E > XXV«, št, 44 PostgtMfar bar A NAR LJubljana, sobota 24* ODNB PIONIRJE 1945 Prdi — Gesa £ - >c«v SÜtCD 4 »I u •i i* I tiefot o _ OiOv-•JJti.fS^v umattm «i* •lil f '» l .!uJl» f * | ,« 2 (t»liW v -•II A."XC »i Si»ra«ii. i «vrn ■ oo oaštao - Mtiile icrajt \c 11 jugovzhodno od Liepaje in južno od :.-ioma eo razbili naši kurlaadski oddelki, se že često izkazali, včeraj osredoto-močno boljševiške napade, uničili šte-oklopnike ter iztrgali nasprotniku z .mi protisunki prehodno izgubljeno niie. lemski prostovoljci orožja SS so raz-aenadnim sunkom v srednji Nlzozem-E- -to sovražnikovo oporišče ter zajeli .no ujetnike 48, angleäke pehotne divi- feojlfiča pri Gochu «mo s protinapadi i potolkli ponovno z osredotočenimi silami napadajoöega sovražnika. I'o najtežjem topniškem ognju je prešla v današnjih jutranjih urah 9. in d cM I. ameriške armade ob Roerju na široki bojni črti v pričakovani velenapad. i Oh bokih našega naprej potisnjenega b«-i jiščnega loka, ki sega do dure, se nadaiju-1 jejo jugozapadr.;o od Prilma tn vzhodno »J ! Viendena silni krajevni in bunker&ki boji. Na posameznih odsekih so potisnilo naše čete nazaj na Široki bojni črti napadajoča Američane. V več oporiščih s«e lastne hoj' ne skupine ogorčeno upirajo z vseh strani naval jujočemu sovražnimi. rtoulični boji v Forbaehu trajajo dr,Ije. Na Spienererskih višinah in na predtrdnjav-skem ozemlju zapadnega branika v??» od no od tod se borimo za posamezne skupine bunkerjev. Hitri bojni čolrj bo napadli v noči na 22. februar pred vzhodno angleško obalo neko močr.V> zavarovano spremljavo ter potopili 7 ladij s skupno 21.509 hrt., 4 nadaljnji parrJkl z 11.000 hrt. so bili torpedirani. Z njihovo potopitvijo je prav tako računu'i. Med trdim topniškim ppopadojm Bia ?>Lil prav tako poškodovani dve tovorni ladji s 4000 brt. Lastni jjolni so bc vrniti polno-številno nazaj v svoja oporišča. V srednji Italiji j? ostal uspeh ameriSlrih oddelkov, ki so ponovno ves dan napadali naže gor3ke postojanke severnozapsdno od Porette, omejen ira nekaj majhnih rrjjr.rov. V silnih letalskih bojih smo sestrelili rad zapadno Nemčijo 18 anglo-ameriških nizko letečih letalcev. Sovražnikovi teroristični letalce bo odvrgli včeraj bombo na Številne Irraje v zapadni in severnozapadni Nemčiji ter v južni Bavarski. Tirolski in Predarlskem. Britanski bombnik; so napadli v pretekli noči Berlin. Zračrroobrambno sile so sestrelile pri tem nadaljnjih 38 anglo-ame-riških letal. Velik uspeli nemški bvšmh foli&av pred angleško ©bal® rrfeni t »o j i za vzhodne trdnjave — Boi;5eviški napadi v Kariaa&iji raz W ti i Ameriški velenapad na bojni črti ob Roerju } jjirerjev glavni stan, 23. febr. (DNB.j ,_o poveljstvo oboroženih aii javlja: rapad proti preostalemu boljševi--u nr »tiSču ob Hronu je kljub žilavemu : itkuvemu odporu nadalje napredoval, -.lezijskeiii bojišču med Zobtenom la uvnn pritiska sovražnik ostro proti Vzhodno od Zobtena in na obeh »trar , Idberga je izsilil krajevne vdore. Pri . u so odbile naše čete močne sovrai-»kiopniške napade. Poizkus Sovjetov naše bojišče ob Ne is« i proti zapadu, •zpiovil z visokimi krvavimi izgubami nžnika. S protinapadi sm.i> zopet za-nuzaj zapadno od Neisse prehodno öijooo ozemlje, istbnim poudarkom Je nadaljeval so-ük s svojim», napadi na odseku med vami in Visi o pri Mevi. Vkljub posa-i .i vdorom so obvarovale naše čete v fieuih bojih zvezo bojšča. ju za, vzhodne trdnjave vežejo naše posadke, močne sovražnikove sile. • tnik je malenkostno vdri v južno Vratislave. V osrednji trdnjavi iiija, in v južnem delu Urudziadza div-žki boji. vhodni I^usiji so naše divizije severno "i liisaeka in na področju Zintena na-prepročile vse sovjetske piobojne po- London sili Poljake narodnemu samomoru VasMugtü® pa Vi rad potolažil rasečarane ist užaljene d^t&iitijfcn» Ftwoeeze f v okhcilm, 23. febr. V Washingtonu in vlada zunanjepolitična velekon-ra. Na vsak način hočejo prikazati ni poraz, ki sta ga doživela Roosevelt - jrchill na konferenci v Jalti, kot iz-" uspeh britansko-ameriške vojne po- ■ ter zakriti neprijetne posledice tega ".«iSiiania nasproti Stalinu. Pri tem sto- v ospredje dva problema, namreč iz-v Poljske Sovjetom ter poslabšanje ■ :v Zedinjenih držav do de Gaulleove tccije, kl je nastalo zaradi tega, ker de "••:>. ni bil povabljen na konferenco v P' Londonu se je pričel Eden razgevar-f poljskimi begunci, očitno zato, da K iK: vsaj majhno poljske kliko v Londouv bila pripravljena nasesti jaltski pre-Kot prvo žrtev si jo Eden izbral Ni~ ivezyka, ki pa je po poluradnih poroči- - Londona pripravljen, podati se v so. rake s»uno, če bi bili izpolnjeni do-. :i pego ji. Dragi britanski politiki pa 'vo pregovoriti poljske einigTante, da i se podali na samomorilno poti v Sovje-Tako je stopil vodja laburistične etran--podnje zbornice Grennwood v zvezo z ;szewskim, da bi ga skušal pregovoriti :r.'?nu svoje stranke, toda po nalogu ur^hilla, da se a svojimi pristaši ppd-Moskvi. Churchill se očitno boji, da bi bilo iz-'.".■rjeiHh preveč resničnih besed o pra-- mačaju njegove jaütsko politike. Tako ir;?.vil, da bo stavil v spodnja zbornici rašanjc zaupnice, kar v praksi pomenja, nu bodo morah, ceio tisti, ki kritizirajo -: v o politiko, zaradi strankino diseipü-prisilno izreči zaupnico pri glasovanju, v" Washingtonu se medtem trudijo, da bi •\meli trdovratnost de Gaullea, ki se jo Vil sestati v Aliim z Rocseveltcm. Po-vvashlngtonski krogi govorijo o ob-m poslabšanju v ameriško-francoskih .h, vendar istočasno priznavajo, da ' "j degolisti mnogo razlogov, da so za-• njeni. Gaulleov finančni minister Mannet se Washingtonu štiri tedna zaman trudil riti trgovinski dogovor z Zedfnjenimi vami. Obljubili so mu .sicer po&ljatev : vih pošiljk, vendar obljub niso držali. se je moral nazadnje vrniti, ne da k:ii opravil. Zedinjene državo dalje niso voljne z descolistično zahtevo po vrnit-idokine, marveč žele drugačno ureditev vprašanja, enako tudi v pogledu fran--:h oporišč na Daljnem vzhodu in v .News Chronicle« zahteva v svojem uvodniku takojšnje ukrepe za izboljšanje prehrane v tako zvanih >osvobojenih deželah«. List opozarja na obupno pomanjkanje živil v Franciji' in men, da zavezniki ne morejo odkloniti odgovornosti za ta položaj. Nobena teh dežel ne more sama organizirati preskrbe z živili bre.z zavezniške pomoči. Brezsmiselno je ^osvoboditi«- narode, če ti narodi nato umirajo cd lakote. Za odstranitev te lakote so potrebni nadčloveški napori. Po izkustvih iz preteklost i bodo tako zvane ».osvobojene dežele« vkljub tej zahtevi po nadčloveških naporih tudi v bodoče zaman čakale na pomoč. Iz avtentičnih poročil je razvidno, da »zaveznikom« tako zelo primanjkuje ladij, da sedaj sploh ne morejo pošiljati živil po morski poti, s čemer so vnovič dokazali" ne le svojo nesposobnost, temveč tudi pomanjkanje resne volje omejiti bedo, ki je nastala v od njih zasedenih deželah. »Izvestja« ščuvajo dalje Stockholm, 23. febr. Moskovska »Izvestja« vnovič, napadajo v svojem včerajšnjem mednarodnem pregledu stališče londonske poljske vlade do krimskih sklepov. Sklicujoč se na izvajanja »New York Timesa«, ki je pozival poljsko vlado v Londonu k pameti, izjavlja list. da predstavlja poizkus, prepričati Arciszevvskega, nekoristno izgubo časa. Končno izjavljajo »Izvestja«, da ni mogoče zabrisati »protina-rodnega profašističnegu« bistva poljske »reakcionarne emigracije«. ociini problemi krize niturnega človeštva Uv criiti «laJže«, Id ga js nap.sal dr. Göbftels za naj&sv sjša iifčviiiko tednika „Bas Eeicfi" '••bjavjti svojih, načrtov, za;«: pa se zatem bolj zagrizeno bor 200 milijone v Berlin, 23. febr. Mmi.vter dr. GöbbeLs eo 'Do: i v Sv.oiitra najn^ivejšeni uv oootku v ;tei aiku : D'ai3 He.cr... s kciiuunlUt^vni jc.i-m. sk<=! kcnlerence ter z ugc.tc vitvijc. ame-i ,..iaciii ^aL-jiCit-Lov, cia v JuLti aa' Riöofe'o-veitov pi ecilog, naj Oo Nemčija zasedena, do leta 2o00. Di. Goybals» letino. -pojaSn-juje razvojne niC&r-.cssti cvropiaka ceiiiir na cemeiju izkušenj iz iaJnJ.ai let in ciesciL.ij Lei- na.co •piše: vütatön lueaui'-no ficer ne namerava javno nje njegovih, sužnjev. Stalin, sanja c. tam, kako bi opraivil vso zemljo fel "diklacuro mo. sK'C*v 'ske jttteanacionalo ln s tem Kreml ja. Ali'i bi nennßki narodi ediožil orožje, bi za-sedli ■Sovjoii.i po ecgo^.-c.vu. med Rcos&vei-toirt, Churchilibim: >.n Stalinom vse vzdjosino ln jngcvzhcidlno Evrc^ptc ter največj"i ud nemškega Reicha. Pr*d tem ogicmuim ozßm^jL'ia. vnljitčno s Sov^etefeß zvezo, bi se» takoj zagrnile, že.l-ezna. zavesa, za. katero bi sa nato •prirfje>_i imiežično mcirjenje na-neue v, verjetno še ob velikem VLiselj-u ion. •doaakega m newyoräkega, židovskjega tiska. Preositasla bi še neka rurovura z omeacan človek, to pa* 'fc$ fcila vroča masa. milijonov iproletarcev in cbupanili delovnih, živali, ki ■Di v ostalem svetu izvedele le to, kar ti «matral Kremelj, da lahko kori vti nJ-cgC-vim ciije mi. Na gkcSe na svoj»» ostale gospo'lanska, scJcialino in potiiičnc skrbi -ti: 'bila Anglija izjwstavljcna vedno večjenu Številčnemu upadanju crebi/valatva, ki1 ti jo ."kioniiio tau-ko cislab.lo, da bi bila ze, zaatope-nje «a jim interesom, oijgovarjajočc ev:;e:psCce in. svetovne; politik» še toclj nesposobna, ka-■ker je danes. V leti« 19-18. bo RocBevelt enako kcit Wilson pep rvi svetovni vojni na. volitvah «oec,padci, i>-'C{^.ed:iik pa fcc- po. sta.1 reintHfclilkanea, to je izclocicnisit. NjiO-govo prvo uT-alno dejanje bc obstojalo verjetno v tem. dia 'bo umaknil ameriške čete iz kipečega' evrepske-ga čarovniSkoga 5cot-la. Nedvcinmo ibo a tem scglašaia vsa ameriška javncsrt. K«- ne. bo na celini nobene drugo vogaš&e* moči, bo stak» v najboljšem primeru proti 600 pod ccvjetskim- p-'veij-3tv*iim pripravljenim diviz'jaim: lo 60 britanskih. divi2ij. Take! zvana .tretzs. svetovnai vojina bi bila verjetno zelo kratka, nakar bi obležala našn. celica .pred mehaniziranem roboti lz stepe. .pa bi bil za. boljševizem' Sc najbolj neugoden razvoj. Ko>t. žareča iskra bi ne-ivomme. preskočil v Angl-ijei ter tamkaj -'-ž-'r v ^pže-li k^s^ne dem-Cfki-a-dj«. Nad gj^aatsiko človeško tragedij bi" zenet padel železni zastor. Zopet bi morale "stotine milijtcinov delovnih sufenjev pol stoletja' gra'diti oklepnike, lovce in bomb- nike. Naito pa bi se pričel generalni sunek na ^ecuiijLiiü ckžave. Zapa-na poiobla, katero Nemci idj-u'b lažnim trditvam na-jp zt-nikov niso niKdar og nižali, bi bila tedaj Ccjü^Kv v ui.iiuij iievain^siu V Zod.nje-n'iii di'zavuh U takrat prekiin.aiL dan., ko je nc^vi že z .avnaj* pozabljeni ameriški predsaciiik v k^m.unikeju 'tedaj" že zdavnaj keafer e-ace v JaLti oüpri temu razvoju proyio pot. Kje so časr, ko jc imela Vel.ioa Britanija v svetovmi poiiitiM Se cdločUno besede? »Anglija je le še majhen črviček ii\'«>-pc«", je pripomnil medovno neki vplivni am-oiiški senator. Ter.nu prhiiCi-uo ji tudi pc.svc.ipaxtje njenih zavezniicov z njo. Popolnoma mialeniorisitna razširitev Ne.nčijie prou' čisto nem'§kemu vzhoiu je biia zanjo dovolj veliko -ogrožanje evropskega; ravnotežja. Te-kehn vojne, ki jo jc- izzvala, pa se morala sprijazniti z cpuiititvšjo g^vne-tc-ze nene 200 ietne zunanje politilte, poči-v.ijočo na ravnotežju Sil, ter uvesti v ev-r-opski bC'j za oblast velesilo, ki hn«< na vzhodu mejo pri Vladivestoikra in kj eLre-sni na zapdu cd eno tonite do druge 'ter ne br* preje mirovala, deöder ne bo v območje svoj'» dikiuature p-itegnila Ulli TelLke Bi'i-tenijo. •Lahko bi si predstavljali tucfi drugačen razv -j, za katerega j« "pa sedaj io prepozno, Führer ga je poslednjiö predlagal Štiri toiine prtsd! pričeitkcm te vcrrue. Fiih-ror jo preilagra-T, dat bi: nemSko izt britart-sico ziaianjo politiko v toliko koordinirali, €a. .fai Nemčija prav .taka spoštovala angto ficc pomo-sko silei kailor bi Velika Br.'ta-nlja-ppošitovala nemško celinsko silo, da, fcl vladala v zraäfui paritesta, da bi obadn-a na. röüa z vsemi svojimi silami zagotovila evetovnii mir in ds, bi tvoril Za to .predjpo-froj britanskä imperij, ki ga bi bila Nemčija eventualno priprawl jena braniki -a oioSr jam. Boljševizem bi bil 3 trm omejeni na »vejo lastno plolišče. Bil bi odrezani od ostalega sveta, ki bi se tudi sam odvrnil cd n;-ega. Sedaj pa stoji ob Odri in samo oe bojn« črte, ki so sa pojavilo tu in tam, niso v nikakem razrnijševiškega kivni-štva« ter .ga z novimi umori ni mogoče izbrisati s sveta. Baltiški narodi in Poljaki pod sovjetsko knuto Bern, 22. febr. O položaju v baltskih državah in v vzhodni Poljski objavljajo »Basier Nachrichten« posebno poročilo. 7 tem med drugim izvajajo: »Clanl GPU so vsemogočni vladarji nad deželo in narodom. Nikakor se jim ne mudi, da b! »samostojnim« sovjetskim republikam Estonski, Lv-p». 'samo atenska zabavišča ter je nato blagovolil pedati »učinkovito porcčilo-< v obliki intervjuja neki znani poročevalski agenciji. Id se pa intervjuva ni upala objaviti, ker je vseboval ostre napade nroti uglednim, angleškim £a aiueriStujn, Ca&o-Pisnim zastonniikomL niških betjev do nikakih pomembnejiših spopadov. Na južnem Pomorjonskem se jo so. vrainik prav tako vzdržal večjih napadov. Boj? na TucholSki planoti ter zapadno od spodnje Visla so pcstali trši, ven'.ar niso dovedii do bistvenejših izpremerr.ih. Sovražnik zapadno od Gniewa ni mogel doseči nameravanega prodora, čeprav je izgubil 27 oklopnikov. »e mnogo hujši ko bc.ll 'oöjl za vzhodnoprusko jedro. S preko 20 divizijami in močnimi oklcpniškimi silami so napravil boljševiki- na dosedanjih težiščih več prettijalnih poizkusov, ne da bi imeli kak uspeflx. Topniška priprava, ki je bila ž« v torek izredno osredotočena, je dosegla v sredo svoj viSek Kljub temu soi obdržale nemške čete svoje postcijanke. Le z zelo viscki'mii izgubami se je poisreči!o boljševikom, da so ponekod korakoma na-prcde.vali. Samo pri Mehlsacka in Zintnu je izkrvavelo 15 sovjetskih strelskih divizij pr.i poizkusiu. da bi prebije nemško be-jišče. Etna ko ao bili brez usptha ponovni sovjetski naipadi na itur-riandskero bojišča-Na glavnih žariščih je obležaio p:* zß'klju-č-ku "bojicM 74 razbiitih sovražnikovih oklopnikov. ' Severno od Donave so vrše nevi bciji za ocfstrajiitev preostalega sovjetskega pTed-mostja ob Hronu. Na zapadnem; bojišču je aovralnäcw pritisk deloma nai-asel. Kaže- se delna premestitev težišč od bojišč ob spodnjem Renu k edeeku pri Orscholzu. 1. kanadska ar-mida jo pomembno omejila svoje napad'e1, ker jo imela v za in jih dneh zeiei visoke izgube. Pač pa ie w.gla 3. ameriška armada v boj sveže "sile ter je osredotočila svoje napad«? prec? vsem na bojišče med Saa_ ro in hiksemburško mejo. Ta jo u spalo nasprotniku, da je po brezobzirnean sonku evej^i gil razširil v zadnjih dneh napravljeni vior. Nemci so pričeli z lastnimi protinapadi. da bi odvezali prodrle pehotne in oklopniške skupine. Aan&riska barbarstva Berlin, 23. febr. Severnoameriška sclda-teskai je namemc oskrunila enega najsvetejših evropskih kulturnih spomenikov. Razbila je glavni oltar slovite aachenske stolnice. Ameriški vojaki so odvlekli s seboj dragocene posode. Prav tako se: i-,rc-pali ali oskrunili druge dragocenosti v aachenski stolnici, kolikor jih še ni uničil benibniški teror. Bombe ira Švico Amsterdam, 23. febr. Reuter javlja iz Cüricha, da so ubila zavezniška letala, ki so bombardirala v četrtek švicarsko mesto Stein ob Renu, tri osebe, več pa jih ranile. Ostale bombe so padle v bližino Schaff-fcausena ter na železniške naprave pri trea i nadaljnjih švicarskih mestih: Neuhausen, Sohleitheim in Beringen. Izhaja vsafc dan razen ponecieijKa-Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo . Ljubljana Puccimjeva ulica 6t_ s. Telefon St 81-22. Hi-23 31-24 Rokopis) se ne vračajo pogreb nekdanjega Društva nar®ctev V velikem propadanju starega mei-Itm^' iibora'ncga ..vet« in njegovih uhanov svetovna javnost doscia bred>rlžno pr^ « f nmtne uro nekdan;>cga Društva narodov. Malo jo bin itianov, na katesre b, fc-lo čl^-c^t»^ po za«c'i«čku pivo svotn>vne vojne polaga:./ t»* Iikcnac} fcvldar b ravno m I>'jrirvo narodov V cvth c':v.*cikitjih njegoveßa obstoja p? so fic spromenile t« rado v največje razocaraajta in v fpožsiamie, da jo bila žesncvsfa?. u-:t2iwva aamo ©rodijo lor.c- -tudi njosätcvrfe'h. zz> -:jb-vladovanjo naxodc/V. Tr. spoznanjic jo prA-zrcčVo za??vai.'faio5ß in «czaupenjc v vrstah malh zigravanih narcdrv, cbejiem pa jc odbRo tudi obo &.-cji02VTcpsfe.i vrics'1. Nemčijo ri Iifalijo, ki sta zaman poskušali za. cev j najtvoej'?! tibw ki samozala.i-ovaaja refortn-raf. DiiKitvo nflcocfov v «stan.;?,"> m Suvan:« miru, tt-r za pceipe-fcv-ainjt. ns.pied.ka .'ci fiož"ija cvrcpskimi narodi. Ko pa so ostal: bivz-ap-pe.:nl vs. napoti, da. b:i f,1: Druitv-o nasod..»v pri'agodäo nevi-m. časom, in nevim pocebai», končno n: prco-ftalo Nemčiji in I talij drjso-ga, fcakor i v..? ga zapustili in, prepusti;' >:zb' žnemu propadu. % 3 polomom r?zorvnegj mirti m ko ju bii» sc cola vrsm mcžne-iti za rrrrtio in sporazumno rfi^tev vseh perečih vrnafenj. •jo Društvo narodov popolaomt odredb «onj oo se ozirale hiepe»čc- oči že!jt; h narodov prob ženevrki »palači mira«; da. fe* 8uH v zadnjem trenutku odmšfeo bc-.*i'v k: b' < hflEr.iica narode«». Evropi in svet j mir in •jir,> p&omlaL z njim v»-, pczi> stic^A sc.ia-nji'b dni. Droitvo narr.d»;-v je. ny;-lčai,'>, &c tako hoteli «jezovi pluto«!»!«.-■; r 3>,-i;rji. Ta m---Se st h «K&jiavai potem Miozs v* vojna :'.ata vse pcckdnj,a rojo-nefa dcbeia verseosJse konferenco. r ž.-Tevit- t?«r>n.c-w sb -sa zbrj. '- v Londicn.it poč ckmijem tafco zvanc nedr.'i'-stvoc kcjTisijk« aa, pc^ovanjc- DroPtv». t»-'*-dbv meti v.jjno. Njihov» nalogi je fc'.'r z^ lati pitidloge ze dc3e mčno llkvidac'iio Dn;-' va narodov NadzcviCvtnc kemi^jo ' > izv -lili na r&čn skupMČrni D.*u-:tva narodov 1. v Ženevi, ko io Še -mnogi mVi'ili, da bo rtv. rdi v tdfcu č&c-a k fe mogoče oživeti t . .nmrive'c. ustanovo. V teku let pa se je izkeze.l«\ -da jo vriafct m-čd na njeno obnovo ilur',ja, ne- nu?r-da zato. kwr bi temeljna misJ DniSWi na?»-dov fima pa iiobi no b:k dobi*, tetm eč zato, ker mti Angiowncricmi. mit; br^jifeviki -ao marnj'^ ustanovo, k.- bč j^h mrf?'a. ovlitr' v iz-v&jftniju njilhovo imperiaiistžčne polibk©. Wa-d-,inßton.. London ri Mcffcva a1 žele za bodice tr-ko mednatodino držav, ki bi -;im bila Je boij pokorno in usi'uin? oredjo. kakor jo bilo ženevsko Društvo narodov. Po sklopih al.e"ka konfcscocc jo ta namera tb bolj jasna. Pogneb ženevskega Društva npn*T.>v bo oefcbo' nek;: Lestcr. k; oprav Ijp sedai. fun». cijo generalnega tajnika Dra"r/a neerxiev. UdefcHo se ga bo od 64 drfav. kcKfcor ih j.. ",tfcla ženevrka ineritucija v svojih najlepših čas':h, tedaj samo kak'h 30, ia §e» oJ teh jc cola, vrsta držav samo na papirju. V l/.t-.t-vj je oc tala od nekdanjegi Dn£-tV£ nar samo še velka »nv'r&vna palača« V njbj fjedi nekaj uradnikov, ki jc čuvajo in vzdrfai'^o atike z organizacijo modnarv^dnqfa. Rdečega, kr; za. Go:vpoda«ka in finančna komisija Dru-Mtv-n ng,rodov sta. «? prerezi c4> ia>ndti vojne v Pk-'licetown v Zedinjenih dÄavah. Odbtrr za, ureditev trgovine z epijero in pobijanja tihotapstva z mamili sc ju na?tamde cvarilen zgled, kaj b; jšh čar ka'a, če bi rt» zavladala sadanda boljšrviiko*-piutofcratefca koe^cijia, V Še večji raeri bi at löEia^o n>cd scbojm« spletke-, s kareräi pomočjo bi- Scvjcti na eni sh Anglosasi na drugi strani uveljavljali svojo brezcA-zirno aamovoijo' ter pehal-'' narode v neKečo in bedo. »London je do kosti sit vojae« ženeva, 21. febr. London je do kosti sit vojne, je ugotovil dolgoletni .zrednJ dopisnik časopisa »Tha N'ev.-ycrker«. Leteče bo::i-te. ledeni mraz Jn veliko pomanjkanje premoga jo utrudilo Lcndončaa? do skrajnosti. V uradniških zgradbah smrzujejo name-Söenci ob skorai popolnoma manjkajoči ko rjavi za skromnimi "nadomestki oken, ki so jh morali vstaviti po bembnišk;h napadih. Sprčo nemškega povračilnega ognja je življenje v velikih blagovnicah kaj .'a-lostno." Ponnanjkanje premoga je v Lordo-nu posebno hudo in zadene pr*?dv-i'»ia r*j,vnc sloje prebivalstva, ki nimajo nobenih zalog. Toda ne samo v Londonu, temveč v vsoj deželi je položaj resen. ZatcSEuntev OB 18,25 PO 6.40 ÜBE, Ji Krvava komunistična justica v BotgaHU Komunisti hočejo uničiti vso politično inteligenco Eeriin, 23. febr. Po obsodbi 105 bivših ministrov, kraljevih svetovalcev in poslancev se nadaljujejo sedaj v vsej Bolgariji slični procesi ali) pa se že pripravljajo. Skupno so obsodili na smrt že skoraj 400 oseb. Bivše častnike, uradnike ter druge, ki so imeli kak položaj in čin, pa ne spadajo h komunistom ali k skupini »Zveno«. obtožujejo in obsojajo večinoma na smrt. Trenutno sedijo celo strokovnjake in .novinarje, ki <30 poročali o Vinici. Zločinstev, zaradi katerih se morajo zagovarjati,1 obtoženci, ni niti vi bolgarskem, niti v nobenem drugem kazenskem zakoniku na svetu. Poleg tega go bili med usmrčenimi ministri, kraljevimi svetovalci in poslanci tudi taki, ki niso imeli nikdar kakega vodilnega notranjepolitičnega ali zunanjepolitičnega položaja ali pa ki so bili celo znani kot nasprotniki politike kraJja Borisa in predsednika F. lova ter so le lz; razumskih razlogov in patriotizma ostali na svojih mestih. Celo ministri Mu-raljeve vlade, ki je Nemčiji napovedala vojno, so bili obsojeni na najtežje kazni. Med obsojenci so vsi voditelji bivših bolgarskih strank. Po radijski vesti sofijske postaje niaa mogli na primer bivšemu poslaniku v Bukarešti in Rmu ter kasnejšemu vodji oddelka kraljevske pisarne Pome-nevu očitati ničesar drugega, kot to, da je kot poslanik v Berlinu pred več kot 11 leti odklonil komuni3tJ Dimftrovu vizum- za potovanje v Bolgarijo. Ravnal pa je zgolj po navodilih tedanje vlade. Pomenev je bil obsojen na smrL Sef vlade pa je bil 1. 1D34. sodanji ministrski predsednik Georgijev, vodilni ministri in uradniki pa so iznajali iz Zvenovega kroga, ki si danes s komunisti deli oblast! Na smrt so obsodili poslance, katerih edina krivda je obstojala v tem, da, so jih izvolili njihovo volilci. Nacionalste so postavili pred sodišče ter jih uradno obtožili zaradi njihovega nacionalističnega prepričanja. Slični primeri dokazujejo, da zasleduje bolgarska komunistična stranka po moskovskih navodilih en sam cilj, da bi namreč vso bolgarsko politično inteligenco, v kolikor ni komunistična, čim hitreje uničila. To bodo dokazal nadaljnji navidezni sodni postopki, v katerih bodo tisoče takih Bolgarov obsodili na smrt. Verjetno ne bo dolgo trajalo, ko bodo prišli pred sodišče tudi sedanji partnerji komunistov iz Zvenovega kroga, kol na primer ministrski predsednik Georgijev, vojni nvnister Velčev, propagandni minister Kazasov in sedanji armadni gene-^aJi. Anglija si pere roke Amsterdam, 23. febr. Kakor javlja agencija Reuter, je kot odgovor na neko vpra- šanje izjavil britanski zunanji minister v sredo v spodnji zbornici, da ae bolgarska ylada zaradi pred kratkim izrečenih smrtnih obsodb različtt:h Bolgarov, ki . so jih ozn&čli za »vojne zločince«, ni obrnila za svet na britansko vojaško misijo v Sofiji. Eden je nato nadaljeval: »Jaz tudi ne vem, zakaj naj bi to storila. Obsodba vojnih zločincev na smrt je bila zadeva, ki se tiče izključno le bolgarske vlade.c Berlin, 23. febr. O desinteresiranju, ki ga je pokazal Eden v spodnji zbornici v zvez'-z bolgarskimi iustičnimi umori, pravijo v odločilnih berlinskih krogih, da se je Anglija zadovoljila z neverjetno naglo izgubo prestiža. Med obsojenci so tudi številni politiki, to so se udeležili pričetka mirovnih pogajanj med Bolgarija in Anglijo. Ako noče sedaj Anglija risklrati niti besedica kritike zaradi obsodb te!F mož, potem nam to jasno kaže došiej še nevideno slabost angleškega položaja v Bolgariji in sploh na evropskem jugovzhodu. Komunistične grozote v Beograda Zagrc-o, 2č. feor. Srbski begune, ki jim je v zadnjih dneh uspelo pobegniti iz Beograda, pripovedujeje pretresljive podrobnosti o krvavem komunističnem; terorju v sedanji Titovi prestolnici. Beograjski študent Draža ktejanovič, ki je dva meseca živel skrit v kleti neke od bomb razdejane hiše, je povedal, da je bilo več članov in članic beograjskega narodnega gledališča na trgu preo gledališčem obešenih. Kakor jo sam videl, so pustili trupla viseti več dni. Na drugem trgu v uiici kraljice Natalije je bilo več nacicnalgistov obešenih za noge z glavo navzdol. Tako komunisti javno izvajajo svoj teror, da bi držali prebivalstvo v neprestanem strahu. Tito pa je nedavno objavil svoj sklep, naj se v Beogradu postavi spomenik »neznanemu sovjetskemu junaku, osvoboditelju Beograda.. In v Grčiji prav tako: ženeva, 23. febr. Kakih 400 britanskih« letalcev, ki so prispeli po daljSom ujetništvu pri ELAS-u zopet v Anglijo potrjuje po angleških vesteh, da so zagrešile boljševiške tolpe po vzgledu svojih moskovskih gospodarjev najhujša grozodejstva. Čeprav je bilo že postopanje z angleškimi ujetniki izredna slabo, ga vendar nI mogoče primerjati s tem, kar so morali trpeti Grki in italijanski ujetniki. Angleži so bili priče številnih pokoljev civilnega prebivalstva. Na nekem pohodu preko gorovja je neka grška žena povila otroka.- ELAS-ovci .■*> vrgli novorojenčka v obcestni jarek te prisili mater, da je korakala dalje, z njuni, dokler se ni mrtva zružila. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Med nebeške krilatce rn ja preselil sinček-edinček Janezek Novak. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto cb 17. izpred doma,' v Rožni dolini, Cesta XI žtev. 28, na viško pokopališče. — Za vedno je zapustil svojce g. Anton Gabrovšek. — Umrl je g. Korit ni k Franc, zapustil je ženo in 2 hčerki. Po^reo bo danes ob pol 10. uri z žal, iz kapele sv. Frančiška. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa j^rekamo naše iskreno sožalie. ■u—- Vpoklicancom na obvezno delovno službo, ki se morajo glasom poziva javiti 26., 27. in .28. t. m. na glavnem kolodvoru-v Ljubljani, javljamo naslednjo spremembo voznega rc-cla: vpokJicanci za 2«. in- 28, t. m. naj, se javijo na glavnem kolodvoru na ista dneva namesto ob 4.45 ob 2.45, •vpokiicanci za 27. t. m. tpa na isti dan ob -3. namesto ob 5. uri. — Delovni w;adi v Ljubljani. u— Za kostanji padajo sedaj murve. Ljubljančani, ki so se radi sprehajali ob robu Mestnega loga, se nedvomno spominjajo drevoreda murv na--tistem delu Zeleno poti, ki veže Cesto v Mestni log in Mali graben oziroma Opekarsko cesto. Ta drevored mijrv jc bil edini v Ljubljani. Veliko veselja so imeli z njim otroci, ki ?o Vsako leto z največjo slastjo obirali sladka sadove, včaaih. še, ko so biii komaj na poi zrelit Drevesa niso posebno ugodno uspevala. ker so jim obira:?' polomili vedno mnogo vej« V zadnjih istih so jih tudi r.a-öeie aekire nepoklicanih »drvarjev«, iu ao se na lastno pest skulali zsuc.Ziil z, 3e.-om za kurjavo. V stiski za kuriv.-> jc- moralo mesto sedaj žrtvovati t»j/V. v.revevrrd.. ki so ga te -dni začeli sekati m«r»t:-_ delavci. Kostanjev drevored na Ooekaraki ce.il' j,? sedaj posekan že od prulskega ;r.ostu <šo Ceste na Loko. u— Marljivi obdelovalci vrtov v Trnovem in Krakovem so že začeli s pomladno setvi 30. Zaenkrat sejejo zgodnje zelje, ohrovt, ; J»mo5 prt gc-podinjstisu. i pušj (swehkamgam). 500 iir. Za isti sklad so nabrali Jdško Gstfsar, Andreja Glušič, Evgenija Sarnavski in Jožke Ši-vic, vsi iz Medijatove hiäe. 100 lir. Plemenitim darovalcem. so iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v giuhonemnici. u— Učite se strojepisja — vsakomur pptrebnoi Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni ali vočemi tečaji se pričenjajo 27., 27., 28. februarja., Ure dogovorno. Vpisovanje in informacije dnevno: Trgovsko učllišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Nova vrsta sleparjev Je začela.dela ti žkodo Ljubljančanom tako, da so začeli ti izkoriščevalci vojnih razmer hoditi po stanovanjih b pretnjami, da-morajo stanovanja rekvirirat-i sa najrasnovrstnejše potrebe. Zato mestno županstvo opozarja, naj stranke od vsakogar, ki bi si hotel ogledati kako stanovanje, z-vso odločnostjo zahtevajo legitimacijo mestnega stanovanjskega urada, vojaškega nastanitvenega urada ali kake di-uge oblasti. Hkrati naj pa stranke vsakega ta-keg* sleparja takx>j naznanijo policiji aii mestnemu županstvu. u— Izšla je knjiga »V sluibi domovine*. Ze-lo 2animiva. Stane 10 lir. Dobi se v knjigarnah. u— Reševalce ugank apoaarja uprava ;>Na£ega lista« in »Slovenske mladinci, Slomškova tU. 12 I, da sprejema rešitve do 5. marca, ker je bil prvot- no določeni «k suadl PNposaeca isUla Uetsr prekratek:. u— Pisalne stroje, gnaaotou*. r*dio«pa»mto, harmonik* in. callvoa peresa ter *M| mm« dele stalno kupuje po najviiji dnevni ceni ttvrd.-ka, BVEKEST, Preieraova ulica 44. S Koroškega V Zgornjem Dravogradu so imeli dno 30. januarja proslavo ob 12 letnici prevzema oblasti po naz-odno socialist čni stranki. Proslave se je udeležila v posebno velikem Številu mladina iz Berlina kakor tudi večjo štev lo pripadnikov ljudske vojske. Lovski letalec koroški rojak. Otwin Pfuu. c'r.er iz Celovca je bil po smrti povišan v poročnika. Umrl je tovarniški deFveo- Äa rel Zyph iz Save pri Äfeeni-cah. Učak»! je 62 loi^Fo-kcpiaili ao ga eine 16» f&bruarja na ceicv-Äkent pokopališču. Nit, napačni poti so molicijska oblasti zzu lotl-le 20 letno C2iar!otto Moschorjevo. Lani spomladi je bila zaradi lahkomiselnega življenja odpuščena iz zapira tei» ji je biLa, odkäzana lal-užba. V mesecu juliju lani ja je pot pripeljala v neko celovško slaščičarno, kjer jo pobrala na tleh dmamioo z 2000 markami gotovine, živilskimi nakaznicami: in ricugimi listinami. Čeprav ja hü v denarnici natančen naslov lastnika izgubljenih prečim et/v, je Mcscherjeva cü> diiüs'ia d^nar, živilske nakaznice in, dokument«. CeiavSko sodišče jo je pozvaio na odgovor ter jo obsodilo* aa 2 Istä jeöa. S štajerskega Zadnja pot dveh žrtev. V Trbovljah in v Hrastniku so zadnje dni pokopali obratnega voditelja ini. £eona Schneiderja in goa^O Pavlo Grifttrjevo. Oba sta^ postala žrtvi tolovajskih napadov. Na zadnji poti ju. je spremila množica pogrebcev. Po 40-Jetnem službovanju., je timrl župan Hubmann, ki je nad 40 let županova! v Wutschdcrfu pri Heiligenkreutzen. Hubmann je stal nad 40 let na čelu domače občine, pridobil s: je velike zdstuge za zadružništvo z ustanovitvijo rajfaznovke. obnovil pa je tudi Šolsko poslopje in dal pobudo za zgraditev nekaterih cest. Pokojnik ima štiri sinova na bojiSSu. V Gr&dou je umrla 75-letna. vdova po. državnem upojiojcncu Julijana Goleč. Nadalje je unix/ 75-letni zasebnik Frane Cullc žitev terorističnega napada je postala Marija Koželjeva, ki so jo upepel.Ii v jpraikenj kreitiatorlju 16. februarja. V Žalcu so imeli v kinematografski dvorani člani stranke mesečni sestanek Govorila sta krajevni vodja Steinbock ia Kares Strasser. Podoben sestanek je bil tudi v Radečah. ü? aaiwraugoB wwi Ce aediš v ne razsvetljeni sobi, kakor so včeraj mnogi sedeli, razmišljaj o tem, kako boš Stedi! z vodo, da bo Imela mestna, elektrarna na razpolago več električnega toka za razsvetljavo. Na leto porabimo brez koristi in potrebe 3 milijone kubičnih metrov vode. Mestni vodovod potroši za črpanje 3 milijonov kubičnih metrov vode 1 milijon kilovatnih ur električnega toka. Ta količina električnega toka pa bi zadostovala, da bi S5.000 družinam skozi vse leto po dve uri ca dan svetila 40 vatna' žarnica. Vsaka družina bi .torej imela najnujnejšo razsvetljavo. Zato v lastnem interesu: Boj POTRATI! BELE2NICA OBVESTILA „PREVODA" 2AXUF OSNE ZEMLJE XN IZDAJANJU < DOVOLJENJ ZA PREVOZ KROMPIRJA Dognali smo, da so prijavljale mnoge v LJub-. Ijani stanujoče družine pa Preroda »kup orn» zemlje izven območja mestne ebčlne samo z namenom, da so lahio v Jeseni uvoail« krompir v Ljubijfl.no. Tako so ee le nekatene družine oskrbele s krompirjem, lajemno od drugih, U niso Imelo prilike, da si ga nabavijo po mznlb znancih. iSa leto 1945 pa bo že spomladi vsakemu ptl-delovalcu predpisana, Jesenska oddaja krompirja za Prevod. Po tej novi ureditvi pričakujemo, da bomo mogli razdeliti v Jeseni na vsako esebo pripadajočo količino krompirja. Zato Prevod v letu 1945. ne bo prtnnal I^ub-Ijančanom, ki stanujejo znotraj bloka nlitaiuh zakupov ome nemi j a prt kmetovalcih, r&zea. 7 primera, če zakupnik, dokaže, da je Imel tisto omo zemljo, k), jo ja prijavil letoß, ie vsaj eno leta v najemu ter da Jo sam obdeluje. Takšni zakupnik4, naj., vložijo na Prevod pismeno vlogo, v kateri morajo natančneje navesti na-: »minsko razmrje. Ti aakupi bodo prlanaal le, če bo komisija Prevoda, in pristojna Občina ugotovili, da U3tre-zajo zahT-evaninx pogojem. Priznajo pa se zakupi vsemi tistim, ki stanujejo preko zapornega pasu. Dovoljenja za uvoz krompirja v Ljubljano v jeseni bc Prevod iadaj samo tistim posestnikom, ki bodo oddali Prevodu zahtevano količino; dru-žiai pa. ki želi krompir uvoziti, bomo odvaell nakaznice za krompir za uvoženo količino. K, O i, E D Alt Sobota, 24. februarja: Matija, ap. D £ t V R N E LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Clnl-Metodova c. 43; lir Trn-koczy ded., Mestni trg 4; Mr. Ustar, Selctiburgova ulica 7. Z al »sni t« v od 18.25 do fl.4». DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota, 24. februarja ob 16.30 operna predstava Mano». Red Sobota. Nedelja, 25. februarja ob 16. opc-rr.a predstava: čarobna piičsd. Premiera. Rad Pmnlees&i. Ponedeljek, 26. februarja ob 16. operna predstava: Tannhluser. Red A. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julija Pöltzerja. J. Massenct: »Manon«. Opera v Štirih dejerjlh (potih alihah). Napisala H. Mellhac lu P. Giilc. Prevedel Nj-otritcf. Osebe: Mancr Lescaut — Vi-daiijeva. Po-ur site — Barhlftav», Javotte — Bau-kariova, Rosette — Jančarjeva, Chevalier dM Orieru* — Llpu4čei, Grof de« Grieu:< — Lup&i, Lescam, Gardo du Corps — Janko, Guiilot de Mocrfontalne — M. Sancln. Bretign.y — Doinlčar, 1. gardist — Languc, 2. gardist — Menrin, Sergeant — Pecko. I. slika se godi na dvorišču gostilne v Amieneu, 2. v stanovanju des Grioiuca v Parizu. 3. v, seminarju 8t. Sulpioe, 4. v hotelu Transylvaji:a, 5. na oesti v Havre. Dirigent dr. D. - S vara. Režiser C. Debevec. Eoenograi inž. E. Krana Kostumi: D. Kačerjeva. W.A.Mozart: »čarobna piSCai«. Opora v dveh dejanjih. Napisala J. G. K. L. Gireecke in S. Schl-kanoder. Osebe: Saiastro — Koroiec, Tamino — R. Pranci, Govornik — Ko», I. svečenlh — Eracr-l»lj, H. svečenik — Je 1 nikar. Kraljica noči — Krj«tova. Pamlna, njena hči — PaUkova, Prva dama — Zakrajžkora, Druga dama — Sodnikova, Tretja dama — Lobetova, Prvi deček — ftkabar, Drugi deček — Majaron Z». Tretji deček. — Maja-Ton B., Papas^no — Langus, Pape«e>na — Bau-kartova, l^oaostatoa, čraec — Štrukelj, Prvi ob-oroženec — Srajnik Drugi oborožene« — Gregorin. Dirigent la režiser: M. Polič. Soena: inž. E. Pranz. Keebumi: J: Vilfanova. Oddajr.igka skupina Jadransko Pri morje R 4 DIO LJUBLJANA SOBOTA, 24. FEBRUARJA 7,00—7.10: Porodil», v nerniänl. 7JO—8.00: Jutranji konceirt. Vmes od 7.30—7.40 poročila ▼ slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemfičlnl. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski konoert. 12.30—12.45: PcročUa v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini, 12.45—14.00: Operetni zvoki. Radijski orkester vodi D. M. Sijaaee, sodelujejo sopranlstka Janja Baukart - Btrle in tenorist Janez Lipušček. 14.00—14.15: Poročila v nemSčini.. 14,15—15.00: Od dveh do treh — fere meh (prenos). J5.00—17.00: Osrednji nemSki spored (prenos). 17.00—17.15: PpročUa v nenAftini, hi slovenščini.. 17.15—13.00: Osrednji nemiki spored (prenos), 18.00—18.30: Na harmonik©, lgn^ Avgust Stanko. 18.30—18.45: Glasben» medigra. 18.45 dO 19.00: Gospodinjsko predavanje. Kikeiji Cveta predava o higieni. 19.00—19.20: Fantje na vasi. 19.30 do 19.45« Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanj e. Govom Hans Pritcsch». 20.00 do 20.15: Poročila v aemžčlul. 20.15—21.15: Stanko Majcen: >Prekop«, slušna igra. Izvajajo člani Narodnega gledališča, vodi inž. Ivan Pengov. 21J5 do 22.00: Drobni napcvl. 22.00—22.15: Pomočila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba za konec tedna (prenos). ij KUHAR'CA mesto i pri boljäi mjr.iäi družni. I ?oru:dbe. Juira p»Za- i aesijiVa. SkuhirioaiT. 42-15-1 j DEKLE rp-štfin.r> in pešte- ! ao, i&ie shjžibo pri a». ; iolta;''! -dcužini. Nssiov ! GOJZ3HUTE tfattel», tt. 37—OS. 4»bro ohmaje-ne. prodam. Vp-sfeitl jjss" g. Dejstat tJlisi s. 1 mati öt. 11 T. - j VaJniCa. 422Ä-« Cs&bna ia ' v,:m13fc'» SLOV KNT'OE dobre kupim Ponudbr Jutru pod »Btblirfll« 3806-7 ■ NOTE Eerrini op 100 in , Duvernov op 276, kupim. Knii0-7 «KVUE rjsr» 66. 3S ji č«a It art. »nvesjam. Vt*M*v r JHütra. _ ČIM JEDILNI- SERVIS EoT, va S oseb, oaraanjim ax dob.-o 10. ure. NiBior,- v Juitira. Na.« Icv V JMtru. djeklic.:-. kiwvTska -------- ------- IdM i «tatoaiičoio. topim. 3b- 4111^ ! 'OTO-APARAT Agtffr. ^UZU B7. * 50. HARMONIKO m 81«tn» kratena». Pan-udbT s t'g. šolo. iš6e službo- ! 3 m BLAGA tmep,. s* > SI - OD:** 2% prodajaj -in events. j moško oMrteo ali im. i pjc.tt:'vr-dno--s. Nsn'cv v J"irtrji »odi »Agfa«. VOT.NO er>r^niiO. ČrmnPo tn rt? i o jRofa», errvä-jn. IVi.'-xrarJc -n--i-r> uri: d<*7B«. 4EAZ-9 4102-7 •5TEVILČN1K .i krjp'-rr. «•naffba Jutra pod Oi c-ti f iHini«. 4^04-7 APARAT m. ?jaIi korenje kar po ! megu. Nekateri obdelovale njiv posipair> i njive kontno moko, da jp sneg1 vsrka, ko izgine v zemljo. u— Škorci se vračajo-. V Tivolija' po prijatelji narave te dni opazili prvo jato ßkorcev, ki .«e vračajo z juga v svoja poletna bivališča. Pojav kaže, da je letošnja 2'ma v glavnem pri kraju. u— Za stare- in onemogle v mestnem zavetišču v JapIJevi ulici bg namesto venca na grob pok. Franca Vu-anta, monterja mestne elektrarne, podarili ««tanovaJcl hJJe v Apihovl ulici št. ~A 16U lir; Kreditna zavod za trgovino in industrijo pft v pofastite-v spomina pok. podpredsednika p. Josi;>a Luckmarma podani 5000 lir. Mestne ftu-panstvo i zraka darovalcem tudi v imenu podpirani:-; najtoplejšo zahvalo. — Počastita rajne 2 dobrimi deli! u— Podpornemu skladu za slepe otroke so darovali: tvrdka Kart češnovar v počastitev spomina pok. «de. Zore Prodovič 500 lir, neimenovana. gospod in pospa namesto vencev na grob ge. Baty Juv&nčič in. up. Rrob ge. Smcle-tove po .................— IIIIIMI—IIWI>m«UH»OTi1|||iai>| s po n t Ko doc tečajev v zimskih, športih v'Xrog -100 nižješolrev Je- letor. vstopilo v vrsto sjnočarjev m drsalcev Ljubljana, 13. febnurja. Minulo dni a> so letoönji edini oficie-tni samski športniki — nižji srednješolci oooje>/a spola — . j-.lovlii od smuč&rsk« sezone, v zadnjem ln čs-•r-.<>rn tečaju pod oärüj&m športnega ršferate. po-i: raj i tiske uprave se Je na odhajajočem snegu • ribalo žo trideset dijakinj, ki so pretal-üi torek :a srodo opravile svojo zaključno preizkušnjo, onega je :-«iaj že precej vzelo ia tudi sicer nje-: s.s. pioekev ni bila več, kaitor bi moralo biti, •.'iko <'.-t to slovo od letošnje smuke tud; med nortniki ni imalo najbolj primerne vnanje ob-'.■■io. Med zadnjimi tečajnicami letošnjega leta. bi& se najbolj uveljavili Sonja Porentova in Mi-- ■ t, Rnsova. Po končanem :xekmoveaju« so vo-c:'tel j» ietiaja razdelili mM najboljše» lepa knjižila. darila. Tako je torej ta sezona na snegu — kar se njena Športne strani tiče — zaoustila dovolj . romne sledove, vendar pa ie ni minila brez koristi za «dote. Okrog 250 rnlajiih dija-■f-ih letnikom je v -.-sega štirih tečajih (po dveh :.-'•* nih aa dijake- in sa dijakinje, med kater-imi :■ je skoraj štiri petine udejstvovaio na smučeh, j-.: jih jo priskrbel in za tečaje posodil športni :-:erat> pod pravim strokovnim vodstvom zgo-čono proučilo temeljno snov smučarskega zna-ü'a, s pomočjo katere bo ob letu lahko nadalje-vk.io r.a tej poti z vse večjim veseljem in hitrej-' uspehi. Ootovo je bil ta trud položen na -.a;, rodovitne j ša tiat Ms® J opažena v javnosti, zato pa nič manj na-Tl.-išeno je biia sprejeta med! srednješolsko mla-dyio — tu so bili izbrani samo kandidati iz I. in H. razredov srednjih šol — pobuda za posebne dr-aine tečaje, ki jih je v več skupinah obiskovalo okrog 16!) kandidatov obojega soola. Tudi tu je Aportnt referat pokrajinske uprave priskrbel zr.laxllm prijateljem drsalnega športa najboljše dci:iače učitelje, med njimi enega pionirjev te 6puri.no panoge pri nas in več njegovih najbolj uspešnih učene-v. T-udl na drsališču SK lilrija bilo marsikateri dan letcžnie zime mnoeo a», nanega vrvenja med najmlajšim drsalnim rani, ki Je letos prvič okusil nepozabne viitüe, zdravega športe, na ledu V tako amotmi ob-.. .i. da mu bo vsaj doloma gotovo ostal evest še poenejäih letih. 4306-1 Nailiv V Jutru. rt _____ ~~ t r' 1SEKLE (sobarico), re-fičo likanj» in pospravljanja. takoj sprejmem. Kajfež. Florijansk^ 4. Tji i -1» SLUŽKINJO k tod! družini;, iSčem. Slu-Jha stalna,. Naslov v JMtru. — Predstaviti, sc od; ,/i9'. do U. 4200-:U SOBARICO prd.ro šn PD&teno, tafco.1 spreJL mem. Nastov v Ju+.ru. 4327-1-a SLUŽKINJO a.V postrež-nfeo. sPPsJmem. Niasiov f Jutra. 4*?i2i-l3 GOSPOD. POMOČNICA ali po-trežnto; zit- 2krat tedsmskia. dobi e-f>b:"o. V!prräa.ti I>rcnikCT-> 3ST 4237-1a DELAVKO Zx knj'znVeB-r-co. m'nj'o, z-5ptnicr> ni i izveiba-no. sprejmem;. S. O-grinc. Bre* 1. 4274-la FANTA približno 15 let c.-aresra, sprttaerr.o za h.if-x d-eldi si; kot vajene». Pote-tehnik. t>u •n^V-tc- c- 4?67-la DEKI.TCO p-brŽTTO 14 do 15 let sten. no. pp-ejmt snraonoj.n-gospi za t^žjn dela. 51- tTrt d^-n. ^At^očniS. Mrtcl-kOTt 5'I. d'erir» i >tWK V ATENCA 7a taljigovez- n;eo, mtflJSfWJi. PCJSW««-gs,. sprejmem. S. Cssriino 1. 4275-44 r-\ 5 Oble-fr', vnl SVT fjfipbl'S?-^ pl-,?-* 1 iis-oo vvo ir Ti»kr>.1 mf---rov beiepfi t>o ■plina pr^d-.m Gni-v-8 priti. S;Slv<7 41«? * OKIISO mcSko. " v •^oVo postavo, «ivn -7 Vo4*1^?' bi-^a tn Ttlr*>f> Čevlje št. 43 in msli Eicmensov namizni tele fonski aparat ugodn^ prod» ali zimenja kadilec. Naslov V Jut^u. 4157-0 PISALNI STROJ fkoraj nov, brezhiben, prodam N.vlov v Jutra 4107-6 LIMONO V <" A.ni dobro nsdooetča limonin eks-trakt Citro). Stekleničko prinesite seboj. Drogeri-Ja Anton Kane. Židov ska nI 1 3S95-« 2 PUJSKA, stan 8 tednov, prodam za prod-Vitectoost. Pcmtidlbe Ju-UU pod »Pujski». 4031-6 ■prtrjvrsfecpa i-n G m- platnu ze rjfinie- rpre-d-m. Vi»?TX,1ak:or.-n. 101. de«V3. 41976 SIV. STROJ skoro nov, nemške zrin-mke Ser blago sa dTamski pcm'ad. t>l i5S, pred'am. Naslov v Jutru. 4ÜCC-S KROGLIČNE LEŽAJE, niztee štraipn« čevlje St. 44. prod-am. Na-icr; v Jutru. -! 133-6 KOSTUM tem-nnmoder, d-«nski. sa srednjim po-staVo in 2 para ženskili čevljev a-iirenjam aii prod-.ur». Nars-lov v Jut-u. 4165-6 OGLEDALO, veliko. Ro-lrck!o-=leg; in umivalnik t snarmorn.a'to plaftčo in brušenim ogsodii'a.r prodam. Ogled med 16. in 17. Naslov V Jutru. 4187-6 4 RJUHE noVe, ka!p*ie, predvojno -blago, pt»- r* av z-merilom -zx j-ittirredtlo-st:. nasfcv v Jlrtli. 4233-6 MIZO vrtino, s K! op Jo, pisalno irJizo. stn.rin. čaj in moc«u predam. Vpflašal p-i Dsjaku. Ulici 3. msja 11/1, Zavarovalnica. 4S3&6 ? TEDTIjNIK ie!«mi. ve- lik, pttKJam. PosJh,,;15*a-kfsva 57. pekama P.""-* 4W.1-6 H4RIMONIKO na 24 ba fov, Jdavir-fkb', m-,lo rab- il m o prodam. Naf-io*- v Jutru. 4228-6 VOZIČEK, na- 2 i-.'«;, nov. pro-dism. iK^v-v'fö pečarstvo. Rožna 49.10-6 KLAVTR dobre«ra ^asu, prodLirni. Na«»v v 47! 1-G BLAGO predivojino m 2 žimnel pro^'tn, dAl~invi enmcnjam. Wf-lnv " -Tutru. 4P15-6 VIOLINO boljša ? notami, prodhrr> namenjam. VtTV-.ft"ti P'eiwei-Bova 15/11, vrsto 11. 4^51-6 OKI.FKO možlko, tmno-sivo. mženo, z.n .«rednj'o pestavo, prod'am ali za-rnenjam, Potvšetova 33'a. Kodeljevo. 4255-6 ČEVLJE moSk-e, nzke. Športne, št, 41, prod-it.i. NajsloV v Ju'.ru. 4258-fi VOLNO oVčjc, belo -Ji-6to na prejo, prodam Ana Nežtft, Poiakova 7/L ■nlaSč, I iprv | JJYO APNO vejtjo te» i PROTTV"R1!T>NOST paiit-.-aorv, Jnrpim. Powj- üb, kymp'i* in drug«, «übe Jutsrj. pod. »D-d-Ucm» , oblrsfc 34, ažife, ohranjene». 4198-7 i ' 4277-« vji njrjr.. Nw'cv V J\; :ra:. 4272-0 VOZTf EK •.yrro r ** Sporni" i-n. mofeke zjr.-k» hlače, netve. prodam a.'i tamenjam. G^pc^kj 74 42TS-0 RAmn mani« m «i-;. Tie: B. predam. Kcttu-fka. 36. klet 4276-« PrSAtNT STROJ dr-hro chmnjen. prodairi. Ni-slbv v Jutru. «°»>-6 PLAŠČ umjen i podlb-so. -pirodim aH | i Ana. Jrupnv Pdnvdlbe ■ jpm»? t!A nekadilec. •• _____ -~ —_____ tv. "Majda«. .Tmikov.- 4301-7 ; ENZYKLOPÄDIE der El e i irii n v. --Math?XEÄtilc i pc.$ ZAPRAVLJIVČEK. nov 2 «IMNICI n:a vzmeV. | ^l d,>bn> otor.mjcn. tu-n»!o rabljeni, prodam. ! P'STJ- Poroidbe Jutra p-xi Kr,'»!,!, tapemik. Flor- i »GeWllU aii ffimenjam ■1.aT.i-i lil 426?. 6 j takoj«. 40oS-7 MOŠKO DARILO-, pc-pol j KO, f> f-fortoo. dßtor-, n«!M nevo in Tiree:PTia. i ohranjeno. Kupm. _ Po-prad^m 2ibert.:^«L 26T. i nudlbe Jutru, pod »£tta-4235-6 jweno«. 4238-7 GOJZARJE SK 39. ono OMARO Iwrfelno. manj-S-tec n-ie!k? ftt. 31. Športa» ^P^^^^sli knič-nisSz3 66. 25 in an ipur " ~ ßtT.ap.acn-'h moških Se. 43. prodam a-li zamenjam. Dunajska, c. 23. čevljar. 4300-6 800 kg KOSTANJA d;-Vjesra. prodam. -NasTov v Jutru. 4301-6 OBLEKO temnca-jaVo-, fino. miiško, prodam. — Medvedova, 12, Katin^ek. 43C2-6 v dobrem pranju, 3cup4 ca. si do- kea.1» vojae izposodi' prhati cd^kadnl-Ti!; V--.' a. Iijubi-JasMU Du-lathka ia 42708 OBLP-KO rtoStr», 5B5T1?-nj:-m z.a. dobro ohranjeno m^ko ktoilo. N—lov v J'irtnt 42S8-» ČBVLJB dtfaVBtav fit. 44. zelo močne, d,^bro ohranjene, sxnenjam ranjene 6a mo&io kelj-ginno. Naslov v Ju-trui. 4168-6 LOKAL v «srüru me-ets, liftem». Pcnudree J-mtru pod »Takoi lo-tale. 4Ü3E-17 SKLADISčB ali trg. ijoto«. kje- k»äi r mestu. iič«no BBi -ftaJtoJ. NarViv ▼ Jutru. ' 4354-17 Stanovanje UALITETNA PISARNA HabJan Miro, C galeto-Ta l/p. proda Več lepih stavbnih par«al po xeio ugodni eeai. Tei. 36-97. 4140-20 PAJtcnO sti^Sma ▼ i.aneeru, 9njp:fe. Po ärtj: pUčam dano z Vsota.. Ponudbe Ju*ra >TrÄa fetpopailei«. 4032-20 PARCELO da 100.000 tir. fcjptns. PenMdbo Jarbru. pod itOjOttriBX. 4090-20 PARCELO ssrtmo. V lernen. 700 1Vf. E&. ®a He-Ajf^adjom, prodam Bg, 7004)00 Ur. NaC-orV v Ju. ■tra. 4034-20 f{I«0 aii s-rvr.it. SCjff ko'.i zn-^rcraj ali üu.-jmJ bfora. Jcupttn. Si-sioftr v Jura. -1250420 SOSTANOVALCA boijös-ga, isčsan v epraTjj««» «oba s» Bafc«r.:doni hi takroj 3Vi pcaicje. Naslov v Juti-tU 4C29-23 SOBICO oprtonijeco. t eredfni mesa, «■ p*»b-Bs:mi 'rtKöom, p^-Pil:. OddsiT». Naalr,V f Jurtru.___ 4012-aa Roman jih je pripovedoval Baray. DesL je bil äe mlad, je vendar poznaj, io j^anogo sveta in neutolažllivo hlepel po tem, da bi vedel Se več. Njegov odo je bU poavetal svoje ž.Vljenje raziskovanju «tars. azteSk^ kulture, in zdaj je hotel sin nastopiti douiSčino tet nadaljevati njegovo delo. gle obljubila,__j._____r_____—----- -------- kar bo novega. Dolžnosti p?, zararit tfgu vendarle ni pozabila. Pisalni stroj j..- -nur-ljlvo peketal, liflt za listom je -diüii preko valja, ,'n le malokdaj «o je zmotila. »Utvac ni bila ladja »Hansinir&ica puro-plovne družbe d. d.«, marvet Vi-e-iioncara-peva oeebna last. Ko mu jo ieso, Ar £ vel*., bo je vozli a to ladjo na do'ga potovanja. Pa to Je bilo zdavnaj mini it. Zc*:il |< -«Ia jahta sauno Se za^ poskusno ladjo Mar sikatero novotartjo, ki je b.Ua zdavnaj uvedena v posnerstvu, eo bili prcsk irfii *u na »Ubruj Ce niso bila,, vaa znamanju. vaz*-l£va, ae je obetalo v dogiednem e-a-ni novo zboljfianje naprav za signaliziranj» pod vodo. Obedovatt so vedno skupat V dmičinl Sürth mož je Ma Hela «i1 na. ženska. TI Štirje so bili drug od drugega tako rasli čni, da si skoraj ni bilo modi zamisliti, kako sodelujejo brez trenja. Pa mri tu je bil videz varljiv, kajti njih sodelovanje je uspevajo vprav sijajno. Denimo na primer Petersens, kapitana. Majhen, nenavadno debei, s vodenkiu, brez izraznimi očmi, pod katerimi so mu vtseie zmerom nabreklo soIznlce, ni bil prav nič pc^ooen Vikingu, ki si ga mnogi zaniiäijajo, kadar jo govora, o kapitanu. Vendar je bii eden .najbolj zmožnih kapitanov »Kambur äka paroplovae družbe d. d «. Lasje mu žaieu v cgnjenordeči barvi, in kadar je govoril, si moral pczitt, kajti glas mu jo fc 1 izrazito šepetajoč. Heli fo bil nekoč nekdo pravil, da zna ta glas strahovito narasti ic provpiti tudi najbolj divji vihar, a priložnost za Dreveijenje- tc trdltvo ae ji do-sihmal žet ai bila ponudila. Preti nji je bil kaoitan Petersen skoraj očetovsko prisrčen. Njenega očeta, je bil poznal, in morda je. tudi to deialo, da se je zmerom nekolika brigal zanjo. Potem Kristijan Welleaoamp. Kakor hjtro je stopil ta na ladjo, se je v njem nekaj jzpreraetailo. Naglica, ki mu j« bila na" "««wtwkuonH U* u.v bti najnazadnje zasluga njegove daljnc?v -d-noati in vneme pri delu. Tu na jahti je nahajal s,pro6čenje, a -41' so tudi nastajali novi načrti, s katerimi je spet in spet presenečal ostale člane ravnateljstva Njogovo Äärtjenie je imelo po smrti goGp© Weiien-campove samo eno vsebino: blagor podjetja Zanj, za nič drugega ne, je živel-na svetu. Potom konstrukter Kasch. Z njegovimi OBkraj! brkel, zmerom skrbno razčesanimi la. lahao namenjenimi lasmi in biedčeč»- belitm brezhibami' zc-bnru bi ga bil človek lahko imel za gledališkega igralca. Kaschu jo utegnilo biti nekaj manj kot trideset iet; po eni strani je- bil delovno živinče, po drug; pa lenuh. Bili ao dnevi in noči, ko se je zdei ves obeedesn.od delovne «trasti in ni odneha., ampak so je gnal ia garal tako, da so ga minevali vsi pojmi o času in prostoru. to jo bU konstrukter Kasch, kakršnega «o ie redki poanali Tudi Hela ga je poznala kot drugačnega človeka, ki se je neobrzdana, vdajal vsem mogočim nagnjenjem in menda vobče ni imel vesti, vrhu tega pa je bii na vsa p.retege, zaverovan vase. Sožitju na »Utvi« je bila pedala a&prot/ z veliko-skrbjo, toda v njeno presenečenje Kasch ni ponov:l svojega naskoka, narobe, videti bilo, kakor-da bi bü tisti grdi dogodek docela pozabil; vsekako ni ne z beac-do rc z otoi: pokazal, kaj misli. Hc-ia seveda ni zaupala temu vedenju, ampak ie nagonsko čutila, da ji je ta človek nevaren ,:n da nekaj namerava. Ravnodužnost, ki jo Je ka-al do nje, je utegnila biti hinavska — Dajbrže ga je samo. navzočnost Kristijana WHien-carapa in kapitana Petersen* piaSiia da ee ji m akuSal približati. ' Potem je bil tu äe mladi Haas Wiegand. dolginast plavolaseo kakih oetlnivajsetih let, lü. ja opravljal posel Kascheve dosne roke. Tri leta je bU že pri tvrdki Menda ga jo bil Dräger s svojo prproSnjo spruvil Jed streho. Najprej je hotel WSegand Stu-iratl medicino, a že po prvem tečaju ra je veselje minilo ia ee je tem bolj roreč* oklenil risanja, ki je bilo njegov konjiček. BSG UBILA POZNANA! OSEKA, Ifi je ■ 50, r. i&45 dopoldt- v 1 Kcp.surjevi u-fe. pri Vjiamii-Jiu vK-l-i. m. Jo SIV. STROJ Stnger, nov, i *m MREŽE 7» koko'Jo —.1— ly-.^VTz.. .—. I ogmjo, kupm,. Jere Leo- DoitjnJÄa 28. «TO- 7 orcd.mi. Knafijc-v.a, (prej , DvoiSakcva) ulica «t 8 , P°!tJ- »rirličje. 4303-6 ! . OP'.WCO novo fp.,^0. 1 FOTOAPARATE, fotor--'- Tjaro, Zi Vfčjo pertawo, ! bor- kompase in p-odum. Naslov v Jutru. or&dmfre^ Ja^u- 4305-6 Ttetotsbaäjoa, Dw- w STANOVANJE «Meobao. BBWj'bjb. ay dmxdemo «nofobna e kabö*-toaa. Msßlar v Jutro. 4249-21 STANOVANJE «rosoboo. * in k^p ,üb1- co. samenjsm. Ha. dttoatt- ibna ali «nesobn« R tra-bin«om. VpraÄaH v SOBTCO rpremijeno, preprosto, bwc perii.v. z% 2 cseb.-. «čeri kjer ltoüi. Nificv V Jiat.ru, 3943-2?i STANOVANJE eprem Ueno, kupim ali vrtanjem V nijem. Perfudb« Jvtra J*V1 >Ärt«0«. 4198-21 x SOBO paajzno all eprean-Jjeoia iÄem nx Snko. Wüm treu, prod Skofijia, Mesto ?si 4298-7 a» «Dvosobna. Ponudb» Tcnwafi v3M IST. lc*w>. na v TmoNem, SCflu ali p «24-21 tLo&a: dolini, Sčc stel- ei uradBifc. Ima svoje por tei J no perilo. Pcmaga i Uu*tt » BnravnAnl da-• Jtetmtni. PonvtJbe- Jutru fKXi »Zv-eza z Goren'-sTc-ae. ČEVLJE danske. Športne. 38, nove. kiupim .ali dam prCftiVrtdno-Tt. Gfdltt'OVo n;b-e4je 71. j 4295-7 i PIANTNO v dobrem rta-nju. kupim. Plačs-m delno « protivrednostjo. Po. r.udca Jirt.ru pod »Planino«. ' 43Ö4-7 Jutru pod( ewtm«. 424421a STANOVANJE ^ao?-,bno SOBO «öe ienstea^Pu! ičl najemnino ,T>oma-gia v goppodlnjEivu. Nt-sWr v Jutru. 4241-2Si SOBO prasmo, K po' lihk» hf' J ''JT* 360 kv n. lahko . D« stärtff». P«suc!?b« t-ik^j R'.r..'dfJtV« n» «e-i tm pod «Mirni v-rni «tr-nl Ijubljury» Uli p:0d m t 270 000 Lif Vrm-irft- rot'i! po-1 ic *on?aa. 4064-80 «fts«jn» uice pr-ek» Ta- ' «S&oVio a vissmi 1 b^r« -- »BIJ«, d* JÄ prot? na- » Lecp.ald, aaj to, erad- vmo. Pfterlin. M.-r- . dfeskumeaite, ■ io 2£>- 2^31-37 .' dru_- proO. Be-radi v : IZGUBIL eri-j. : »üü-tin«. <31-37 ktoß. Mceso 23. IX. awe- &r ptl abdnji predru-^i. 4 2TVTL. N.AKAZNIOB l-3T? . swJ J'ib. aagTidi 2 VRVI izposojeni, sem. i vraa- ia naaior,- zujuusnuc. «gubi: 22 rr. 194.J, okrtp ; 4 426S-07 6. ura po iwtetfcV!. ?o- ' « KLJUČE v fX'etiaJu, IjangJoftn Bjtipu. Oddnti sem, .Egaibiia 22. febr. prott nagradi v S^eet- od SrBOjnc pp ■ JäQsK 11, £iadvec:; jonana.' Heinrieh Geo-rrt-, Hüde Krahi. Predstave ob 15. in 18. uri. Zarid'. veC;» kega zan^-aanja bomo predvajali litar. Po* Jeva hči te preko nedelje. KIKO MATICA. »Verdi.« Maria. Ceboian, Beaja-mla Giyll. Predstave ob 16. in iS. uri. KINO SLOGA. -»Natakarica ,'i.aa.o Fred^-'ave ob IC w!c;_ brat, sestri in ostalo- .sorodstvo. DEKLI «raam», ; DVE nosftvnroNi AK ft^Hw pmumxtyk n PAUCFLO «tavbno v velikosti 750 kv m nn lepi lor.finl it> «tihi Isfl. v büSln! rpamtajake p»-»rije, prod.tm «a 570.000 »r. r-nudbf. Jutm Oed •Teren grimoasnl« (r^niiai wp-t>iffj'( t «»rtv. aweiWwe. hta'ud'bsi Jwru ped »iTi«' ha Pnat^cl«. «ao^S ZDRAVNIK mm. fttll ntftffa «Janja, arr«i ienitvt. PoeiTxft« i ril', k» Jutm poe »pomtatfr. 491 «J» VewtwfiAitiJ j* Bäklies.i m»d nebm** laica neAt** ijubiJ'-.-!^* ediečka fcri- JANEZKA Ka R&dr.ji puw e% boKA ppitwiü v äa« 24, t. m. ob 5, posuta« ispnd fa&m m* Ut14, Creta St ti, S«, r« kuhk» GKK» wjvar, mamic».; mm mvm* a^u. iMBki, vte,