ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 445 280/1) ter pripravlja nadaljnja srečanja v prostoru, ki je idealen za medsebojna sre­ čanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran. V prihodnjem letu pripravljamo krajevni zbornik, posvečen petstoletnici hrasto- veljskih fresk. To, in že uveljavljena raziskovalna naloga »Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre«, pa nudita primeren kraj za uveljavljene kot ne­ uveljavljene zgodovinarje in druge družboslovce, še posebno mlade in nezaposlene, ki bi se tako lahko strokovno uveljavili in opozorili nase. S tem v mislih je tudi nasled­ nja naloga društva, da bi ponovno oživeli zbornik Slovensko morje in zaledje, morda le s spremenjenim naslovom in konceptom, je zaključil predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Tudi naslednja točka dnevnega reda, predstavitev dvojne tematske številke Kro­ nike, »Iz zgodovine Primorske«, ki jo je podal urednik Marjan Drnovšek, je izžarevala željo po obnovitvi zgoraj omenjenega zbornika, kajti ravno ta številka Kronike je po­ kazala, da ustvarjalnih potencialov na našem področju ne manjka, saj je bilo od 21 sodelavcev kar 14 »domačinov«. Ferdo Gestrin, tudi avtor prispevka v predstavljeni publikaciji, je poudaril predvsem dvoje: »S to številko Kronike smo na en način iz­ polnili dolg do pokrajine, ki je ostala dolgo časa ločena od zaledja. Zgodovinarjem so padali očitki, da nismo dovolj naredili za proučevanje našega primorskega območja. Mi preveč pozabljamo, da živimo ob morju, in se vežemo na zaledje, na kontinent, čeprav povsod govorimo o morju kot oknu v svet, ki pa v resnici ni odprto in je če- stokrat tudi zapacano. In drugič, Kronika dokazuje, da se mora društvo' z vsemi silami zavzemati za obnovitev stalne publikacije, ki bo obravnavala zlasti družboslovje, pa tudi druga področja tega prostora.«. Na prijazno povabilo in strokovno vodstvo kustosa arheologa Pokrajinskega mu­ zeja Koper Mateja Zupančiča, smo si prisotni na terenu ogledali še dosežke izkopa­ vanj ob priliki najdbe koprskega srednjeveškega obzidja na prostoru, predvidenem za gradnjo italijanskega vrtca. Naj za zaključek pregleda o dosedanjem delovanju ter zgodovinskih podlagah za naše območje tako potrebnega strokovnega združenja, povabim vse zgodovinarje ter privržence vede, ki bi kakorkoli želeli oploditi ter s svežimi idejami popestriti pre­ mnoge vrzeli v poznavanju za razumevanje sodobnosti tako pomembne preteklosti, da se z našimi prizadevanji in naziranji lahko podrobneje seznanijo v Pokrajinskem mu­ zeju v Kopru (tel.: 066/21 364), kjer lahko postanejo tudi naši člani. D a r k o D a r o v e c POSVETOVANJE »METODE IN PROBLEMI PROUČEVANJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V ČASU BAROKA« .1.. ' • . / . .St.Polten 10.—13. julij 1989 Organizator simpozija — že desetega po vrsti — je bil Niederösterreichisches In­ stitut für Landeskunde na Dunaju. Oblikovanje, vsebinskega dela posvetovanja in stike z referenti je vodil oddelek za gospodarsko zgodovino dunajske akademije zna­ nosti. Posvetovanje je potekalo od 10. do 13. julija v kompleksu »Bildungshaus St. Hippolyt« v St. Pöltnu, najmlajši avstrijski deželni prestolnici (za Spodnjo Avstrijo). To čast si je St. Polten izboril 1986 v konkurenci z mesti Krems, Melk in Wiener Neu­ stadt. Vprašanja in problemi nekdanjega vsakdanjega življenja ne zanimajo le zgodo­ vinarjev, ampak tudi arhiviste, muzealce, etnologe itd. Kljub vročemu letnemu ob­ dobju je bil interes za posvetovanje precejšen, saj je delovnemu delu redno prisostvo­ valo vsaj po 80 poslušalcev. Predavanj je bilo le deset. K sodelovanju niso bili povab­ ljeni le avstrijski raziskovalci, ampak tudi pet tujih gostov iz Švice, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Vsak referent je imel za svoja izvajanja na razpolago eno uro časa, nato pa je redno,sledila polurna, diskusija o prispevku. Gradivo z dnevnim redom, seznamom in naslovi udeležencev ter tezami referatov so poslušalci prejeli vnaprej. Posvetovanje se je pričelo v ponedeljek 10. julija z vrsto otvoritvenih pozdravov, ki pa so bili vsi zgledno kratki. Uvodni referat je predstavil Hans-Jürgen Teuteberg iz Münstra, ki je trenutno med vodilnimi teoretiki preučevanja zgodovine človeškega vsakdanjega življenja. Naslov njegovega prispevka je bil »Zgodovina vsakdanjika — možnosti in meje nove raziskovalne smeri«. Ustavil se je ob opredelitvi pojma vsak­ danje življenje, ob nasprotju makro- in mikrozgodovine, ob ponovnem uveljavljanju pripovedne zgodovine (za razliko od abstraktne in kvantitativne). Zgodovina vsak­ danjika zahteva interdisciplinarno obravnavo, kar odpira vprašanje pluralizma raz­ iskovalnih metod. Opozoril je na stanje raziskav tovrstne zgodovine in nakazal naj­ opaznejša dejstva in vire za obravnavanje preteklosti baročnega vsakdana. Sledil je 446 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 referat Karla Blaschkeja iz Leipziga »Arhivski viri za zgodovino vsakdanjega življe­ nja na Saškem«. Sistematično je obravnaval in ocenil izpovednost številnih, • razno­ vrstnih fondov državnih arhivov, arhivov viteških posesti, mestnih in cerkvenih arhi­ vov. Darja Mihelič iz Ljubljane je nato v prispevku »Vsakdanje življenje obalnega mesta v luči različnih pisanih virov« predstavila praktično uporabo raznovrstnih pi­ sanih virov za prikaz konkretne slike mestnega in meščanskega vsakdanjika. Vzorec za študijo je bil Piran v letih 1600 do 1602. Ilustracija tega prostorsko in časovno ozkega vzorca je nastala na temelju izjemno širokega izbora raznovrstnih ohranjenih virov iz piranskega arhiva. Predavanjem je sledil organiziran ogled mesta in njego­ vega muzeja pod strokovnim vodstvom. Zaključil se je v mestni hiši na sprejemu pri mestnem županu. V torek 11. julija je v prvem referatu Helfried Valentinitsch iz Gradca govoril o temi »Kazenski sodni protokoli kot vir za zgodovino vsakdanjega življenja«. Ko se je najprej pomudil pri zgovornosti tovrstnih virov za obravnavano tematiko, je.'opo­ zoril na posebnosti podobe baročnega obdobja. Nato je podrobneje označil posamezne zvrsti virov. V zaključku se je pomudil ob vprašanjih metode in težavah pri vredno­ tenju obravnavanih virov. Sledil je prispevek Helmutha Feigla z Dunaja »Ženitna pi­ sma in zapuščinski spisi kot vir za zgodovino vsakodnevnega življenja«. Najprej je predočil vlogo dogodkov, ob katerih so ti viri nastajali, nato je ocenil pomen teh za­ pisov za preučevanje pravne zgodovine, družinskih razmerij, dednih običajev, druž­ bene strukture, premoženjskega stanja in življenjskega standarda. V sklepnem delu je opozoril na probleme, ki jih postavlja preučevanje teh virov pred raziskovalca. Refe­ ratoma je sledil ogled židovskega muzeja, nato pa so se udeleženci odpeljali na eks­ kurzijo v Krems. Tam so si ogledali Institut für mittelalterliche Realienkunde avstrij­ ske akademije znanosti in se pod strokovnim vodstvom sprehodili po mestu. Na po­ vratku jih je v samostanu Gòttweig sprejel deželni glavar. V sredo 12. julija je Karoly Vörös iz Budimpešte prebral svoj prispevek »Meta- morphosis Transylvaniae, Spremembe v vsakdanjem življenju Sedmograške v 18. sto- letju«. Po krajšem orisu razmer 18. stoletja se je podrobneje ustavil pri literarnem delu Metamorphosis Transilvaniae Petra Aporja in pri memoarih Györgyja Rettegija. V ospredje je postavil opis tedanjega obnašanja, gostoljubnosti, gastronomske kulture in oblačenja. V referatu »Slikovni viri za zgodovino vsakdanjega življenja v obdobju baroka in 19. stoletja« je Kari Gutkas iz St. Pöltna ob uporabi številnih diapozitivov predočil občinstvu človeški vsakdan v zrcalu raznovrstnih likovnih upodobitev. Orga­ nizator je za ta dan pripravil udeležencem tudi izlet na razstavo »Magija industrije« v Pottensteinu pod vodstvom Romana Sandgruberja iz Linza. Na povratku so se usta­ vili tudi v Berndorf u in si ogledali znamenito osnovno šolo, v kateri je vsak razred poslikan in opremljen (vrata, razsvetljava, klopi, stoli, omare) v stilih, ki ponazarjajo razna zgodovinska obdobja od egipčanskega dalje. V četrtek 13. julija je Ernö Dcak z Dunaja govoril o temi »Mestni vsakdan«. Usta­ vil se je pri značilnostih mest, ki dajejo pojmu mestni vsakdan posebno vsebino. Po­ udarek je namenil pomenu predpisov za oblikovanje vsakdanjega življenja. Roman Sandgruber iz Linza je imel nato predavanje »Viri in izsledki za zgodovino življenj­ skega standarda v obdobju baroka«. Obdelal je povezavo med rastjo prebivalstva, življenjskim standardom in uporabo potrošnih dobrin, ki so označevali začetke indu­ strializacije v Avstriji 18. stoletja. Simpozij je zaključil referat Markusa Mattmullerja iz Basla »Pričevanja naselitvene in agrarne zgodovine o vsakdanjem življenju: raz­ iskava švicarskih primerov«. Predstavil je zanimive prijeme pri določanju števila pre­ bivalstva. Opisal je vpliv naraščanja prebivalstva (1500 do 1700) na spremembe v agrarnem sektorju in omenil njihove posledice za vsakdanje življenje. Kot uvodni je bil tudi zaključni del posvetovanja kratek. Žal v njem udeležencev niso seznanili s temo naslednjega posvetovanja. D a r j a M i h e l i č MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI 1989 (Modinci, 3.—7. julij 1989) Od 3. do 7. julija 1989 je bil v Modincih (Mogersdorf) na Gradiščanskem v Av­ striji 20. kulturnozgodovinski simpozij. Zgodovinarji iz Štajerske, Gradiščanske, Že­ lezne županije, Hrvaške in Slovenije (te dežele so namreč uradne udeleženke, dejan­ sko pa je v avstrijskem in madžarskem primeru udeležba vsedržavna) so se zbrali v kraju, ki je dal pobudo in ime srečanju. Takšna oznaka prireditve je tudi veliko bolj v skladu z njeno naravo, saj presega zgolj strokovne razgovore. Tisti, ki smo bili prvič med neposrednimi pobudniki, smo bili presenečeni, kakšna ideja je vzklila v tej skromni trški občini. Kraj je dejansko vas, prej majhna kot velika, prebivalci so kmet­ je, ki nekaj malega dodatno zaslužijo tudi s turizmom. Čeprav se strokovnega dela