POMLADNJI KLIC.
Dvigni se, moj duh, iz groba
Črnih mislij in skrbij !
Zopet sije solnčna doba
Na gorovje in ravni.
Zopet si poročno krilo
Zemlja snuje iz cvetic,
Zopet v domovino milo
Zbor se vrača pevek-tic.
V iogili, gi-mih in na polji
Sto napevov se glasi,
Na pogorji in potlolji
Vse l)rsti in govori.
Mar umt'ti nisi zmožen,
Kar napaja vid in sluh V
O kak('i le moreš tožen
Sam molčati zdaj-moj duh ?
A n t. M e d v e d.