Štev. 18. V Ljubljani, 1. maja 1908. XLVIII. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega ueiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Obvestilo. Upravni odbor „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" je v svoji seji dne 15. aprila t. 1. sklenil, da se „Učiteljski Tovariš" brezpogojno ustavi vsakemu naročniku, če ne plača naročnine v vsakem četrtletju saj za četrt leta. Poslani znesek se bo pri starih dolžnikih zaračunil za tekoče leto, stari dolg pa iztirja). Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Predsednik: Tajnik: L. Jelene. Drag. Česnik. »mwfmmw« Nemoralnost in krivica. V Idriji, 26. aprila 1908. Cesarski kraljevi deželni šolski svet kranjski ima od zadnjih dni novo uradno glasilo. Doslej je služila temu namenu „Laibaeher Zeitung" s cesarskim orlom na čelu, odslej pa mu bo služil „Slovenec" z označenjem na čelu: „Političen list za slovenski narod". Že ta firma sili človeka do sklepa, da je tudi v deželni šolski svet posegla politika, in sicer tista politika, ki jo zagovarja in propaguje imenovani ¡ist. Začudeni se vprašujete: Politika — stran-karstvo?! — Da! „Slovenee" z dne 23. aprila 1908 (št. 93) piše doslovno: „C. k r. deželni šolski svet. Deželni predsednik baron Schwarz otvori v slovenskem jeziku sejo ter pozdravi v lepi slovenščini nova zastopnika dežele, gg. deželna odbornika dr. Šusteršiča in dr. E. Lampeta, izražajoč željo in trdno nado, da bodejo zastopniki države, dežele in drugih faktorjev sporazumno sodelovali v dosego smotrov deželnega šolskega sveta. Vimenu zastopnikov dežele se zahvali dr. Šusteršič za prijazni pozdrav in izreka od svoje strani v imenu dežele upanje, da bi bilo zastopnikoma dežele, ki nosi ogromna bremeua za šolstvo, omogočeno, harmonično sodelovati z drugimi člani deželnega šolskega sveta, osobito s čast. gosp. predsednikom. Dr. Šusteršič je koncem seje novič prijel za besedo iu povdarjal, da ga je zelo prijetno dirnilo, da je gospod predsednik v slovenskem jeziku otvoril sejo. V kričečem nasprotju s tem dejstvom stoji samonemško vabilo k današnji seji s samonemškim dnevnim redom. V imenu dežele pričakuje, da se v bodoče vabila dostavljajo tudi v slovenskem jeziku. Deželni predsednik je izjavil na to, da bode tej zahtevi ustregel. Nadučiteljem v Do-brepoljah je imenovan g. Fran Jaklič. Začasno vodstvo se podeli učitelju g. Štruklju. Ob enem je dež. šolski svet sklenil, da se g. Štrukelj imenuje nadučiteljem extra statum pod pogojem, da deželni odbor temu pritrdi. Začasno vodstvo II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani se podeli ondotnemu učitelju g. J. Jegliču. Zajedno se sklene, da se na tej šoli ustanovi nadučiteljsko mesto extra statum pod pogojem, da pritrdi tudi deželni odbor. — Imenovani so: Gg. Fr. Flere v Št. Lovrencu za nadučj-telja v Rovtah, gdčna Alojzija Stebi za učiteljico v Kokri, Ivana Orel za definitivno učiteljico na Mirni. Dovoli se pokoj nadučitelju Jož. Franketu v Št. Petru pri Novem mestu. Službenim potom je prestavljen g. Fabinc Fran z Jesenic v Svibno, ukor dobita gg. učitelja Mihael Salberger in Jožef Zicherl na Jesenicah. Na predlog dr. Lampeta se soglasno sklene, priporočiti c. kr. učnemu ministrstvu, da da g. c. kr. šolskemu nadzorniku Tumi v Postojni naslov ravnatelja. Poleg tega se je rešilo še več stvari notranjega značaja." Tako govori prvotni vir, torej ni dvomiti o resničnosti tega poročila, to tem manj, ker ga vlada ni dementovala. Deželni predsednik baron Schwarz je govoril lepo slovenščino in zastopnika deželnega odbora sta bila vzradošeena nad tem. Obljubil je tudi gospod baron, da bo dostavljal vabila v slovenskem jeziku. Lepo, ker je pravično. Še lepše in še pravičnejše bi bilo, da izdaja deželni šolski svet druge spise in dokumente, ki so važnejši od ubogih vabil, v slovenskem jeziku, n. pr. službene dekrete. S tem bi se izpremenila ta navideznost jezikovne enakopravnosti v dejanjsko upoštevanje materinščine večine kranjskega prebivalstva. Toda komunike, ki sta ga priobčila gospoda dr. Šusterši»» in dr. Lampe v „Slovencu" o zadnji seji deželnega šolskega sveta, utrjuje v slovenski javnosti prepričanje, da ni poslala S L. S. svoja zastopnika v to korporacijo zaradi slovenskih pozdravov in slovenskih vabil, nego zategadelj, da se polagoma in brezobzirno uresničijo mnogokratne grožnje, ki smo jih čuli na shodih ali čitali v glasilih S. L. S. Uresničenje teh krvavih groženj pa ne pomenja nič drugega, nego brutalno silo, ki naj udari z vso vehemenco po glavah in srcih naprednega kranjskega ueiteljstva! Kdor pozdravlja na ljubljanskem kolodvoru dr. Lue^erja, strastnega Nemca in še strastnejšega zatiralca dunajskih Cehov in nemških naprednih učiteljev, ta ga gotovo ne pozdravlja kot Slovenec, ampak kot njegov učenec, ki se prilega njegovi politiški morali učiteljevo in velenemško geslo: „Moč gre pred pravico!" Čast učitelju, ki je vzgojil dober zarod, in čast učencem, ki ne delajo sramote svojemu učitelju! Saj to je končni smoter vsake šole: delo naj rodi uspeh! Za nadučitelja v Dobrepoljah je imenovan deželni in državni poslanec Jaklič. Prav! Vzgojil si je svoje ljudstvo in danes je kralj v svojem kraljestvu. In kjer je kralj, ima še nadučitelj nekoliko prostora. Jakliču gre to mesto, ker si ga je prislužil z zvesto službo svojim dobrotnikom. Njegov namestnik je Ivan Štrukelj. Ker ima že osem službenih let, med temi pet delinitivnih, naj dobi še naslov nadučitelja. Ako imamo mlade dvorne svetnike, zakaj bi ne imeli še mladih nadučiteljev! Sicer sem jaz za svojo osebo prav odločen nasprotnik vsem takim in enakim naslovom, ker je zame poleg človeka učitelj najlepše ime. Vzlic temu privoščim Štruklju lepo odlikovanje. Za to voščilo ne pričakujem nobene zahvale, ker mi zadostuje, da ne pozabi tov. Štrukelj tistih dni, ko se mu je na Robu — če se ne motim — slabo godilo iu je iskal zavetja in podpore drugod in ne pri „Slovenskem Učitelju". • A takoj tukaj je udaril deželni šol. svet ob struno pristranosti. Poznam več tovarišev, ki štejejo po dvajset do trideset službenih let in ki so že imeli naslove nadučiteljev. Bili pa so prestavljeni — recimo — v Ljubljano in so obenem izgubili to, kar so že imeli. Pravično bi bilo: če damo njemu, česar še nima, vrnimo tistim to, kar so že imeli. No, eden vendar dobi to, kar je že imel — prijatelj Janko Nepomuk Jeglič. Če bi ga zdajle srečal kje na ulici v Ljubljani, bi mi prijazno — kakor je njegova lepa navada — segel v roko in bi se čudom čudil, kako je to prišlo. Njemu se niti sanjalo ni! Seveda, kdaj se komu kaj takega sanja, če nikoli ne misli na take reči! Odločen in odkrit značaj je, zato ima same čedne misli. Kako se je torej to zgodilo? Na tisti šoli, ki jo sedaj vodi z močno in veščo roko, je pet po službenih letih starejših učiteljev — eden celo z izpitom za meščanske šole; od tistih, ki jih je predlagal mestni šolski svet, ima vsak več službenih let kot on, in eden tudi izpit za meščanske šole; pa morda se dobi še kdo v Ljubljani, ki služi dlje časa kot on — a eno je, in to je glavno: med vsemi temi ni nobenega Jegliča! Sam stoji pod drevesom, ki sipljejo z njega dobrotne roke zrelo sadje. Kako se bo klanjalo pred njim njegovo učiteljstvo, tega ne vem, a si mislim. Saj ve tudi to učiteljstvo, da je razen starosti še sposobnost in značaj, ki ustvarja moža! Čujem, da je eden zastopnikov deželnega odbora pri tej priliki udaril s pestjo ob mizo. Tega bi se gospod baron Schwarz ne smel ustrašiti, ampak bi moral kot šef naše uprave v deželi čuvati avtoriteto c. kr. mestnega šolskega sveta. Če pojde to tako naprej, postanejo vsi sklepi vseh c. kr. okrajnih šolskih svetov brezpomembni in vsi c. kr. okrajni šolski sveti nepotrebni. In vsa LISTEK. f Ivan Rupnik. S težkim, krvavečim srcem, s tresočo roko, s solzo v očeh sem napisal: t I v a n Rupnik; zakaj z njim sem izgubil najboljšega prijatelja, najzvestejšega prijatelja, naj-marljivejšega sotrudnika, najljubeznivejšega družabnika. — Ne bo preteklo več pol leta, ko mine 50 let, reci petdeset- let, odkar se poznava; leta 1858. v jeseni sem začel v Idriji (na Vojskem, v mojem rojstnem kraju, takrat še ni bilo šole) v šolo hoditi z rajnkim Rupnikom obenem. Že dolgo sva se veselila, ba bi bila to peddeset-letnico letos v jeseni obhajala; toda „človek obrača, Bog pa obrne". Na Veliki četrtek in Veliki petek sva se še sešla v Krškem in oba zdrava in dobre volje se izprehajala na solncu ob Savi na prijaznem Vidmu, a že na Veliko soboto zvečer so ga obhajale slabosti, ki so se vso noč ponavljale in prihajale vedno hujše. Na Veliko noč poklicani zdravniki mu pa že niso mogli več pomagati, zakaj zadela ga je bila kap, ki je proti večeru končala življenje močnega in krepkega, 57 let starega šolnika, ki je izdihnil blago dušo v naročju žalostne soproge in treh dobrih otrok. — Rajnki Ivan Rupnik je bil rojen I. 1851. v Idriji, kjer mu mati, 80 letna starka, še živi. Oče mu je bil gozdarski uslužbenec. Komaj je v letih 1864. dovršil idrijsko štiri-razrednico, je vstopil na ondotno učiteljišče, ki je imelo le en razred in bilo takrat (1. 1865.) zadnje leto še v Idriji, a potem razpuščeno. Ker je imel Rupnik premale predštudije in bil premlad, ni mogel kot 161etni mladenič dovršiti tega tečaja. Vkljubu temu je bil tako sposoben, da je bil baš pred 40 leti že nastavljen brez izpita za suplenta na dekliški paralelki v Idriji, kjer smo v letih 1869—1872 delovali > učitelji: Stegnar, t Inglič, t Česnik, f Rupnik in podpisanec in bili vsi vneti za šolski napredek. Kot suplent je deloval Rupnik nekaj let v Idriji, dostal potem izpit učiteljske zrelosti in pozneje učiteljske usposobljenosti v Ljubljani, kamor se je bil za eno leto tudi preselil, ko je bil dobil učiteljsk6 mesto na Mahrovi trgovski šoli. Da je bil Rupnik dostal vse potrebne preizkušnje v Ljubljani, ko ni imel skoro nikakršnih šol, to je dokaz, da je bil priden in nadarjen samouk. V Ljubljani je bil pokojni tovariš le nekako do leta 1875/6, dokler ni dobil stalne učiteljske službe v čr-nolDlju, kjer je sodeloval s še živečimi tovariši-korenjaki, kakršni so, oziroma so bili: Jerši-novec, Šetina, y Schiller i. t. d. V Črnomlju je bil do leta 1890. Takrat je dobil nadučiteljsko službo na trirazrednici v Leskovcu pri Krškem. Njegovega prihoda v moje sosestvo sem se jako razveselil; zakaj vedel sem, da dobi zanemarjena leskovška šola najboljšega voditelja, jaz pa svojega rojaka, svojega bivšega součenca. bivšega kolego, novega tovariša in najboljšega prijatelja. In moje pričakovanje se je bilo uresničilo. Pokojni Rupnik je leskovško šolo uredil in povzdignil, da je veselje. Najprvo je povzdignil šolski obisk, kar mu je dalo silno truda, potlej je pridobil šoli peralelko, potem šolo razširil na 4 razrede; nato pridejal zopet vzporednico. Kmalu jo je razširil na 5 razredov in pridejal še paralelko. Šolsko poslopje se je razširilo tako, da so bile v njem 4 učne sobe — a za 6 razredov. Umetno je bilo pouk tako uvesti, da je bilo vseh 6 razredov redno poučevanih v — sobah. A njemu se je pod vodstvom skrbnega nadzornika Stiasnega to izborno posrečilo. A Rupnik sam je bil pri tem siromak. V šolskem poslopju ni bilo zanj stanovanja in moral je skozi 18 let stanovati v silno majhnem privatnem kvartirju, kjer je bil vedno v skrbi da se mu ne odpove in se ga postavi* na cesto, res le na cesto; zakaj ni ga bilo in še ga ni stanovanja za nadučitelja v vsi vasi. Šele lani se je po njegovem prizadevanju začelo zidati drugo šolsko poslopje, kjer bi imel tudi on dostojno naturalno stanovanje, ki bo letos v jeseni tudi dogotovljeno, a blagi Rupnik je moral že spomladi iti v drugo bivališče odkoder ni povrnitve. — Rajnki Rupnik je bil za vsako dobro stvar, osobito za šolstvo in učiteljstvo vnet. Saj je bil v Črnomlju zastopnik učiteljev v okrajnem šolskem svetu. naša uprava, ki je vrgla vajeti v smele roke gospostva željnih avtokratov, pride po poti nemoralnosti ob ves kredit ter oskruni uašemu šolstvu diadem vzvišenosti, morale, etike in nepristranosti! A kaj pomaga dokazovanje, kjer vlada politiška strast in dela poklone uradna neodločnost in uslužnost! Moč gre pred pravico. In to nemoralno načelo je vrglo tovariša Fabinca z Jesenic tja gor v hribovito Svibno. Mlado in delavno življenje, ki je živelo šoli in izven nje čuvalo po svojih najboljših močeh in najblažjih namenih slovenske zemlje pod nakanami narodnih soražnikov, so vrgli v puščavo za kazen, ker je vredno plačila! T e j e umor na idealih! Kje jemlji tak mlad mož veselje do dela, če je kaznovan s tako silo zaradi malenkosti, ki so že pozabljene? Kje je skrb učne uprave, ki näj vnema in izpod-buja, a naj ne mori mladega življenja? Ako odpušča Bog, pa njegovi služabniki kruto preganjajo in delajo sramoto svojemu Gospodu! Moč gre pred pravico! . . . Vse strele so to pot udarile na Jesenice! Perun z Dobrove! Še to naj izposlujeta zastopnika deželnega odbora, da dobita tovariša Salberger in Zicherl slovensko pisana ukora. Z domačo besedo se bo dalo lepše povedati, kaj sta zagrešila, nego bi se dalo to s strahovitimi periodami uradne nemščine : Gospod deželni predsednik Schwarz pa naj blagovoli odrediti, da se ne bodo v novem u r a'd n em glasilu razglašali ukori, ;ker je to proti § 46. zakona z dne 29. aprila 1873., dež. zak. št. 22 (SSL oddelek), ki določa, da se daje ukor (posvarilo — Verweis) vselej pismeno, ne določa pa, da se naj razglasi javno v časopisu! K temu moram pripomniti troje: 1.) Kdorkoli je to razglasil v „Slovencu", je kršil vedoma uradno tajnost. 2.) Javno razglašanje ukorov je nemoralno in netaktno, ker hoče ponižati kaznovanca, ga izpostaviti javni obsodbi in mu škoditi na časti. To vpliva nanj deprimitujoče in ga napravlja apatiškega. Kvalifikacija je tajna, ukore pa razglašajo! 3.) Tako razglašanje je nasilen pritisk na ves stan in je nečastna grožnja, češ: Glejte, to vas čaka, če ne zatajite svojega prepričanja ! Gotovo se je že dogodilo, da je škof ukoril tega ali onega duhovnika. Ali ste že kdaj Čitali v „Slovencu" ali „Domoljubu", kaj se je odigralo med škofijo in dotičnim župni-ščem ? Ne! Ostalo je tajno, kakor je pravilno ! Tak je torej novi kurz v deželnem šolskem svetu kranjskem. Učiteljstvo je imelo prej vsaj zastopnika, ki ga je poklicala vlada v to korporacijo iz njegovih vrst. Sedaj ga nima več! Pravica, ki sedi ob portalu deželnovladne palače, je napravljena iz kamena, in še vedno je resnična beseda, da nimajo src! Duhovščina — cerkev — ima v deželnem šolskem svetu tri duhovnike, mi nobenega svojih. To je delo učne uprave, ki bi naj branila svoje učiteljstvo, pa ga izigrava v prid eni politiški stranki. Moč gre pred pravico! V jubilejskem letu hočejo imeti mir v deželi, tako pravijo. A kje so pogoji? Ali hočejo imeti mir, ki naj vzkipi iz naše krvi ? rad in pogostoma ter prav možato poročal. Pomagal je rad pri „Pedagoškem društvu". Meni je bil v veliko podoro pri „Okrajni posojilnici" in pri „Centralni posojilnici slovenski". V družbi je bil vesel in prijazen ter ljubil prijetno družbo. Njegovo vedenje je bilo vedno dostojno in možato. Bil je vedno mož beseda. Kar je obljubil to je držal. Glede politiških nazorov je bil pristaš narodne napredne stranke, ker je ta prijateljica šolstva in učiteljstva. Svoje krščanske dolžnosti je pa tudi do pičice izpoljneval. ' Ker je postal stalen šele v Črnomlju in se je bil brez lastne krivde zakasnil z drugim izpitom, zato je štel definitivnih let le okolo 35 in rad bi bil še nekaj let služil in stanoval v novem šolskem poslopju — ali „dneva ne pove nobena pratka". — K sreči je zapustil poleg vdove vse otroke preskrbljene: sinjeadjunktpri magistratu v Ljubljani, dve hčeri sta učiteljici in tretja je omožena s politiškim uradnikom. Iv. Lapajne. f Evgenija Padar. Takšnega miru ne bo! Nikdar ne moremo dopustiti, da bi živeli drugi na našo škodo. Drug poleg drugega, sicer ne! Toda kakšna je njihova volja, to je pokazal začetek jubilejskega leta v deželnem šolskem svetu kranjskem! * * * In sedaj še besedo vam, bratje! Težka, neusmiljena roka, oblečena v železno rokavico, se je stisnila nad nami. Padle so prve žrtve. Lahko bi imenoval vse tiste, ki še padejo, in vse tiste, ki bodo povišani. S temi poslednjimi bodo kmalu gotovi. Ti že poskakujejo od veselja in ploskajo krivici, nemoralnosti. Sami so polni otrovane krvi, zato ne morejo drugače. Noč je njihov dan. Hrepene po plačilu, kakor bi bili podkupni. Naj dobe plačilo! Mi pa bratje, ako nimamo ničesar drugega, imamo čast in poštenje. To dvoje bomo branilij — zvesti v službi, zvesti mišljenju — č.etudi pademo vsi! Žal mi je, bratje, da mi v teh težkih dneh ne morejo do živega! Za vas, ki ste pošteni in značajni, bi prebil vse gorje in vse krivice, ki čakajo tega ali onega. Ako pride kdaj dan, da me lahko udari palica, urezana za vas, bom ponosno sprejel vsak udarec, ker vem, da je naša preteklost in sedanjost žalostna, a lepa naša bodočnost! Engelbert Gangl. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do konca marca: K 50.002*33. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Praznik slov. štajerskega učiteljstva. (Dalje.) III. Občni zbor „Zveze". Ob 11. uri se je nabralo v veliki dvorani celjskega „Narodnega doma" veliko število — do 200 — slovenskega štajerskega učiteljstva in več prijateljev našega stanu. Med gosti smo videli c. kr. okr. šol. nadzornika S u p a n k a (opravičili so se c. kr. okrajni glavarji celjski, mariborski, slovenje-graški, c. kr. šol. nadzorniki Dreflak, Schechel, Vodušek in Schmoranzer — zadnja dva sta prišla h koncertu. Kot opravičilo je veljal pogreb ptujskega c. kr. okr. glavarja), ravnatelja Schreinerja, profesorja Lavtarja, dr. Fr. Ilešiča, ravnatelja dr. Bomiha, zastopnike „Zaveze" predsednika L. Jelenca, upravnega odbornika tov. Dimnika in dež. poslanca tov. Gangla, dr. Kukovca itd. Pri časnikarski mizi sta sedela urednika „Domovine" in „Narodnega Lista". se odpeljala na božične počitnice k svoji materi vdovi v Škoijo Loko v trdni nadi, da se vrne čez 10 dni zopet na svoje mesto in z okrepčanimi močmi iznova nadaljuje svoj težavni posel učiteljice. Božične počitnice so minile, a nje ni bilo. Zadnji dan je dospel list s kratko vsebino : „Zbolela sem, in zdravnik pravi, da moram ostati v postelji najmanj mesec dni, a pozneje pa že pridem, upam, da ta čas popolnoma okrevam." Minil je januar, potekel je februar, oglasili so se krilati pevci, in zbežal je mesec marec, a Grozdane le ni bilo. Pač pa so prihajala poročila, da je oddnedodne slabeja. In res, ni je bilo več ! Prišle so velikonočne počitnice, a s temi je ugasnilo [tudi nje mlado življenje. Dne 15. aprila je umrla pri svoji materi, stara 29 let, za navadno učiteljsko boleznijo — sušico. Rajnka Grozdana Pader, tako se je zvala sama, je dovršila učiteljske študije v Gorici 1898 s prav lepim, skoraj odličnim uspehom. Službovala je ves čas, 9 in pol leta, vedno v Poljanah nad Škofjo Loko vobčo zadovoljnost občinstva in šolskih oblastev. Bila je jako na- Občni zbor je otvoril predsednik tov. Kocbek s tem-le pozdravom: Slavni zbor! V vabilu k našim današnjim zborovanjem „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" smo rekli: Velikončni ponedeljek bodi vstajenja dan za nas slov. štaj. učiteljstvo! Pokažimo, da se hočemo tesno stanovsko organizirati na znotraj in na zunaj, da hočemo braniti naše ljudsko šolstvo proti vsakemu nazadnjaštvu v korist našega naroda. Z našim učiteljskim praznikom, ki pa pomenja za nas delo, smo združili še drug namen, da z našim koncertom zvečer v proslavo 60 letnega vladanja presvetlega cesarja izrazimo svoj dinastični čut. Obiskovalci zborovanj naše „Zveze" vedo, da nas radi počaste dobro nam znani in priznani šolniki ter zastopniki raznih naših organizacij in društev. Tudi danes imamo v svoji sredi g. ravnatelja c. kr. učiteljišča v' Mariboru in predsednika „Slov. Šol. Matice" Hen. Schreinerja, g. profesorja Lavtarja, g. predsednika „Slov. Matice" in tajnika društva slov. profesorjev dr. Fr. Ilešiča, predsednika „Zaveze jugoslov. učit. društev" tovariša L. Jelenca, dežel, poslanca in izbornega urednika „Učit. Tovariša" in „Zvončka" tovariša Gangla, mestnega odbornika bele Ljubljane in predsednika „Ljubljanskega učit. društva" ter neumornega blagajnika „Učit. konvikta" tovariša Dimnika in ravnatelja mešč. šole v Krškem in župana dr. Romiha. Pozdravljam Vas najiskrenejše! Živeli! (Burno ploskanje.) Posebno veselje pa me navdaja, kadar vidim v naših zborovanjih navzoče neučitelje, kakor tudi danes. Teh niso privabila naša stanovska razmotrivanja, nje je gnal neodoljiv čut, da nam pionirjem ljudske prosvete izkažejo svoje simpatije, da javno dokažejo, da tudi oni žele napredek šolstva v korist našega naroda, da tudi oni žele boljše stanje učit. stanu. Bodite mi 6rčno pozdravljeni! — (Ploskanje.) Veselo znamenje za nas učiteljstvo je, da je tudi nam prijazno časnikarstvo danes zastopano. Iskreno pozdravljam g g. urednika „Domovine" in „Narodnega lista". Živeli! (Ploskanje.) Začetkoma sem rekel, da je danes naš praznik, dan vstajenja. Naše vstajenje pa je le potem mogoč0, ako se vse cenjene slov. učiteljice in učitelji zavedajo stanovske organizacije, zlasti v sedanjih burnih časih, ko se uči-teljstvu izkuša na vse načine izpodkopavati zaupanje in ugled. Kakor vidim, ste prihiteli iz vseh krajev zelene Štajerske na naša zborovanja v starodavno mesto Celje. S tem ste najsi-j a j n e j e pred narodom pokazali svojo stanovsko zavednost. Pozdravljam Vas, kličoč: „Na zdar!", posebej pa še navzočega šolskega nadzornika g. Supaneka. Slavni zbor! Letos praznujemo izreden dogodek, namreč 60 letnico vladanja presvetlega cesarja. Kako je napredovalo šolstvo v teku zadnjih 60 let, kako se je povzdignil učiteljski stan v tem času, o tem Vam bo danes poročal odličen govornik. Prepričani pa smo vsi, da se je to moglo zgoditi le potom šolskih postav in zakona o društvih, katere smo prejeli od našega preljubljenega vladarja. Ako se ozremo v dolgo dobo 60 letnega vladanja, se darjena, vneta učiteljica, bolj šibkega telesnega zdravja. Po mišljenju je bila vsekdar naprednega in odločnega narodnega duha. Pri šolski mladini je uživala občo ljubezen, zakaj vedla se je napram tej ko ljubeča mati. Dne 17. aprila smo jo spremili k zadnjemu počitku v Škofji Loki. Bil je sicer lep, solnčen dan, a žalosten za nas spremljevalce. Pri izprevodu je bila zastopana domača občina po gospodu županu Grošlju in po več vaščanih iz Poljan. Zbralo se nas je tudi 10 učiteljev in le 2 zavedni učiteljici, četudi je bil za pogreb jako ugoden čas in zveza najboljša z Ljubljano. Naj veljajo te vrstice nji v blag spomin! f Boštjan Sirk. Velikonočni torek smo položili v Slivnici, hribovski vasi šmarijskega okraja, k zadnjemu počitku upokojenega nadučitelja tov. Boštjana Sirka. Mož je bil star 66 let, a občutil je tudi pezo in težkoče našega stanu, in ko bi teh ne bilo, bi dočakal zmeraj še lahko dokaj let. moramo čuditi, v koliko so se v tem času iz-premenile socialne, gospodarske, kulturne in politične razmere med avstrijskimi narodi. Poleg teže ogromnih vladarskih dolžnosti pa je moral presvetli cesar prenašati tudi bridke udarce neusmiljenje usode. A vkljub temu nam je vzor neumorne delavnosti in požrtvovalnosti v blagor drugim, v korist svojih podložnikov. Ko praznujemo ta redki jubilej, sem prepričan, da vsi želimo, naj Bog ohrani našega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja. Pozivam Vas, da vzkliknete z menoj presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. trikratni: Živio! (Glasni živio-klici.) Nato imenuje za reditelja tov. Žagarja ¡in Kranjca ter predlaga, da se odpošlje vdanostna brzojavka na kabinetno pisarno cesarjevo. Predlog se sprejme. Ravnatelj mariborskega učiteljišča gosp. S c h r e i n e r se zahvaljuje za pozdrav posebej kot predsednik „Slov. Šolske Matice", katere cilji se sicer ne strinjajo z „Zveznimi", vendar pa ujemajo. Dočim ima „Zveza" nalogo pospeševati stanovske smotre učiteljstva, skrbi „Slov. Šolska Matica" za pospeševanje in podporo duševnega napredka v učiteljskih vrstah. „Slov. Šolska Matica" se lepo razvija, letopisi izkazujejo od leta do leta naraščanje društve-nikov. Zahvaljuje se učiteljstVu za gmotno in duševno podporo „Slov. Šol. Matice". Ako „Slov. Šol. Matica" danes še ne zadostuje vsem zahtevam, je vzrok to, da je treba povsod ledino orati. Prepričan je, da je duševni napredek slov. učiteljstva tesno združen s stanovskim. Ker je pa danes slovenski učitelj na svojem mestu ter zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti, mu tudi priznanje od drugih strani ne izostane. V današnjih težkih časih nam je pričakovati boljše bodočnosti naroda edinole od ljudske šole. Kdor tedaj dela za ljudsko šolo, dela v eminentnem smislu za narod in mu zasigurava boljšo bodočnost. (Živahno pritrjevanje.) Predsednik „Zaveze jugoslov. avstr. učiteljskih društev" tov. L. J e 1 e n c iz Ljubljane izvaja, da v teku zadnjih 38 let noben stan ni toliko napredoval kakor učiteljski stan. Ne bo primerjal obče naobrazbe ne delovanja v šoli in zunaj šole, reče samo, da je napredek jako velik. Učiteljstvo je spoznalo mož organizacije in se je začelo združevati ter v društvih delovati. In ravno v tem oziru je prednjačilo štajersko učiteljstvo, ki je začelo slov. učiteljsko organizacijo. Nastala so okrajna učit. društva, osnovala se je „Zaveza", ki ima baš letos 20. glavno skupščino v Gorici. Vendar se štajersko učiteljstvo še ni zadovoljilo, vztrajalo je na pričetem potu in si osnovalo pred nekaterimi leti „Zvezo", katere občni zbor kot predsednik „Zaveze" presrčno pozdravlja. „Zveza" naj raste, cvete in se krepko razvija. (Živio-kliei.) Urednik „Učit. Tov." in dež. poslanec idrijskega mesta, tov. Engelbert Gangl se zahvaljuje za pozdrav, ki se mu je izreke! kot deželnemu poslancu, izvoljenem kolikor-toliko na učiteljskem programu. Poslanci imajo samo sedanjost, a učiteljstvo ima bodočnost. Nemški pesnik Grillparzer je izrekel nekdaj Radeckemu krilate besede: V tvojem taboru je Avstrija! Mnenje nas vseh pa je, da je bo- Dalje v prilogi. Rojen leta 1842. pri sv. Barbari poleg Vurberga je služboval v stari eri na različnih krajih slov. Štajerja, kakor pri sv. Rupertu v Slov. Goricah, v Kapelah pri Radgoni, v Haj-dini pri Ptuju, pri Sv. Tomažu itd. V Dolu je postal definitiven ter se tam poročil z žalujočo vdovo, ki je 35 let delila z njim žalost in veselje zemeljskega življenja. Ko je nekaj časa služboval v sv. Vidu pri Planini, je bil imenovan za šol. vodjo slivniške šole. Tukaj je z izredno marljivostjo deloval 16 let. Bil je znan kot marljiv učitelj, kar pričajo pohvalna pisma od 1. 1876. do I. 1885. in vzoren vzdrževalec discipline in reda na šoli. Dokaz njegovega delovanja je od njega poučen in vzgojen rod. Pred 17 leti je začel bolehati v grlu, ter so mu zdravniki svetovali, naj pusti šolo in orgle, sicer je nevarnost sigurna. Uklonil se je temu, akoravno še krepak, tudi zaradi takratnih neprijaznih mu razmer ter užival zasluženi pokoj celih 17 let, dokler mu ni letos neizprosna smrt pretrgala nit življenja. Bodi mu žemljica lahka! Priloga k 18. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 1. maja 1908. dočnost slovenskega naroda v taboru slovenskega učiteljstva. Na treh trdnih stebrih sloni organizacija slovenskega učiteljstva, ki mu bo zasigurala bodočnost: na narodnosti, svobodomiselnosti in demokratizmu; na narodnosti, ker mora učitelj skrbeti za to, da se ljudstvo zave svoje narodne samobitnosti in svojih narodnih pravic, na svobodomiselnosti, ker more šola vršiti le tedaj svojo nalogo, ako je neodvisna, od te ali druge struje. Šola služi svojemu namenu. Na demokratiškem stališču stojimo, ker čutimo pač mi najbolje poniževanje in odvisnost najširših ljudskih slojev in delimo omiko delavskemu kakor gosposkemu detetu. Prvotna vrednost vsakega je enaka. Kar dvigne enega nad drugega, je duševna sila. A ta ga ne dvigne, da bi poniževal droge, temveč zato, da pritegne tlačene in poniževane nase in jih otme uboštva in sužnosti. V znamenju teh treh principov najlepše pozdravlja zborovanje.) (Hrupno ploskanje.) Predsednik izvrševalnega zbora „Narodne stranke", g dr. KnkoT.ee, izvaja: Vaše zborovanje se tiče tudi nas drugih neučiteljskih krogov. Vaše delo je za javnost velikega pomena, zato smo se ga udeležili tudi mi, ki se brigamo za usodo slovenske javnosti. Zborovanju moremo le želeti najlepših uspehov in najplodovitejših sklepov. Pojavila se je v slov. narodu na Sp. Štajerskem« zadnja leta struja, ki odreka šoli in učiteljstvu zasluženi in potrebni ugled. Pokazalo se je celo, da se je ljudstvo zbesnelo proti šoli, da mnogi godrnjajo in preklinjajo, ako o šoli le kaj slišijo. To ni vzraslo iz našega vedožeijnega naroda samega, temveč so mu to gotovi gospodje umetnim potom «cepili iz politiških ozirov. „Narodna stranka" si ni prisvojila tega v politiških borbah pač pa lahko popularnega, a narodu škodljivega gesla, temveč si je prizadevala ugled šolstva varovati in dvigniti, dobro vedoč, da ima le oni narod up v dosego politiških in gospodarskih uspehov, ki skrbi za svoje šolstvo. Slišal sem danes poudarjati narodnostni moment v organizaciji slov. učiteljstva. Ako se danes bore „neodvisni" nemški sodniki z vso žilavostjo za nemškonarodni značaj sodišč, ako stoje v prvih bojnih vrstah za politiške pridobitve nemštva, ako vlada izjavlja, da proti vesti uradnikov nima orožja, ga ne sme imeti tudi proti narodnemu učiteljstvu, če vzgaja slovensko mladino v narodnem duhu in to ne iz politiških, temveč iz vzgojeslovnih ozirov. Žalibog, da so razmere pri nas na Štajerskem take, da šolske oblasti goje tajno nezoačajnost med učiteljstvom. Smatram pa Vašo organizacijo za dovolj krepko, da bo z vso ostrostjo pospeševala in branila narodno vzgojo v naših šolah. Naj koristi današnje Vaše zborovanje Vašemu stanu in celi naši javnosti. (Živahno pritrjevanje.) Nato je dal predsednik besedo tov. Lju-devitu Cerneju, ki je govoril o temi „Vzgojujmo mislece!" prav krepko in jedernato. Razpravo objavimo v celoti. — Ko je govornik končal, mu je vse čestitalo na izborno izvedeni razpravi. Velezanimivo je bilo tudi predvanje g. dr. Frana llešiča: „Jubilej 1848—1908." Govornik je razpravljal o prvih nastankih slovenske šole 1. 1848 in o prvih učiteljskih skupščinah. V živih slikah je kazal prve sestanke slovenskega učiteljstva v Ptuju in Vidmu 1. 1848. in 1849. in prve znake zbujajoče se narodne stanovske zavednosti med tedanjim učiteljstvom. Predavanje dr. llešiča, ki je le del večje razprave, je bilo sprejeto z največjo pohvalo. Ko je zahvalil predsednik oba govornika, je zaključil občni zbor, ki je napravil na vse najlepši in najpovoljnejši vtisk. Tako dostojno in stvarno zboruje učiteljstvo ! * * * Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo konec poročila (ustanovitev „Zveze narodnih društev" in koncert) danes teden. Brzojavni pozdravi. Zagreb. K patriotskoj proslavi želi najsjajniji uspeh! Savez hrvatskih učiteljskih društava. Ljubljana, v imenu deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani najsrč-neje pozdravljam vse zbrano slovensko učiteljstvo, iskreno želeč ob današnjih zborovanjih in koncertu obilo najboljšega uspeha in najlepše zabave! Živeli! Juraj R e ž e k , predsednik. Dornberg. Slava in najboljši uspeh Vam bojevnikom za narodne in stanovske svetinje ! Goriško učiteljsko društvo: K r i ž m a n. Gorica. Iskren pozdrav zbranemu učiteljstvu in čestitke k ideji ustanovitve narodne socialne zveze, s katero ste se postavili na čelo gibanja za kulturni napredek naroda! Dr. Dinko P u c , predsednik „Zveze narodnih društev"- na Goriškem. Praga. Da sledi resnemu posvetovanju uspešno delo, žele Adrijani: Čer nič, J u -nečko, L o z a n, Mačkovšek, Preko r š e k , Prijatelj, Pučnik. Š 1 i -bar, Žnidaršič, Zupani č. Vojnik. V duhu z Vami! Želim najboljše uspehe! Naprej naš stan 1 Naprej zastava Slave! B r e z o v n i k. Gorica. Duhom Vam kličem srečen uspeh prizadevanjem ! K r a j n i k. Gorica. Oprostite, ne morem priti. Obilo uspeha! D u 11 e r. Ljutomer. Iz oddaljene prlekije kličemo dični „Zvezi" krepko naprej! Ceh, Karba, Mavrič, Robič, Vršič, Zacherl. Goriška realka — Potemkinski zavod. Ako danes zopet povzdignemo glas, da izpregovorimo o neznosnih razmerah na goriški realki, moramo predvsem natanko določiti naše načelno stališče nasproti vprašanjem, ki so sedaj pereča na tem zavodu. Odkar raste potreba po višji izobrazbi v naši deželi kakor po vsi državi, uvidevajo vedno širši sloji potrebo srednjih šol. Število dijakov na gimnaziji in na realki se veča od leta do leta iznenadno močno. Naše srednje šole sedaj niso več to, kar so bile še pred desetletji. Takrat so še bile šofeke klopi napol prazne, in vlada je uredila pouk zgolj po svojih potrebah in željah. Da je med temi bila prva — skrb za nemščino in Nemce, to se ume samoposebi. Tako je prišlo, da sta med nami dobili gimnazija in realka nemški učni jezik, dasi Nemcev ni v deželi, izvzemši — gostov. Odtlej so se razmere močno izpremenile. Šole sedaj niso več le zavodi, iz katerih pripravlja vlada mladino, da bo kdaj služila njenim namenom (kakor semenišča služijo namenom hierarhije). Težišče je sedaj premaknjeno na drugo stran. Zakaj zmagalo je spoznanje, da se ima urediti šolstvo po zahtevah in potrebah državljanov, ki vzdržujejo šole. Radi pripoznamo, da so odločujoči vladni krogi v marsičem že krenili na novo pot. Kakor so prodrli novi nazori glede važnih delavskih zahtev itd., tako si je vlada prisvojila tudi že v šolstvu marsikatere izmed plodovitih nazorov modernega socialnega razvoja. Zatorej je svež dih napredka zavel po vsi državi. Ne le zdrava pedagogika, ampak predvsem tudi dejanska potreba sedanjega življenja zahteva, da bodi učni jezik po šolah povsod materinščina mladine, ki išče izobrazbe. Upravičenost te zahteve je vlada v bistvu pripo-znala. To pričajo šole s češkim, poljskim, ru-sinskim, hrvaškim in italijanskim učnim jezikom poleg nekdaj izključno le nemških šol. Le nasproti nam Jugoslovanom in zlasti nasproti Slovencem veljajo še nerabna stara, drugod že zapuščena načela, in zlasti na Goriškem imamo srednje šolstvo še tako urejeno, kakor je bilo pred pol stoletjem, ko je kulturno življenje bilo še tesno omejeno in vse drugačno od sedanjega. Dokler se ta uredba ne izpremeni, in dokler se nam ne izpolni vseskozi upravičena zahteva vsaj po slovenskih vzporednicah na goriški gimnaziji in realki, tako dolgo ne bomo prenehali ponavljati te zahteve ob vsaki priliki in uporabljati vsa zakonita sredstva, da prisilimo vlado k preureditvi sedanjih načelno ne-vzdržljivih razmer. Na goriški realki pa so zavladale zadnja leta še posebne neprilike, izvirajoč v dosedanjem preživelem nemškem sistemu. Spričo njih smo primorani, da v interesu učeče se mladine in staršev glasno in odločno zahtevamo, n e le da se odstranijo osebe, ki so jih provzročile, ampak da se obenem odpravi ves trhli sistem. Razumen človek bi pričakoval, da vlada uredi nemško šolo v nenemški deželi tako, da ponudi grenko jedro vsaj v mamljivi poslajeni prevlaki. To se pravi, mislili bi, da priskrbi šoli izbornega ravnatelja in izborne učne osebe ter ustvari zavod, ki se odlikuje in priporoča po svoji upravi — vkljub temu, da je postavljen na protipedagoški temelj tujega učnega jezika. Z nekoliko skrbnostjo bi učne oblasti lahko ustvarile zavod, da bi se vsaj na videz opravičeno reklo: Glejte, Slovenci in Italijani, vi pač ne zmorete takega vodstva in takih vzornih učnih oseb; vaša mladina je v dobrih rokah , vi sami bi je ne mogli izročiti boljšim! Ali kaj imamo v resnici namesto odličnega ali vsaj le nekoliko hvalevrednega zavoda ?! Na goriški realki gospoduje že nekaj let ravnatelj, ki doslej še ničesar ni storil, kar bi mu naklonilo simpatije prebivalstva bodisi te ali one narodnosti. Pač pa se je potrudil, da je, ne umevajoč svojega položaja, odbijal od sebe Italijane, Slovence in tudi Nemce z enako brezobzirnostjo. Kmalu, ko je nastopil ravnateljsko mesto po zaslugi klerikalne pro-tekcije, je razljutil mestno starešinstvo goriško, ker je v občevanju z njim usiljeval svojo nemščino, potem je začel svojevoljno prekoračevati proračun za realko, kolikor ga pokriva mestna občina, po mestu pa se je začulo, da so njegove nakane, upreči mladino v klerikalno organizacijo, razburile ves profesorski zbor zoper njega. Starše dijakov je odbijalo osorno, brezsrčno vedenje ravnateljevo, na šolsko mladino pa so se o s u 1 e brezobzirne kazni kot pogla v i >t n o vzgojevalno sredstvo. Izključenja so prišla na dnevni red, in baje so celo anonimne denuncijacije dijakov prišle včisli in rodile usodepolne posledice. Na drugi strani pa je hinavščina začela odpirati dijakom naklonjenost pobožnega ravnatelja. Lep zgled je začel dajati ravnatelj sam, ker so ga ljudje videvali, kako vztrajno hodi v cerkev, in si, stopajoč iz nje, na cerkvenem pragu izteplje s hlač na kolenih prah in bolhe. Iz profesorskega zbora so začeli izginjati starejši izkušeni člani, ravnatelj jih je znal nadomestiti z mladimi suplenti pristnega nemškega mišljenja in klerikalnega značaja, ki so brezpogojni pristaši ravnateljeve pičle olikanosti in razsodnosti, pa tem večje nadutosti in gospodstvaželjnosti in so, kakor on sam, prepričani, da se ni čisto nič treba ozirati na to, da stoji nemška realka v nenemški deželi. Kakšne razmere vladajo po takih okolnostih med člani profesorskega zbora in pa med njimi in ravnateljem, to si lahko mislimo. Dijaki se spogledujejo, ko vidijo, da razen Brechlerjev nihče ne občuje z ravnateljem, in da tudi med profesorji ni sloge, ni spoštovanja, nego se srečavajo kakor tujci. Ni čudo, ako se je po takih, za šolski zavod kvarnih in nedopustnih predpogojih di-jaštvo v neznosnem položaju odločilo za samopomoč in je v lanski jeseni dalo duška svoji nevolji v hrupnih pouličnih demonstracijah, štrajkih in uporih. No, to pot ravnatelju ni bilo pripuščeno veselje, da bi se bil znesel nad dijaštvom s kaznimi. Višja šolska oblast je uvidela, da bi se z njimi ne dosegli pravi krivci, in je kaznovanje dijakov zabranila — vsaj drugače si nihče ni mogel tolmačiti iz-nenadene popustljivosti nasproti dijakom. Kam vodijo take razmere, če ne do polne anarhije?! Ravnatelju je prišel v teh bridkih urah na pomoč edino le skrajno nemško-nacionalni list „Grazer Tagblatt"! V št. 818. z 12. novembra 1907. je ta list prijavil uvodni članek, ki ga je pisal bržkone eden ožjih pristašev rav-nateljevih — saj drugi ljudje se zanj ne zanimajo. Iz tega članka bruha strastno sovraštvo zoper naše dijake, in z grozo smo čitali nazore, ki jih najbrže imajo nemški vzgojevalci, ki jim je izročena naša mladina na goriški realki. Dijake imenuje članek degenerirance, prostaško drhal itd. Ali na to opozarjati sedaj ni naš namen. Tembolj pa opozarjamo na besedo, ki se je člankarju izmuznila v pero nehote in po bliskovo, razjasnuje razmere na goriški realki s čisto nepričakovane strani. Člankar namreč imenuje ta zavod „Potem-kinska šola". Tako torej! Sedaj vemo, s kakšnimi sredstvi se izkuša to nemško šolo pri nas vzdrževati! Saj se spominjamo, da so pred leti stalno prihajale v javnost tožbe, da so učni uspehi na realki nenavadno slabi, da leto za letom pade ogromno število dijakov, jn da se staršem zaraditega po nepotrebnem večajo stroSki za šolanje sinov, in da mladina izgublja cela leta zlatega časa istotako brez potrebe le nemškemu učnemu jeziku na ljubo. — Mahoma pa so izginile te pritožbe, in šolska izpričevala so začela izkazovati ugodnejše uspehe. — Sedaj vidimo, kako se je priredila ta izprememba. Napravili so — P o t e m k i n s k o šolo! Š o 1 o z a s 1 e p i 1 o javnosti, staršev in mladine! S katerimi sredstvi so to dosegli, tega ne moremo preiskovati, vidimo pa le in to prav jasno, da se varanje ni moglo vzdrževati dolgo. Niti ta pripomoček ni pomagal, da so nastavili za ravnatelja pristnega pobožnjaka, torej enega iz tiste vrste ljudi, ki se najbolj razumejo na hinavstvo in slepljenje! Nenormalni odnošaji so z vso silo izbruhnili na dan z demonstracijami lanske jeseni, in odtlej se noče več povrniti na realko tisti mir, ki je temeljni pogoj uspešnemu delovanju šolskega zavoda. Ob sklepu zimskega polletja so seveda tudi že izginili tisti ugodni učni uspehi, ki so poprej nekaj let slepili navzgor in navzdol. Ni brez pomena, da je goriški realki dal priimek „Potemkinska šola" pristen Nemec. Doslej so namreč vsi glasovi zoper sedanjo uredbo realke prihajali le od Slovencev in Italijanov. Sedaj pa vidimo, da celo Nemci nimajo ugodnega mnenja o nji in jo smatrajo za nevzdržljiv nestvor, ki vara mladino in starše in vara davkoplačevalce, ki morajo trositi leto na leto tisočake za šolski zavod, ki je tako temeljito zavožen, da na nobeno stran ne doseza želenih uspehov. Mi pa hočemo učni zavod, ki bo ustrezal potrebam ljudstva in bodo uspehi vredni žrtev zanj. Kratkomalo ne bomo več trpeli, da nas bodo še dalje sleparili s Potemkinovo vasjo ter — uničevali našo mladež. Novi deželni zbor naj izpolni svojo nalogo in — dolžnost tudi v tem oziru. Ni dvoma, da se bomo tudi res korenito bavili v deželnem zboru z vprašanjem naših srednjih šol, prav posebe pa še z našo realko. Prav korenito posvetimo v to sršenje gnezdo! Starši, ki so se obrnili po podžupanu B o m b i g u na naučno ministrstvo, so poslali prepis svoje pritožbe tudi meni s prošnjo, da se pridružim delovanju za končno ureditev naših srednjih šol v Gorici. — Srčno rad! Upam, da nas najde prihodnje zasedanje deželnega zbora že vse pripravljene. A. G a b r š č e k. Odlomek iz avstrijske enakopravnosti v drž. prora- čunu.3 ii. A Ko smo dokončali prvi del svoje razprave pod gorenjim naslovom, nam je prišla v roke januarska številka nemškega lista „Die deutsche Arbeit", kjer izkuša neki člankar dokazati na podlagi statistike, kako pravična je c. kr. avstrijska vlada napram Čehom glede vzdržavanja obstoječih srednjih šol, kakor tudi ustanavljanja novih. Avtor izkuša na podlagi svojih dokazovanj doprinesti dokaz, da c. kr. vlada enakomerno, to je v razmerju — nemškega in češkega — prebivalstva skrbi za srednje šole na Češkem, drugače rečeno : Čehi se ne smejo pritoževati, da nimajo dovolj čeških srednjih šol — akoravno je n. pr. v letošnjem proračunu postavka 308.800 K za nova šolska poslopja nemških, a le 250.000 K za češke šole. Da pa avtor na podlagi svojega logičnega dokazovanja ne pride do napačnih premis, prišteje kratkomalo 3, reci: tri nemške srednje šole češkim, ker pohaja te nemške srednje šole 296 čeških gimnazijcev in 439 čeških realcev. — In na tem „logičnem" stališču stoji menda tudi c. kr. vlada napram Slovencem, ker jim noče dati nobene popolnoma slovenske srednje šole, zakaj vse srednje šole na Slovenskem so itak namenjene Slovencem, ker jih pohajajo Slovenci. Te logike so se najbrže držali tudi naši klerikalni poslanci, ko so sklepali kravjo kupčijo radi nove „nemške" gimnazije v Ljubljani. In dosledni, narodno radikalni državni poslanec Žitnik je stal tudi na *) Glej štev. 14. t. 1. tem stališču, ko se je upiral z rokami in nogami proti poslovenjenju dosedanjih „slovenskih" gimnazij. Ko pride nekoč do nekake narodne sprav-ljivosti v mnogojezični Avstriji, bodo gotovo pravični Nemci zahtevali od mehkih Slovanov, da bodo morali zaradi nekakega bontona Slovani pohajati edino le nemške srednje šole, zakaj te srednje šole ne bodo nemške, temveč slovanske, ker jih bodo obiskovali Slovani. Oglejmo si to „Statistiko" dalje. Avtor trdi, da študira na čeških srednjih šolah 3*8%, a na nemških 18"o% Židov. In v kraljestvu sv. Venclja je zaradi te Statistike 72% čeških Židov in le 38 % nemških ; tedaj je po teh % od 2128 židovskih srednješolcev najmanj 1532 češko-judovskih. Ako odštejemo od 11.502 učencev nemških srednjih šol na češkem 1532 češko-judovskih in še onih 735 čeških učencev, ima tedaj 9235 nemških srednješolcev toliko šol kakor 19.103 čeških. Ta Statistik navaja dalje, da so pri maturi v % v obeh srednjih šolah skoro enaki, namreč 74-8% in 74'4 %; edini razloček je ta, da napravi na čeških srednjih šolah vsak peti učenec maturo z odliko, a na nemških vsak šesti, na čeških srednjih šolah ne napravi povprečno vsak dvajseti učenec mature, a na nemških že vsak dvanajsti. Dokaz, da se od nemških maturantov zahteva več. (?!) Tej statistiki nasproti pa navajamo drugo uradno statistiko, ki govori, da pade v nemških srednjih šolah semestralno v gimnazijah 8 8% in v realkah 11'8% dijakov, a v čeških pa 9.7 % v gimnazijah in 14-1% v realkah. Z ozirom na te % lahko vsak trezno-misleč človek računa, kako se na umetni način dela zadostno število dijakov za posamezne nemške srednje šole. Nemški profesorji klasi-fikujejo mileje edino iz tega vzroka, da dobe čimpreje zadostno število srednješolskih dijakov, ki jim je treba ustanoviti novo šolo, oziroma staro vzdržavati. Nemški profesorji pa postopajo na Slovenskem ravno narobe. Na goriški realki, ki je — mimogrede povedano — nemška, pade semestralno do 70 % slovenskih, oziroma laških dijakov, in profesorji jih gonijo „rokodelstva se učit". In skoro bi lahko trdili, da je edini vzrok tej strogosti ta, da se pokaže na višjih mestih nesposobnost slovenskih dijakov, ozir. da kak minister zamaši usta temu ali onemu poslancu-interpelantu, ako mu sploh odgovori — češ nimate zadostnega števila sposobnih dijakov. Statistik navaja dalje, da je na čeških srednjih šolah oproščenih 64*2 % dijakov, a na nemških pa le 50'3%, iz česar sklepa avtor v „Deutsche Arbeit", da so Nemci opravičeni zahtevati malo več srednjih šol. No, uradna Statistika pa trdi, da velja en nemški srednješolski dijak državo letno 308-7 K, češki pa le 270-8 K. Slednjič še to-le : V Pragi je 15 čeških in 10 nemških šol, kar odgovarja popolnoma razmerju nemškega in češkega prebivalstva Češke. „Und da Prag dermal ja noch immer die Hauptstadt auch des deutschen Teiles ist, so ist ihre Zahl nicht zu grofi." Dobro ! Dunaj je tudi prestolno mesto države, kjerje češkega prebivalstva nekaj milijonov, in temu prebivalstvu pristoja po „avstrijski" enakopravnosti n a j m a n j 2 3°/0 v s e h srednjih šol na Dunaju. Imajojih pa — 0 In ali naj pišemo poglavje o slovenskih srednjih šolah na Slovenskem '? To poglavje prepuščamo spretnejšemu peresu. Potovanje v London k šolsko - higieniškemn kongresu in razstavi. Poroča L. Jelene. (Konee.) Govoriti imam še o kongresu. Slovesna otvoritev je bila napovedana dne 5. avgusta opoldne. Ne vem, iz katerega vzroka se je zakasnila do četrte ure popoldne. Ko stopim ob 3/44. v krasno slavnostno dvorano, kjer se vrše promocije, je bila v večini že zasedna. Točno ob 4. uri vstopijo vsi člani komiteja na čelu jim veliki župan londonski, ogrnjen s škrla-tastim plaščem in z zlato verižico okrog vratu. Na vzvišenem prostoru, na nekakem prestolu zavzame svoje mesto, govori pozdravni govor ter otvori kongres. Ko izroči predsedstvo predsedniku kongresa, Siru Lauder Bruntonu, zapusti s svojim spremstvom majestetično dvorano. Pri otvoritvi je nastopilo potem še 12 gov *JfO >rv fl, ;f! '-fr . «v ■ t» Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu podpisani vljudno naznanjam, da sem oddal zaradi svoje bolezni vso čevljarsko obrt gospodu Antonu Trtniku, katerega kot strokovnjaka prav dobro poznam in ga slavnemu občinstvu kakor mojim dosedanjim odjemalcem prav toplo priporočam. Z odličnim spoštovanjem K. Hinterlechner. Ljnbljana, 26. aprila 1908. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. K. Hinterlechnerja čevljarsko obrt. Zagotavljam, da bodem cenj, naročnike s prav dobrim in trpežnim blagom, kakor tudi z lepo izvršbo, kot moj prednik, postregel. Priporočuje se za naklonjenost beležim z odličnim spoštovanjem Anton Trtnik čevljarski mojster, Francovo nabrežje 21. * a Naš denarni zavod. (24) 12—5 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta r Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in iiplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/,7. ure zvečer ali pa vsai dan potom poštne nakaznice ali o. kr. poštne hranilniee (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B O , D E , F , G , H 18 24 38 46 60 70 85 17 23 37 45 59 69 84 6 4 „ 50 3 „ - 2 „ 50 2 „ - 1 n 75 1 „ 50 18. 24. 38. 46. 60. 70. 85. 3 4 56 81 70 42 26 Zadružni lokal je v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 17. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. Šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. — Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. 5 52—31 Stanje Hranilnih «log koncem oktobra 1907: K 22,158.277-33. Pošt. hran. rač. št. 828.406. Telefon 185. Stanje upraavnega premoženja koncem oktobr 1907: K 12,746.874-0«. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Dunajskacesta 18, v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4J/2% brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 '/«"/o z 1 '/»"/o amortizacijo sli pa po 5 '/«"/o brez amortizacije. Na me-niee po 6 °/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 10 načrt glede amortizacije dolga. 12 9 I Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani, Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in ueiteljstvu uradne tiskovine Iz svoje zaloge. — Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. oo 12-6 —--M Litografija. 1 Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. estna === hranilnica = ljubljanska = v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3 = poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. = Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov kron. z=z Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. = sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo- letnih otrok in varovancev. 4 12—9 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.