sedanjega policijskega šefa in je posial na otok generala karabrnerjev. Seelba je tudi določil 4 milijone lir za onega, ki bo omogočil izslediti krivce. S tem je hotel na nekakšen način oprati svoj moralni udarec, ki ga je prejel pred dnevi, ko je izvršilni odbor eploišne konfederacije dela prvi dal vladi zgled in določil nagrado za tistega, ki bo omogcčll izslediti krivce. Nocoj se je tajnik Splošne konfederacije dela Di Vittorio razgovarjal s Scelbo. Poudaril je, da so za vse te zločine odgovorni sicilijanski zemljiški veleposestniki, vlada pa ni izvršila še nobene aretacije, ker je nesiposobna.
prijateljskega razumevanja. Kakor znano, je sovjetska vlada predlagala De Gasperijevi vladi, naj bi s® pričeli v Moskvi razgovor; med obema vladama za sklenitev trgovinske pogodbe, za ureditev plačila reparacij ter za sklenitev pogodbe o plovbi. Glasnik zunanjega ministra je danes javil, da sprejema Sovjetska zveza, italijansko stališče glede pričetka pogajanj kakor tudi, da trgovinski dogovori ne pomenijo, da bi morala Italija plačati reparacije pred potekom roka, kakor ga določa mirovna pogediba. Ta izjava dokazuje, da je vsako drugo tolmačenje grofa Sforze običajna laž, ker sovjetska vlada n; nikdar stavila podobnih zahtev.
Ravno graf Sforza je bil tisti, k! si je izmislil vse to samo v tem namenu, da bi čimbolj zavlekel pričetek pogajanj med Italijo in Sovjetsko zvezo in da bi se na ta način prikupil ameriškemu poslaniku Dunmu, ki je naravnost zahteval, da ne sme priti iz Sovjetske zveze v Italijo pred volitvami 18. aprila nobeno blago.
Isti glasnik zunanjega ministrstva je tudi zanikal poročila italijanskih listov, po katerih naj bi postala Italija popolna lastnica električnih central na Manceni6u, rekoč, da bodo elektrarne ostale še nadalje last Francije.
Današnji večerni tisk priznava, da Je sovjetski odgovor na noto italijanske vlade glede sklenitve trgovinske pogodbe med Italijo in Sovjetsko zvezo, sestavljen v diuhu
Prava panika pa se je polastila nocoj vatikanskih kfogov, ko so zvedeli za objavo v italijanskem je. ziku brošure «ta:ne listine italijanske diplomacije*, ki jo je natisnil neki založnik v Luganu. Brošur* Je vatikanska zbirka »uradnih poročil* buletinov notranje zveze Vatikana* od leta 1945. do marca tega leta. Gre za uradna poročiia, ki so bila v malo Izvodih pisana dnevno na ciklostil in ki Jih je prejemal
tudi papež, nekateri kardinali in druge visoke katoliške osebnosti. Na izvodih je bilo vselej natisnjeno; «Po prečitanju uničiti#.
Izvod teh uradnih poročil, ki ga je hranil neki visok prelat, je prišel v roke švicarskega založnika. Ze nocoj so vatikanski agenti stikali po vseh rimskih knjigarnah, da bi kupili ves ponatis navedene brošure, iz katere je razvidna najtežja odgovornost, ki zadene vodilne predstavnike Vatikana, bodisi glede njihovega trajnega vmešavanja v notranje italijanske zadeve, kakor tudi glede njihovih najožjih stikov a ZDA. Vsebina teh uradnih poročil kompromitira težko tudi saraga-tovce. List «Unitk» ima tudi en izvod te brošure in jutri bo že priobči! iz nje nekatere odstavke.
Značilno je, da so dobili vsi italijanski vladni list; nalog, naj zaženejo ostro kampanjo proti raz-š’rjenju te brošure. Ze danes so pričeli pisati, da so navedene tajne listme neverodostojne in da verjet-no niso pristne. Saragatovo glasilo «Umanita», čeprav še ne ve za vsebino brošure, Se v naprej zanika, da so bili voditelji saragatovcev v zvezi z vatikanskimi dostojanstveniki in da so prejemali od Vatikana ln od ZDA finančne podpore.
V Florenci ;e je pričel danes kongres Italijanske kulture, na katerem sodeluje okoli 1500 umstveni-kov, in med njimi so tudi nekateri, ki so se udeležili festivala v Rovi-nju in ki jih je sprejel maršal Tito. Na kongresu bodo razpravljali o težkem gospodarskem položaju Italijanskih kulturnikov, o svobodi šolskega pouka, o dvigu in širjenju prosvete med ljudskimi množicami.
E. MILIC
PRIMORSKI DNEVNte'
—
-»•v ywy»f "T-rr—-v.
— * —
3. aprila
itf
Hladi brigadir Adrijan Delič žrtev eksplozije mine
Vodstvo Antifašistične mladine 'javlja, da se je pri prostovoljnem delu, ki ga vrb I. brigada nFratelli Mahne* pri gradnji kanala ta namakanje polj vasi Sv. Nikolaj pri Kopru, ggodila nesreča, katere žrtev sta bila dva tovorita. Adrijan Delič iz Trsta je pri kopanju zadel krampom ob mino, ki je 'bila skrita v zemlji. Pod močnim udarcem je mina takoj eksplodirala in Deliča na mestu ubila. Njegov tovarii 16letni Kozlovič Silve iz Umaga, ki je stal poleg njega, je doba več ran na glavi, telesu in po udih. Ranjenca so prepeljali z reSiinim avtom v triaSko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo okreval v enem mesecu.
Pokojni tovariš Adrijan Delič je bil zaradi svoje marljivosti in delavnosti ?gled vsem brigadirjem, čeprav je bil med najmlajtimi delavci.
Mladina in mladinke, ki so z njim delali v isti brigadi, težko občutijo izgubo dragega tovariša.
Vodstvo ZAM izraža v imenu vseh mladih antifašistov njegov' tako težko prizadeti družini najistrenefše tožalje.
Vodstvo ZAM
Kaj išče v Trebčah fašistični brigadir
Trebanci »o v osvobodilni borbi žrtvovali iz svoje »rede 28 padlih in umrlih po internacija kih tabori ščih. Njim v spomin stoji na trgu pred cerkvijo spomenik, pred katerim je tre banska godba na veli konočno nedeljo po maši ln proce-■iji zaigrala mednarodno delavsko himno. Kajpada to ni moglo iti v račun brigadirju civilne policije, ki je stopil pred godbo in iskal predsednika ter zahteval nekaka pojas Cila. Toda tre banski godci so mu ogorčeno pojasnili, da so oni vsi predsedniki, da himna, ki jo igrajo, ni nikjer prepovedana in da tu ni več fašistične Italije z »Giovi-nezzo* in podobnimi poskočnicami. Udarili so svojo himno naprej in Jo igrali tudi skozi vas, med tem ko je g. brigadir odšel s povešenim nosom.
In tako bo tudi v bodoče, zatrjujejo Trebanci.
Miljčani so zadostili g. guverner
K našemu včerajšnjemu poročilu o postopanju miljskega guvernerja pri dodelitvi glavnega trga mora-tto Se dodati to le vest.
Pred dnevi je guverner poklical odgovorne voditelje mfljske SIAU. Tedaj jim Je «pr.‘poroial», naj ljudstvo ne dela nerede pri misijonih. Jasno je, da mu tovapjSi niso mogli dat! nobenega zagotovila posebno, ker je guverner odklonil, da bi samo enkrat dovolil shod SIAU na glavnem trgu.
Dejansko so v sredo zvečer po enotedenski propagandi začeli misijoni. Na glavnem trgu so je zbralo okrog 300 oseb, med temi Je bilo seveda večina takih, ki eo že pri svojih 80 letih. Ostali del trga, ki Je bil prazen, so sesedle policijske sile, ki so vadraevele r«d, katerega pa ni nihče motil. Ko Je prišel parnik z mesta in so se vračali delavci ln žene z zborovanja pri Sv. Jakobu, so policaji izvlekli ven manga-nele in aretirali nekaj otrok in žena, aato ker so malo preveč glasno p. .pomnile o zloglasnem Cippicu. Po c e kaj urah pa so sic« vse aretirane spustili na svobodo. Istočasno Je bil v Ljudskem domu letni občni zbor ku-turnega krožka Frausin, katerega se je udeležilo preko 600 članov.
Tako Je guvernerju »doščeno, čeprav misli, da bo s svojo pfoti-ljudsko politiko prestrašil miljske demokrate. Število zborovalcev na trgu in šteMlo demokratov v Ljudskem domu je Jasen dokaz, kakšnega mišljenja so v Miijah.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Protestno pismo AS/ŽZ Združenim narodom
TRŽAŠKE ŽENE HOČEJO MIR IN DEMOKRACIJO
Gospodu Trygve Li£ glavnemu tajniku OZN
Lake Success - Nsw York Prvega aprila 1948 je desets tisoč tržaških demokratičnih žen, zbranih na Javnem zborovanju na trgu Sv Jakoba, sklenilo poslati OZN protestno pismo, v katerem obsojajo težak gospodarski in socialni položaj v anglo-ameriški coni STO-ja, kateremu glavni vzrok so vedno naraščajoča brezposelnost, razlika med plačo in cenami življenjskih potrebščin, pomanjkanje stanovanj, nezadostna socialna preskrba delovnega ljudstva, težak položaj otrok in upokojencev ter širjenje prostitucije in kriminalitete.
Angloameriška vojaška uprtava, ki je za to odgovorna, se niti malo ne potrudi, da bi rešila pereča vprašanja tržaškega prebivalstva, čeprav bi bila to njena dolžnost. Nasprotno, -zločila je celo iz javne uprave predstavnike demokratičnih organizacij ter skuša na vse načine ovirati njih delo, kar nasprotuje načelom mirovne pogodbe.
Amerika, Anglija in Francija, ki preprečujejo uveljavljenje mirovne pogodb« ter tako zavlačujejo nor-
oooooooooooooooooooooc
Nova ZR1308 delavcev v ILVI
Včeraj smo javili, da so deiavcf pfevozn.škega odseka ILVE stopili v stavko zaradi ponovne zaposlitve nekega epiariranca. Energičen nastop delavcev j« dosegel uspeh. Epuriranec je moral aapustiti tovarno un jasno je, da se ne bo nikoli več poizkusil vrniti.
Delavci so po odh«du epurlranca zopet pričeli z deicm. Provokacija proti delavcem je tako aaradi nj.hove kompaktnosti propadla.
malizacijo življenjskih pogojev Tr- i Demokratične žene Tržaškega o-žaškeja ozemlja, izkoriščajo ta. po- zemlja izražajo odločno voljo bra-
Po Ireh letih
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Pred poroto -
brez obtožencev
Dejanje, o katerem Je včeraj zjutraj sodilo tukajšnje porotno sodi-Sče, se Je zgodilo 5. Julija zvečer 1945 leta. Tedaj so prišli na dctn družine Coretti na cesti Costalun-ga trije oboroženi neznanci, ki so se iadajedi za partizane. Izjavili so, da so prišli aretirat domačega sina Evgenija, ker je boje kot šofer bil uslučben pri naaifašistih in tako bU kolaboracionist.
Na odločno zanikanje domačega sina, Je eden od neznancev naperil samokres proti ostalim članom dru-a'ne. Medtem pa sta druga dva bandita začel« stikati po stanovanju. Ko je priflel oče. Je moral izročiti kij uče blagajne, katero so takoj izpraznili. Po opravljenem delu so tfije roparji odšli, s seboj pa so odnesli 26 tisoč lir v gotovini, tri zlata nalivna peresa, zlat kronometer, dve listalo! in dragulje. Angleška vojaška policija, kateri so javili zadevo, Je takoj začela s preiskavo in aretirala Ivana Dodiča. Po kratkem zasliševanju je ta priznal, da Je sodeloval pri ropu, vendar pa ni dal nobenih pojasnil glede ostalih dveh soudeležencev. 19. Julija Istega leta pa so vojaške oblast; iz doslej še neznanih vzrokov spustile Dodiča na svobodo.
Na razpravi, ki se je vr&ila v odsotnosti omenjenega, je sodišče na kratki razpravi spoznalo obtoženca za krivega in ga obsod.lo na 4 leta Ječe in na plačilo 40 tisoč lir globe. Razpravi je predsedoval dr. Thermes, državni tožilec Je bil Bat-tiggi Stabile. Obtoženca pa Je branil uradno postavljeni zagovornik odvetnik Tamara
ložaj s svoje ekspanzionistične na mene.
Slovensko italijanske antifašistične žene Tržaškega ozemlja se obračajo na tajnika OZN, naj intervenira pri Združenih narodih, da se bo spoštovala mirovna pogodba, ki bo zagotovila demokratičnim ženam, kakor vsemu tržaškemu prebivalstvu možnost sodelovanja v javni u-pravi. Spoštovanje mirovne pogodbe bi obenem pripomoglo k demokratizaciji in normalizaciji političnega, gospodarskega in socialnega življenja, obnovi naše industrije ter s tem pričetek trgovskega prometa z zaledjem.
niti mir in zagotoviti svO;tm otrokom boljšo bodočnost ter izjavljajo, da bodo preprečile kakršne koli nakane, ki bi imele namen ustvariti iz Trsta vojaško bazo in ovirati sodelovanje med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom, sodelovanje, ki bo lahko zagotovilo mir in demokracijo na Tržaškem ozemlju.
Za izvršilni odbor predsednica Marija Casali
Jutri izide naš list na štirih straneh
GOVOR TOV. VIDALIJA
ZGODOVINA UČI
Tadl pred sedemdesetimi leti je meščanstva Izdajalo interese delovnega ljudstva
V natrpan:	dvorani Delavske
sponine zveze je tov. Vidali v čeJfcr tek zvečer opisal leto 1871 v zgodovini franoeskega n a reda in človeštva. To leto, ki je pomenilo zlom francoskega cesarstva, je osvetlil 18. marec istega leta, ko je zaživela pariška komuna, prva ljudska vlada. V predavanju je govornik prikazal predvsem sličnost nekaterih pojavov onega letta a današnjimi.
Pariška komuna pomeni prvo ljudsko vlado, ki je dala smer revoluciji. Preprosti delavci so takrat prvič v zgodovini prevzeli oblast v roke. Tedaj se je stari podirajoči svet krčil ob pc^glediu na rdeči prapor, simbol ljudske republike. Tov. Vidali je v svojem
Tajna emisijska banka v Trstu
Policija odkrila tiskarno za tiskanje ponarejenih okupacijskih bankovcev po 500 lir
ja je zaplenila vso improvizirano emisijsko banko z orodjem in surovinami vred. Obenem vodijo še nadalje preiskavo, da bi ugotovili, kdo so bili Jugovi sotrudniki, ker po vsem aparatu sodeč, ni bil udeležen sam pri tem svojevrstnem podjetju.
Skrivnostna pošiljka
Nekaj policistov od oddelka za pobijanje tihotapstva Je bilo v sredo oopoldne okreg 17 v veži glavne postaje, kjer Je prtljažni oddelek. Takoj so vz6*1.1 na piko 44-ietnega Alojzija Corettija, ki je nameščen v prtijažnici in si je dal opravka s sumljivim lesenim kovčegom.
Po kratkem oprezojanju so policaji pristopili k Corettiju in od-
^	     r	pril kovčeg. Ze prvi pogled na nje-
Ur. "poleg je "bila še večja ko-1 gov0 vsebino je potrdil, ^ je bila l'čina za tiskanje pripravljenega nj'hova sumnja upravičena. Kov papirja in za 129.000 lir pred krat- čeg je bil namreč poln cigaretnih kim natiskanih bankovcev. Polici-1 papirčkov znamke «Modiano». Vse-
Pred sinočnjim malo pred polnočjo je carinski oddelek pristani-ŠKe policije ustavil na ulici Juga Vinka, doma iz Kastva, ki biva v ul. Imbriani št. 6. Mož se je sumljivo kretal in vzbudil pozornost policije, ki ga je preiskala in res našla pri njem 25 bankovcev po 500 amg-lir. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da so bili vsi bankovci ponarejeni. Zato so Juga pridržali v zaporu in kmalu ugotovili, da je njegov najvažnejši poklic tihotapstvo in črna borza.
Zato so včeraj zjutraj odšli še na njegovo stanovanje v ul. Imbriani št 6, kjer so napravili temeljito pieiskavo, ki je rodila dobre sadove. V nekem skrivališču so namreč našli vse potrebne stroje za tiskanje okupacijskih bankovcev po 500
VjuJkuhO.
KNJIGE -BLEDALM -KONCERTI RAZSTAVE-FlLM 1-KRlTlKE-DROBTINE
Kaj pravijo Cehi o „Prešernovi knjižnici
Ze prejinji mesec smo poročali o Prešernovi knjtsfllcl v Ljubljani, ki zbira sedaj naročnike za letošnji tretji letnik tvoje bogate in cenene knjine zbirke. Tudi praški dnevnik *Nd.rodni Osvo-boteni» je pred nedavnim pisal o tej knjižnici v posebnem članku, kjer pravi:
«V Sloveniji so *e zdavnaj pred vojno izhajale knjižne zbirke v velikih nakladah in z dobro izbrano literaturo. Zaradi nizke cene so bile te zbirke dostopne najširšim ljudskim množicam. Skoraj ni bilo družine, ki jih ne bi poznala. Ze leta 1852, je bila ustanovljena. v Celovcu Družba sv. Mohorja, ki je do leta 191S izdala okrog 19 milijonov knjig. Drugo podobno zbirko je izdajala Slovenska Matica.
Slovenska t Prešernova knjižnica* je bila ustanovljena 1.1946, ko so prvič v svobodi proslavljali praznik največjega tlovenskega pesnika Franceta Prešerna. To je ljudska, vsem slojem namenjena knjižna zbirka. Po dveh letih obstoja je Prešernova knjižnica kaj dobro dokazala uspešnost svojega kulturnega poslanstva. V prvem letniku so izšle tri knjige: Koledar Osvobodilne fronte za 1. 1947, Spomini na partizanska leta in Novele slovenskega pisatelja Pre-iihovega Voranca. Celtna naklada je znašala 30 tisoč izvodov ali 90 Osoč knjig.
V drugem letu je zanimanje za Prešernovo knjižnico le bolj iia-raMo. Zopet je izdala tri dela, toda tokrat v štirih knjigah: Koledar, ki obsega poleg navadnega koledarskega gradiva te vrt*-)
člankov in literarnih prispevkov. Med drugim so tu priobčeni govori maršala Tita, Kardelja, Kidriča, Marinka in Ziherla. Tu je tudi članek o Sovjetski zvezi tn o drugih slovanskih delelah, o obnovi in izgradnji, o kmetijstvu, zadružništvu, o športu itd. Kot druga knjga je izšel drugi del tSpomlnov na partizanska letat.
V tem delu je IZ spisov, ki jih je zbral ln uredil Ferdo Godina. Posebno zanimivo pripoveduje med temi partjiani Stanko Razdrih, danes trinajstletni pionir, ki je odšel, ko je imel sedem let *» goret). Nadalje sta izšli dve knjtfi romana danskega pisatelja Martino Andersona N6xeja «Sirota Stinan.
Tretji letnik Prešernove knjižnice se pripravlja sedaj. Obsegal bo pet ilustriranih knjig tn sicer: Koledar Osvobodilne fronte za I. 191,9, «Spomini na partizanska leta» tretji del, slovenskega pisatelja Miška Kranjca «Os Življenja* in prevod romana M. Solo-hova iZorana ledina», ter za zaključek poljudno znanstvenega dela prof. Polenca «Kako so nastala iiva bitja*. V koledarju bodo Manki o celotnem napredku in dvigu Jugoslavije, o vprašanjih notranje in zunanje politike itd.
V «Spominih na partizanska leta» bodo prikazani nadaljnji dogodki iz najbolj tragičnih in junaških let jugoslovanske zgodovine.
Prešernova knjižnica je poceni. Tretji letnik « petimi knjigami stane samo 65 din. Želeli bi, da bi bilo v njo kmalu uvrščeno tudi kakšno pomembno delo it češko-slovstveni
Slovenske vrtce tudi v mesto
Odpraviti je treba vse neflostatke, ki lih povzroča podrejenost slovenskih vrtcev
Po dolgem obotavljanju in zavlačevanju. kaie, da bodo v prihod njih'dneh končno le odprl i slo venski otroški vrtec v Skednju. Ob tej priliki moramo pripomnil, da se šolska uprava mnogo bolj briga za otvoritev naših vrtcev na podeželju in na periferiji mesta, kot pa v središču.
Čeprav je le precej časa, odkar je odjadral g. Baraga preko mor ja In je imel njegov naslednik dovolj časa, da bi se razgledal po šolskem področju in popravil vsaj nekatere glavnih krivic in napak, je vendar do danes ostalo na tem področju vse po starem. Tako tudi pri slovenskih otroških vrtcih, pri katerih bi se zdelo, da so podrejeni upravi bivše tltalia Redentait, ali kakor se sedaj imenuje O.A.l. (Opera as-sistemlale infanzia).
In vendar imamo za slovenske otroške vrtce posebno nadzornico, ki bi se morala bolj pozanimati in se krepkeje potegniti za pravice slovenskih otrok in sploh skrbet i, da se odpravi iz naših vrtcev vsak tuji vpliv, ki bi hotel kratiti enakopravnost naših otrok. Tako na primer imamo v Barkovljah slovenski in italijanski otroški vrtec, katerih vsak ima enako število otrok. Do pred kratkim so imeli italljan-si otroci dve vzgojiteljici, slovenski pa samo eno. Sedaj so zadevo *ure-dilt» na ta način, da imata oba vrtca po eno učiteljico, ki je z otroci do 16 popoldne. Od takrat pa vse dokler jih ne pošljejo domov, to je približno dve uri, pomešajo slovenske in italijanske otroke obeh vrtcev pod nadzorstvom italijanske na-stavljenke. Tako hočejo slovenske otroke prisiliti, da bi govorili po italijansko. Zakaj tako? Morda zato, ker O.A.l. tako želi?
Vsekakor bi se vodstvo slovenskih otroških vrtcev moralo krepko zavzeti in zahtevati pri šolskem oddelku VU, da odpravi vse take in podobne nedostatke ter da vodi slovenske vrtce pod istimi pogoji, kakor vse ostale ter da jih ustanovi tudi v mestu, kjer je potreba po njih še na j večja.
Urnik parnikov
Trst-Novigrad
Ze deset dni redno vozi na progi Novigrad-Trst s pristankom na vseh pomorskih mestih parnik «Vida». Oftfk te proge je sledeč: (sončna ura). Odhod iz Novigrada ob 5, prihod v Umag ob 5.50. odhod Umaga ob 6. prihod v Piran ob 8.50, odhod iz Pirana ob 7. prihod v Koper ob .7.45, odhod iz Kopra ob 7.55, prihod v Trst (legalna ura) ob 940.
Odhod iz Trsta (legalna ura) ob 14, prihod v Koper ob (sončna ura) db 13.30, odhod iz Kopra ob 13.50,
OGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
DAROVI IN PRISPEVKI
Za sirote padUh, partizanov daru-3e v spornim na pokojnega Adama Sardoča Ivan Sardoč 100 lir.
Za Bruno Unašič daruje v spornim na pokojnega Adama Sardoča Ivan Sardoč 200 lir.
IZLETI
Športni hhtb Sv. Ivan organizira v nedeljo 4. aprila smučarski izlet na Kanin. Vpisovanj« sprejema športni klub, kakor tudi tobakarna v ul. S. Cillno 95.
C AT priredi ob priliki smučarskih tekem telet na Sedlo Nevea. Vpisi e sedeža ut eonti 11 (tol; 98-S5T).
prihod v Piran ob 14.35, odhod iz Pirana ob 14.45, prihod v Umag ob 15.30, odhod iz Uiraga ob 15.40, prihod v Novi*rad ob 16.30.
Trst-Pulj
Oba parnika «Makarska» in «Ba-kar» Jadranske linijske plovbe bosta na progi Trst - Pulj in obratno vozila po sledečem urniku: Odhod iz Pulja (torek, četrtek in sobota) ob 7. prihod v Rovinj ob 8.55, odhod iz Rovinja ob 9.05, prihod v Vrsar ob 9.50, odhod ob 10, prihod v Poreč c£> 10.45, odhod ob
11.05, prihod v Novigrad ob 11.50, odhod ob 12.05, prihod v Umag ob
13.05, odhod ob 13.15, prihod v Piran ob 14.15. odhod ob 14.25, prihod v Koper ob 15.20, odhod ob
15.35. Odhod iz Trsta (ponedeljek, sreda in petek) ob 7, prihod v Koper ob 7.55l odhod ob 8.10, prihod v Piran ob 9.05. odhod ob 9.15. prihod v Umag ob 10.15, odhod ob
10.25, prihod v Novigrad ob 11.25. odhod ob 11.40, prihod v Poreč ob
12.25, odhod ob 12.45, prihod v Vrsar ob 13.30 odhod ob 13.40. Prihod v Rovinj ob 14.25, odhod ob
14.35, prihod v Pulj ob 16.30.
Angleške plašče je prodajal
Predvčerajšnjim je ustavila policija v devinskem pristanišču nekega Ghtott/.ja Alojza, doma iz Mestre. Bil je natovorjen s precej veliko culo in, ko so policaji pregledali njeno vsebino, so n«Sli. da je bilo v njej 45 dežnih plaščev an-gleSke zr.amke, ki so bili vojaSka lastnina. Zato je policija plaSče zaplenila in tako Ghiotttja rešila težkega tovora.
ga skupaj je bilo v njem 710.000 zavojčkov. Coretti sam ni vedel, da je biio v kovčegu tako blago in se je čudil s poiioaj; vred. Ko so ga vpraiali za pojasnile, je izjavil, da mu je kovčeg izročil nek nežnonco v ul. Udine z naročilom, naj ga nese na postajo, zapečati, stehta In naj poftaka neznanca, ki bo prišel za njim, napisal naslov in od premil pošiljko.
Poznejša preiskava je potrdila, da je Coretti govoril resnico in zato ga je policija izpustiia. Sedaj iščejo improviziraneg>3, špediterja, ki se je 2a enkrat izmuznil roki pravice.
Gospodarstvo
Zadnja številka slovenskega gospodarskega lista iGospodar-stvo» prinaša poleg raatvih strokovnih poročil, tudi naslednje članke: Tržaško vprašanje, Carinska zveza med Francijo in Italijot, Financiranje Marshallovega načrta z — evropskim denarjem, Za ZDA ima Sovjetska zveza največ zlata, Gospodarska depresija v Italiji, Zapadu nedo-staja *človeike surovine», Popoln uspeh jugoslovanske petletke, Lloydov arzenal naj dela za zaledje!, Razvoj openskega tramvaja, Uspeh va’utne reforme v Sovjetski zvezi, Padeo cen surove volne Ut Orientacija avstrijskega gospodarstva. (Vred-ništvo in uprava/ v Trstu, ul. R. Manna 19).
Contento ni bil zadovoljen
V ul. Genova St. 1 ima manufak-tumo trgovino 49ktni trgovec Ugo Contento. V četrtek okrog 16 popoldne so prišli mimo nek; neznanci in so si začeli ogledovati bhgo, ki ga je kakor vsak dan Contento razstavil na nzkem podstavku pred vrati.
Ko se je trgovec za trenutek oddaljil od vrat. da bi postregel nekemu klientu, so neznanci odnesli 7 kosov blaga in se naglo oddaljili. Contento je aalcstno gledal za njimi in se je izneveril svojemu imenu, saj so mu tatevi povzročili nad 40.000 lir škode. Policija vodi preiskavo.
nadaljnjem govoru orisal takratno zadržanje meščanstva nasproti komuni. Buržuazija ni mogla zavreti naftanka republike, pač pa ji je •uspelo sestavil!, začasno vlado tako zvane narodne obrambe, kateri politični vodja je bil minister Thlers, pariški guverner pa gen. Trochu, ki je že zavzemal ta položaj pod cesarstvom. Vladajoče plasti" so se bale, da bi delovne množice premagale Pruse. To bi namreč pomenilo zmago francoskega proletariata nad francoskim kapitalizmom in njegovim podrepnikom. V borbi je med državljansko dolžnostjo in razrednimi koristi, meščanalvo podvzelo take korake, ki so zanj značilni, odkar je postalo propadajoč razred. Trochiu je tedaj začel govoriti, da je obramba Partoa blazno junaštvo. General Baza in« se je vdal Prusom v Metzu, čeprav je razpolagal s takšnimi silami, da bi lahko vztrajal na svojih položajih. Isto se je dogodilo 1940 leta, ko se je podal nacistom gen. Weygand. Prav tako se danes iz sovraštva do delavskega razreda in ljudske frcnite prodaja De Gašper, ameriškim imperialistom.
Po uničenju komun v L<ycnu, Marseillu, Toulousu in drugih francoskih mestih se je morala vdati tudi pariška komuna. Ta se je morala vdati, ker so komunanti zagrešili nekaj napak. Bili sa predvsem preveč popustljivi nasproti legitimlsltom, in izdajalcem. Predvsem pa zaradi tega, ker niso vzdrževali zvez s podeželjem. Po vdaji zadnjih pariških barikad, to je bilo 28. maja 1871, je sledil teicir reakcije. Ustreljenih Je bilo 20 tiso? oseb; 50 tisoč je bilo jetnikov, 20 tisoč pa deportiranih v koncentracijska taborišča, prav tako kakor so Nemci pred leti pošiljali svoje žrtve v I>achau in Belsen. Tega terorja se je predvsem veselil Thiers, kakor sa danes veseli Tsaldaris v Grčiji, vendar s /to razliko, da se bodo v Grčiji stvari zasukale taiko, da bodo pošteno plačali cmi, ki danes koljejo demokrate.
Kakor v današnjih dneh tako so pred 70.1eti sitrašlli s komunizmom. Razumljivo, saj se ljudstvo bpri za to, da prevzame oblast v svoje roke. Vendar je bila pariška komuna maščevana. Sovjetska zveza ni ponovila starih napak. Zasledovala je svoje sovražnike, uničila pefo kolono, premagala napadalce h združila ljudstvo. Vse to je do-
KOLEDAR
Spominski dnevi
161,9 je umrl poljski lirik in dramatik Julij Slcwacki. Rodil se je 1,. 9. 1809.
191,5 je stopiia Rdeča armada u Prekmurju na slovenska tla.
PSESKR3A
Razdeljevanje mlekni. Danes 3. t. m. bodo v mestu in podeželju začeli deliti po 7 škatel izhlapelsga mleka za skupino od 0 do 9 ter preko 65 leta na odrezek št. 5, po 500 gr sladkanega mleka v prahu za skupino od 9 do 65 leta na zgo-rai imenovanem odrezku ter po 7 škatel izhlapelega mleka za umetno hranjene otroka, za bolnike ter za delavce izpostavljene strupenim plinom na odrezke od 1. do 30. t. m. dodatnih nakaznic oziroma na o-drezke vseh tednov tega meseca (za delavce). Cena: v mestu — izhla-7>elo mleko 23 lir za škatlo, sladkano mleko v prahu 85 lil- za kg; v podeželju — izhlapelo mleko 24 lir za škatlo ter 87 lir za kg za sladkano mleko v prahu. Konec razdeljevanja 30. t. m.
Mtovm SiN&šiCATI
Sobota 3. aprila
Žarko, Gredica Sonce vzhaja ob 5.39, zah«? ob 18.36. Dolžina dneva 1^ Luna vzhaja ob 3.37, z&MJ* ob 12.06.
Jutri 4. aprila Izidor, Iskra
ccooooooooooooooooooo
S SLOVENSKO NARODNO  GLEDflLlSCfc
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Čebelarji. V torek 6. t. m. ob 20 bo v ul. Imbriani 5-1. sestanek. Zaradi važnih obvestil priporočamo vsem čebelarjem, da se sestanka gotovo udeleže.
Prevozniška stroka. Seja, ki bi morala biti danes 2. t. m., je preložena na torek 6. t. m. ob 19. v ul Zonta 2.
Tiskovni urad. Danes ob 17.30 bo v ul. Imbriani 5 seja tiskovnih in propagandnih refentov upravnih in tovarniških odborov.
J
Nedelja l,. aprila. Goldoni-Rupel:
ZDRAHE* na Opčinah. ob 17. Predstava te odl.in medije, ki je pri vseh	*
uprizoritvah dosegla lep . je namenjena predvsem valcem iz okolice Opčin.	^
Prodija, vstopnici vsak	^
H dalje v Ljudskem Opčinah.
Sreda t. aprila. Goldoni-Rupel:
ZDRAHE*. Dijaška prM	..
prosvetnem društvu «»	,c	(
le pri Sv. Ivanu. Začete*	J(){	Ci
uri. Cena vstopnic:	55	ti
iH fca da boi ■ot in iti
lir (za dijake 50 lir)
llr-	,	„	pril'4'
Občinstvo prosimo.	^
ja na predstave t0«1®’ ved«-bodo začele točno ob n P0 nem času.
ZPP
Zveza primorskih partizanov sporoča, da bodo danes 3. t. m. ob 20 v Skednju, na Kolcnkovcu in pri Cebulcu občni zbori zaradi volitev odborov.
Vsi partizani in aktivisti, včla-njani v ZPP so’ vabljeni.
Zveza primorskih part izanov sporoča vsem aktivistom in partizanom. da se predkongresno delo, občni zbori in volitev zastopnikov rrzv!’a normalno.
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV vabi vse demokrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Prispevki naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP.
Zveza primorskih partizanov III. rnjc.r.a s sadežem v Vioolo Ospedale Militpre št. 3 priredi danes 3. t. m. od 20.30 naprej plesni večer. Na sporedu je tudi loterija.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo «Ivan Cvmkar* or>o<zarje vse pevke, da se udeleže
:n zaruz.ia ljuoHtvo. VB= LO jc uu-	w bo v. ponedaljsk 5.
segla zaradi tega, ker obstoja ko- a)>r;ia 0[j 20.30 v prostorih KK «Re-
munistlčna partija. Za lažje primerjanje tedanjih dogcdliov s sedanjimi, je dovolj, ako zamenjamo Mettemicha s Trumanom, Thierea z De Gasperijem. papeža pa lahko pustimo na običajnem mestu. To primerjavo so poshišalcl z burnim odobravanjem sprejeli na znanje.
april
diva.
«Večer 9meha»
Prosvetno društvo «Prešem» iz Poliunca priredi danes 3. aprila ob 20.30 «Večer smeha*. Sodelujejo člani Slovenskega narodnega gledališča. Priporočamo vsem polnoštevilno udeležbo.
Celo garderobo so odnesli
Pred nekaj dnevi je pustila gospodična Terna iz Roj '.na pri Ver-tiieru Rudolfu v Galleria Proti 3 preoej velik zavoj, v katerem Je biio pet volnenih aensk.h otlek ln še več drugih kosov žensk .h oblači l. V četrtek okrog 13 ko je bil Ver-ai«r odsoten, pa so neznanci vlomili v npegovo sobo s ponarejenimi ključi in .odnesli ocrenjeni zavoj.
Mladi delavci zahtevajo novo delovno pogodbo
Tečno St' meseci so menili, odkar je sveža Enc*-n.h sindikatov za Tržaško osemlje predlagala, načrt za sporazum, po ka/terem naj bi se sedanje norme kategorije vajencev ravnale. Prediog je sestojal iz osnovnega pravilnika, ki bi ga. uporabili za vse kategorije in sektorje našega gospodarstva, obrtništva in ■poljedelstva. Zahteve v tem pravil-nkitso predvidevale spremembo sedanjega strokovnega pouka in so obravnavale vprašanje delovnih odnosov med vajencem in delodajalcem.
Ker je bil ta problem zelo važen in je zahteval čim hitrejše rešitve, so Enotni sindikat; zahtevali, noj bi se takoj pričela pogajanja. Toda minuli so tedni in meseci, ne da bi stranke delodajalcev dala kakršen
FIZKUL TURA
Ponziana bo oprala madež zadnjega poraza
Zanimiva tekma za točke bo v nedeljo med Pom ano in Vardarjem - Začetek tekme ob 15.30 - Popoln spored no gometnih prvenstev - Dijaki med sebol v namltnem tenlau
Zopet se nam bodo predstavili igralci Ponziane, vendar sedaj s resnim upanjem na zmago. Ne gre tu samo za dve nad vse važni točki, temveč gre tudi za zmago, ki naj bi zasenčila nedeljski poraz v borbi proti Dinamu, kakor tudi visoki po-raz tržaške enajstorice v prvem delu nogometnega prvenstva proti Vardarju k Skoplju.
Ponziana je v tem tednu redno tereniraia m napad, kakor tudi o-stali se stalno izpopolnjujejo ter kažejo vidne znake izbo.jšanja teh-nikg igTe, hitrosti ter odločnosti v strel-h na vrata. Tudi Parola, ki zadnje nedelje ni bil preveč gotov samega sebe, kaže vidne znake izboljšanja. Jasno je, da Paroli ne miruje vest zaradi 6 sprejetih golov in Je trdno odločen dokazati v nedeljo, da je še vedno v najboljši formi in zmožen braniti tudi izredno težke strele. Na vsak način smo lahko trdno uverjeni. da bodo vrata Ponziane našla v Paroli resničnega in skrbnega čuvarja.
Carlln, ki te v nedeljo prekosil v formi vse svoja tovariše, pa se dviga više. Niegova forma Je odlična, je kakor lev, ki se hoče boriti do zadnje kaplje krvi. V nedeljo je imel on nedvomno največje zasluge, če so se mnogi napadi Ci-mermančiča, • Woelfla ln tovarišev razblinil; v nič. Skratka bil Je srce moštva v obrambi kakor tudi v napadu. Malu ta jezen nad nepriznanim nedeljskim golom se hočJ maščevati. Skupno z ostalimi tovariši v napada posebno s pomočjo Sti-volija, Tomasinija, Colomblna In
ostalimj hoče voditi napad s tako silo, da tudi najboljša obramba ne bo kos. Ker pa mi poznamo odlike naše enajstorice, prav od srca verjamemo Maiuti in tovarišem, da bodo vse storili za zmago njihove enajstorice.
NoDometno prvenstvo zopet v polnem razmahu
Po nedeljskem odmoru zaradi praznika, se bo v nedeljo zopet razvijala borba za točke v vseh skupinah nogometnega prvenstva . Na vsak način bomo lahko prisostvovali res borbenim tekmam, saj gre pred vsem za prva mesta. Ce omenjamo samo srečanja med 8v. Ano in Magdaleno, med Skednjem in Piranom ter m-d Ižolo in Dreherjem bomo pač videli, da se bodo morale prve enajstorice v kva.ifikaclj-ski lestvici prvenstva Tržaškega o-zemlja pomeriti krepko med seboj, ker so srečanja odločilna za eno kakor tudi za drugo cnajstork-o. Toda, velikokrat poudarjeno gesio. da je žoga okrogla, ostane ln bo vedno ostala v veljavi:
Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Igrišče na stadionu ob 8. Pristanišč-niki-Rojan, ob 9.45 ponzinna-Košta-lunga, ob 11.20 Skedenj-Plran, ob 13.20 Magdalena-Sv. Ana. ob 17. Tovarna strojev-Umag: Igrišče v Ankaranu ob 9 Mille-Nabrežina: igrišče v Ižoli ob 15. Ižo.a-Dreher: igrišče v Kopru ob 15. Aurora-Monte-bello.
Okroino prvenstvo: igrišče v Zav-ljeh Ob 13. OMMSA-Greta; teritte
CRDA ob 11.30 Kolonja-Sv. Marko, ob 13. Arzenai-Tiskarji, ob 15. Aqui-la-INAML; igrišče v Nabrežini ob 13. Proleter-Sv. Vid. ob 15. Vesna-Primorje P. K.
Prvenstvo 1. skupine: igr.šče v Nabrežini ob 11. Primorje P. K. B-Greta B, ob IV. Col-Opčina; igrišče v Zavljah ob 10. Univerza'-Skoi;et, ob 11.30 EU.ktra-Sv. Ivan, ob 15. Re-divo-Rocol, igrišče CRDA ob 17, Sv. Marko-Rinaldi.
Istrsko nogometno ' prvenstvo: v Kopru ob 10. Psrtizan-Florentia, ob 13. Airora B-Brtonigla, v D?kanih ob 15. Olimpija-Rdeča zvezda, v Ižoli ob 13. Ižola B-Zaščita, v Petroviji ob 15. Petrovila-Mfduza, v Umagu ob 15. Umag B-Novigrad.
Kolesarska tekma za mladince v organizaciji Š. K. Rinaldija
Jutri bo na prosi Trst-Bertoki-Trst kolesarska tekma za mladince, k,; še niso tekmovali v organizaciji športnega kluba Rinaldi. Zbor tekmovalcev Je ob 9. pred športnim barom aa Is'r£kl cesti, medtem ko bo start ob 9-30 na trgu pri stadionu. Prvih deset tekmovalcev bo nagrajenih v denarju, ostali pa bodo prejeli spominske nagrade.
Nnmizni tenis
Začetek dijaškega turnirja pod okriljem ZDTO
Jutri se bo v okrilju Zveze dijakov Trsta .n ozemlja začel turnir v namiznem tenisu, na katerem sodelujejo dijakt slovenskih in italijanskih šol. Spored tekem Je sledeč: Oberdan-Petrarca; Carli-Slov. realna gimnazija B: Navtična šoia-Slov trgovska akademija: Volta-Slov. realna glmnaz.ja A: Da Vincl-Slov. učiteljišče, fcoored ženskega turnirja pa je sledeč: Carli-Slov. realna gimnazija; Car<i>icci-Slov. učiteljišče.
Tekme, ki se začno ob 10, bodo v prostorih iportnega kluba Tomar žič*.	‘
koli odgovor, čeprav so jo Enotni sind kati večkrat nato opozorili. Danes je ta problem še vedr-o nerešen. Miadj t.-govsk. delavci, ki so do pred nekaj leti imeli svoje dnevne oirokovn: šole — v kater.h je se pouk vršil v delovnih urah in je b'l piačan — hočejo, da se j m te šole vtnejo izpopolnjene. Prav isto zahtevajo tudi mladi kmetje. Kar s? tiče mladih obrtniških in industrijski delavcev je vprašanje prav tako ner?šeno: sicer so j m iniustrijci večkrat obljubljali, da bodo to vpreganje rešil, toda do zdaj kljub vsemu temu 5e ni odgovora. Upr mo, da bodo končno cfc.Juto? postale rcsn.ca, kar bo prav gotovo koristilo znanju vajencev. Tudi ti vajenci seveda n majo svoje šoie, in obiskujejo samo industrijsko šolo; toda vsakdo, ki se tud. dosti ne spozna v ta problem, lahko ve, da n; med tem, kar bi se morali naučit!, in med tem, kar ee v resnici nauč jo velike razlike. Zaredi tega je potrebna ustanovitev šel za mlade vajence in pwv 'ako obnova zavoda majhnih industrij-cev. Poudafjaito še enkrat, da Je vprašanje zelo važne in da zahtevi ‘ m hitrejše rešitve.
Se eno vprašanje je, ki b: moralo b'ti rešeno. Pred časom je pričela živa agitacija med delavci, ki pripadajo industrijskemu sektorju in ki je v glavnem obstojala iz raznih otavk, ketere je odobrila Zveza enot-n h sindikatov. Ta zveza Je predla^ ga la novo pogodbo, ki naj b. zamenjala fašistično iz leta 1936, ki je še denes delno v veljavi. Mladi delavci in še prav posebno vajenci so takoj pristcp.li v borbo s starejšimi tovariši šs prav posebno zato, ker so nekateri členi pogodbe obravnavali tudi njihove zahteve. Zveza ind-strijcev ni hotela raz-pravljot; o tej pogodbi; privolila pa je v takojšnja pogajanja o problemu vajeništva, ki ga je obravnava-ia pogodba.
Dne 23. februarja je prejele zve-2a industrijcev prepis načrta, ki Je obravnaval norme za teoretično-praktičen pouk, in vprašanje vaje-ivštva za industrijske delavce. Več kot mesec je minil in dve pismi so Enotni sindikati poslali tej zvezi, toda do sedaj niso prejeli nobenega odgovofa. Pred n.kaj tedni so predstavniki Enotnih sindikatov govorili o tem problemu z inženirjem Albanese, ki je izjavil, da nameravajo delodajalci pričeti razpravljati o te>t' načrtu, ali pa predloiiti svoj nnčrt.
Do danes pa še ni prtšio do po-
GLEDALIŠČE VE*”; p Jg
Nocoj ob 21.30 bo	jtf	,
stojevega «Z,vega »J'_hov-i. J ob 17 bodo Ibeenovi_ Strap	«
GLEDALIŠČE	^
Prihodnji četertek	H
stava letošnje operne 8^aniar4i frc gledališču. Sezono je mestno avtonomno	r;minC,	re/i
j«tje. Prva predstava bo ^nj t , «Faust». Sodelovali bodo tr ^
ute fos !ei, % rtu,
tiust*. OVUC1VVOH ~	jjj	l
harmonični orkester, ®DUVer^i. ni ansambel gledališča »
V ponedeljek zjutraj “vljal prodajati vstopnice v Vr|?0tti. daja listkov v Galleriji “
Kino v krožku «SkamPerl'V S
Danes in jutri v ne.f® krožku predvajali f1**.«,. pfj mladosti v Moekvi !•
predstava bo ob 16 uru
žad«80
<Wc
i
taj
tej;
lej;
(ter
Slovensko ^	^
gospodarsko zdru*e i?	s ^
vabi svoje članstvo, da se vot>jaef ^ številu udeleži rednega ,^0’
zbera, ki se bo vršil
aprila ob 9. uri v dvorani	% (
tiskarjev* v ulici Trento	^ i	)ci
nadstropje. Ker je dnevn	c
sežen, prosimo točnega P	1.
Dnevni red je bil otoja	^	jjj.
KiNk Tri omn lili	^ršSr	J -
ter v vestniku SGZ	v
darsfva* z dne 31. marca
m
morskem dnevniku* pr«ls to in nedeljo.
* sr
in 1/0
RfiZNO
Tečaj za gorniško ple*4®^
. P. D. T. Smučarski na sedlo Nevea-Ka ^
Planinsko društvo v ^jpi3$ <li tudi letos tečaj za SjP«.*) F plezanje v Glinščici (R Rnlinnc.il. ZATPtek.	L
Boljuncu. Začetek '•»■n® aprila. Zbiranje pri	"it(
Sv. Soboti na koncu	p<,t£	^
proge št. 1. Odhod ob &^ došii tudi prijatelji m ‘zl. zdlci (tudi začetniki) naJP gvji s seboj plezalke ali te lova
V nedeljo 4. aprila	&
izlet na sedlo Nevea-K Ao voir i i -ri o f	Vi aH nb ^ . iti i!
K
«e!0
carski izlet. Odhod ob u i# ul. Fabio Severo. Vpis°Yr“4vec j , v
5?
formacije Roma št. 15 Sette-fontane 3.
Člani PDT, ki še ni*o1 ^ izkaznic oziroma plačan to lahko opravijo vsak P"“ ^
od 19.30 do 20.30 v društven
ru. trgu Ponterosso 6-H-	t,
Zveza dijakov Trsta
piiredi danes ob 20 v Pr°^Tr pto "oj ‘iskarjev v ul. Trento * . y jjjj rečer. Vsi diiaki so vabU jf-
t
večer. Vsi dijaki so zabavo bo izžrebanih B10 za prisotne.
Rojstva, smrti in
Dne 2. aprila 1948 ee J® .((P-otrok, umrlo je 11 ljud1* ^	^
bilo 9.	iMt	m
CTVILNTS POROKB: ^)C5 Y wrence Underhill in zseeo rija._I.uisa Borgioli. r.v,. i/Tf,
nik
mis ...________________________   ..	_
hanik Ray Chester sebnica Alda Tramj>us’ ica Vr Giannino Ceccato ln z&ae^e\0e
h
ka Berni, šofer Viktor	r2
vij Cechet in uradnica
\ ilja Miranda Colautti vij Cechet in uradnica mizar Salvatore Sofia
mizar salvatore soria	u«
Marija Palmira GherffarU' ^ Husnh Mctheis in dija Desnut, krojač Jože 1*°	j
šivilja Laura Furlan.	T**
UMRLI: 78-letna Ang?1*#-^
62-letna Olga SchwarzbeK- pm
Adolf Ferlani, 51-letni ■’ ,.tsi-,..i 21.letni Glauoo Siroti«,
Carlini, 42-letna Marij* f r.; Renato Zoppa, 75-letni pelli, 42-letni Anton Co™ letna Zofija Mladovan.	J
Ji
KTNO OB MORJU. kulturna parada v	,f
ta 1947». Film v	J
FENICE. 16.00: tPoz»oMe Mac Crea.	.v):
F1LOD RAM MATICO. 1 gcm, m iste r Chips!»-SUPERCINEMA.
brrba», T. Power, R j,0l V’ ALABARDA. 16.00:	J
darni junak., R. Had^l v p MASSIMO. 16.00: cT«**?*
III KINO ***
NOVO CINE. 16.00:
kožec*, Preston	I
GARIBALDI. 15.30: ‘Z*"? 0*^1 Charles Boyer, Laure ^
? a mo n«. vviiteB »*.K*)l
gajanj. Mladi industrijski delavci »e vedno čakejo. Upamo, da
potrebna nova agitacija, ki b: pIT | Odg. urednik ST. -siHVa k pogajanjem.	•	Stabillmento
Yorku», J. We!ssmii^pjl <
RADIO. 15.30': «V»«* ^8* ^ Amedeo Nazajari. Mar- (
IT ALI A. 16.00: «Po«:rZ	J
D:«ney.	b 4**'j
ODEON. 15.30: <rSmrt o«	f
Cagnev, G. Raft	'
SAVONA. 16.00:	V
v Washington», J-	A	>.
Stevart,	v*
IDEALE. 15.00: cSudan**"	«0
M. Monlez.	1
CKNTRALE. 15.00:	f	S,
šaet». J. Dc«wns-	%'
ARMONIA. 15.30: končana*, D. Durbin.	j
Laughton.	t>Q