»GLAS« v vsako gorenjsko hišo!
ŠE DOBER TEDEN DO ŽREBANJA V ŽELEZNIKIH — NAROČITE GLAS IN PORAVNAJE NAROČNINO, DA BOSTE SODELOVALI TUDI VI — ŽE LETOS SE JE NAROČILO NA GLAS 1000 NOVIH NAROČNIKOV!
LETO XVIII. — številka 24
Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice. Krai.j, Radovljica, skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
KRANJ, sreda, 23. 3. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   PEL OVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Jamir.rja 1958 kot poltednik. Od 1. fanuaita 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer oh »r?<1ah in sobotah
Dobrodošli t PLANICI
Dolina pod Poncami na čelu z Bloudkovo velikanko, na kateri smo pred dobrimi 30 leti doživljali rojstvo smuških poletov, bo v teh dneh v očeh svetovne športne javnosti. V Planico bodo prispeli domala vsi junaki velikank, kjer bodo počastili jubilej — 30 letnico, ko je človek prvič preletel 100 m.
Naš pozdrav naj velja v prvi vrsti vsem pogumnim tekmovalcem, ki so prišli na planiški jubilej iz Norveške, Finske, Švedske, SZ, Poljske, CSSR, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Francije, Italije, Avstrije, ZDA, Švice in Jugoslavije. Vaša udeležba na proslavi velikega dogodka pomeni za nas počastitev, hkrati pa tudi vzpodbudo naši mladini, ki bo lahko v teh dneh gledala edinstveno lepoto smučarskih poletov. Razen inozemskih in domačih skakalcev pozdravljamo vse goste, ki bodo prišli v teh dneh v Planico. Prav vsem naša dobrodošlica.
Želimo, da bi potekale te jubilejne tekme res brezhibno in da bi bili z njimi vsi zadovoljni. Želimo, da bi te dni nad visokogorsko dolino sijalo sonce in da bi se vam velikani Julijcev pokazali v vsej svoji veličastni lepoti. In ko se boste po planiških slavnostih vrnili domov ostanite zvesti prijatelji športnega gibanja, čigar bistvo ni niti zmagati niti postavljati rekorde, temveč v stremljenju po boljših osebnostih, Ubavih, delazmožnih in tovariških. J.Javornik
Po plenumu
V tem je smisel zahteve, da delovne enote postanejo osnove celice samoupravljanja, oziroma da delovne skupnosti v delovnih enotah odločajo o formiranju in razdeljevanju dohodka. Vsebina političnega boja naprednih «11 proti birokratskim, tehnokratskim in drugim nazadnjaškim silam mora biti v tem, da se prepreči vsak poskus prikrajševa-
nja delovnih ljudi v delovnih enotah, da bi razpolagali s sredstvi, ki jih ustvarjajo.
Obrambo teh pravic moram povezovati s prenašanjem odgovornosti za današnje in jutrišnje pogoje dela in zaslužka. Tako ta politični boj za samoupravljanje dobiva tudi obseg boja za gospodarski napredek podjetja. (Iz Ekonomske politike)
Š01E ZA DAN VSTAJE
Pri proslavah v kranjski, tfžiški in škofjeloški občini ob 25-letnici vstaje bodo sodelovale tudi šole. Tak zaključek je sprejel Zavod za pedagoško vzgojo tega območja, ki je tudi razpisal nagrade. Učenci višjih razredov osnovnih šol, kakor tudi dijaki oziroma učenci šol druge stopnje, bodo pisali naloge z okvirno tematika — Vstaja jugoslovanskih narodov. Za najboljše spise so predvidene knjižne nagrade. — K. M.
RAZPRODAJA TEŽKE KONFEKCIJE BLAGOVNICA - KOKRE,
Kranj, Titov trg 3, bo v času od 19. do 25. marca nt; prodajala
s 40% popustom
moške in ženske zimske plašče ter suknjiče, nekaterih tovarn. Potrošniki izkoristite izjemno priložnost za nakup!
OBČNI ZBOR SKLADA ZA VZAJEMNO POMOČ ZASEBNIH OBRTNIKOV GORENJSKE
Obrtniki zahtevajo rešitev
Skrbi obrtnikov — tegobe upokojencev — Nerešen način invalidskega in pokojninskega zavarovanja zasebnih obrtnikov in gostilničarjev — Enoten nastop v skladu
V nedeljo je imel v Kranju občni zbor Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov in gostilničarjev Gorenjske, ki se ga je udeležilo nad 200 obrtnikov iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Jesenic in Radovljice. Udeleženci so se zadržali največ na problemu invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
S 1. 1. 1965 je bil sprejet zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki pa se bo praktično pričel izvajati šele s 1. 1. 1970. Zakon je obšel Sklade za vzajemno pomoč zasebnih obrt-
Stari del mesta Kamnika s svojo značilno srednjeveško podobo, dela nemalo preglavic današnjim urbanistom. Zlasti pri urejevanju prometa v poletni turistični sezoni. Tudi avtobusna bostaJa na Titovem trgu, kot kaže slika, ne zadošča več potrebam niti v sedanjem »neturistič-tem« času.
nikov, ki so bili ustanovljeni z zakonskimi določili lesta 1956 ter je zaradi tega prišlo v vključevanju obrtnikov v zavarovanje do preaetjšnjiih neskladnosti.
Razprava o regresih
Sindikalna podružnica jeseniške železarne pripravlja zdaj predlog regresov za letošnje leto; gre za regrese v počitniških domovih, za regrese za letovanja po želji in za nadomestila za K-15. O tem so odbori po posameznih obratih že razpravljali, osnutek predloga je pripravljen, o njem bodo različni forumi razpravljali, 25. marca pa bo o njem sklepal centralni delavski svet. Ko bo sprejet, bomo o njem kaj več napisali
Najbolj sporna je čakalna doba 5 let. Obrtniki in upokojenci sklada zahtevajo, da se doba zmanjša na 1 leto, poleg tega pa prizna članom sklada doba članstva. Zato, ker zalkon ne omenja skladov, je prišlo v praksi do precejšnjih nesorazmerij. Na občnem zboru smo slišali za precej takšnih problemov, ki so v neskladju z življenjem.
Sklad je bil prisiljen prenehati izplačevati svojim upokojencem pokojnine (s 1. 1. 1966 — v januarju so
(Nadalj. na zadnji strani)
Rekord svoje vrste
Jesenice 19. III. 1966
O V soboto in nedeljo je
# jeseniška radijska postaja 9 posredovala 200 naročenih
# čestitki in glasbenih ko-
# madov za Jožete. Da bi 9 ustregli vsem tem željam O in da ne bi bilo zamere*
# je  radijska  postaja po-
# daljšala svojo oddajo za 9 več ur. -      J. V.
NOTRANJA POLITIKA
23. MAREC 1966 * GU$
PREDKONGRESNI RAZGOVOR NA JESENICAH
Zahteve občanov naj bodo realne
Na VI. kongres SZDL Slovenije se v jeseniški občini temeljito pripravljajo. Po vseh krajevnih odborih so že imeli ali še bodo ta teden razširjene seje, ki se jih udeležujeta predsednik občinskega odbora SZDL Pavel Lotrič in sekretar ObKZK France žvan, na včerajšnjem sestanku vseh delegatov, ki jih Je v občini devet, pa so se konkretno pogovorili o delu na kongresu in si razdelili naloge. O pripravah na kongres nam je predsednik občinskega odbora SZDL pred dnevi v razgovoru takole pripovedoval:'
Na razširjenih sejah krajevnih odborov govorimo največ o krajevni samoupravi, o nadaljnji demokratizaciji odnosov v delavskem in družbenem   samoupravljanju, o
racionalnejšem trošenju družbenih sredstev, predvsem tistih v organizacijah in društvih, ki dobivajo denar za svoje delo iz občinskega proračuna, pa o najbolj aktual-
nih krajevnih problemih. Povsod izbija na dan zahteva po decentralizaciji krajevne samouprave, povsod zahtevajo več pristojnosti za krajevne skupnosti, povsod poudarjajo, da dinar v krajevni skupnosti podvoji svojo vrednost zaradi prispevkov občanov samih.
Obravnavamo tudi nesklad-dnost želja in zahtev občanov na zborih volivcev; po grobi oceni je teh želja v občini za več kot 7 milijard starih din, proračunskih sredstev za
Loške turistične razglednice
0 Na območju občine Škof-ja Loka deluje osem turistič-• nih društev, ki skrbijo za turistični razvoj svojih območij. Društva so med seboj tesno povezana, saj se pogosto srečujejo na stalnih plenarnih konferencah. Zadnja konferenca je bila v Reteeah, naslednja pa bo v Sorici.
% TD Reteče ima v svojih vrstah 88 članov. V preteklem letu so organizirali avtobusni izlet v Pletcrje. Kot vsako leto 60 organizirali od 14. do 18. julija tradicionalni turistični teden, uredili so avtobusno postajo. V pretekli 6ezoni so imeli 58 nočitev (Dom v Vigredi je bil zaprt).
e TD v Železnikih je kot svojo glavno prireditev organiziralo »Čipkarski dan«, ki je bil finančno uspešen, uredili so prostor v začetku mesta »Na Griv«, na trgu so uredili zelenico, nad Železniki nameravajo postaviti uto, kjer bodo imeli ob nedeljah odprt bile.
9 TD Sorica ima 37 članov. Predvsem zaradi boljše evidence so v preteklem letu dosegli precejšnje povečanje prenočnin (5877). Največ pre-nočnin je v domu Litostroja. Ponosni so na precej visoko dobo bivanja posameznih gostov. Pri domačih znaša pov-sreček 4,41, pri tujih gostih pa 9,71 dni.
© TD v Trcbiji ima precejšnje težave z odborom, odkar je umrl njegov dolgoletni predsednik Anton Ko-kalj. Zadnja poplava jc kraj precej prizadejala in so za obnovitev potrebne precejšnje investicije. Računajo, da bodo v kratkem sklicali občni zbor društva.
% TD v Gorenji vasi pravi, da je njihova vas najbolj razsvetljena na Gorenjskem. Uredili so novo javno razsvetljavo, s prostovoljnim delom zasipajo jez pri kopališču, ki ga je poškodovala voda. Prirejajo stalna predavanja. Imajo lepe barvne razglednice. V preteklem letu so nabavili d/e novi in obnovili štiri ftare klopi. Po- ,( subna komisiia ic o-cn>evala i
najlepše urejena okna v vasi.
O TD Poljane ima v svojem turističnem biroju 9 različnih vrst razglednic. Vsakemu gostu pokažejo sliko hiš, v katerih so na razpolago turistične sobe. S pomočjo Transturista so organizirali izlete v Celovec in Trst. V načrtu imajo izlet v Benetke. Dohodki in izdatki društva v preteklem letu znašajo 1.243.985 din. Razpolagajo s 150   turističnimi posteljami.
% TD Skofja Loka sodeluje pri organizaciji tradicionalnih   avto-moto   dirk in
poletnih iger. Upravljajo kopališče na Sori. Društvo je dalo garancijo za nove turistične sobe, čeprav so imeli
v preteklem letu precej nezasedenih.
# TD Selca ima 80 članov. Čeprav imajo nekaj privatnih turističnih sob, so morali v pretekli sezoni odpovedati vsem gostom iz Srbije, ker nimajo urejene gostilne in se gostje ne morejo hraniti.
9 Poleg 'osmih društev deluje v Skofji Loki še Turistični biro. Z njegovim delom predslavniki društev na zadnji turistični konferenci niso bili zadovoljni. Biro ima začasno zaposlenega, enega honorarnega delavca, ki pa ne more zadovoljivo opravljati vsega, kar društvo od biroja pričakuje.
P. čolnar
letos pa je le milijardo in 340 milijonov din. Ko je na razširjeni seji KO Plavž ponovno prišla na dnevni red razprava o ureditvi naselja Plavž in ko so prisotni ugo- . tovili, da smo o tem že ne\ vem (kolikokrat razpravljali in stalno obljubljali denar, narejenega pa še nič, so volivci odločno zahtevali, naj enkrat za vselej prekinemo s prakso obljubljanja brez realnih zagotovil, da bo tisto res možno narediti, ampak naj odkrito povemo, kakšne so realne možnosti, kaj bo narejeno in kaj ne, za kaj je denar in za kaj še ne. živahna razprava ob tem se je razširila, na vzgojo, rezultat pa je bila zahteva po etični in moralni vzgoji mladine, ki jo v naši družbi še vse preveč zapostavljamo.
Na sestankih v Zgornjesav-ski dolini je najbolj aktualno kmetijstvo; zanimivo je, da ta dejavnost v narodnem dohodku obline sploh ni registrirana, problemov pa je toliko, da so težave iz leta v leto večje. Gre predvsem za pašništvo, za objekte na pašnikih, ki so bili zgrajeni pred desetimi leti ali še prej, zdaj pa propadajo, ker ni nobenega, ki bi jih vzdrževal. Z Gozdnim gospodarstvom Bled smo se že dogovarjali da bi za vzdrževanje namenili nekaj gozda okrog pašnikov.
vprašanje pa je, kđo pašniki   gospodari: kraje skupnosti ali pašni o&c: To še ni rešeno.
Drugo pereče vprašanj« i šolstvo, ki postaja zarji; lo majhne površine na «5? učenca vse bolj probkfflir, no. Sola v Kranjski ffi >■ bila zgrajena npr.  pred. leti za 80 učencev, daire-je v njej preko 300 ufc» Denarja iz občinskega Prr čuna   za novogradnjo adaptacijo ni, zato srn« I političnimi organizaciji dogovarjali o uvedbi to; nega  samoprispevka. V* glavnem menijo, da je ta najprej    dosledno čr^t občinskega   proračun* \* kar ni res potrebno, ttr ni prispevek — če p k it mo uvedli i — pa mti strogo namenski.
vse turistične
usluge \ KRANJ
Z OBISKA PRI REJCU KONJ MIRKU ŠINKOVCU IZ ĆABtti
Jelšan in njegova čreda
Pisali smo že o čabraškem kmetu Mirku Šinkovcu in njegovi zamisli, da bi gojil plemenite konje na Tavčarjevi domačiji na Visokem. Zanimalo nas je kakšni so ti konji, ki so kar precej razburkali javnost, koliko so vredni. Obiskali smo Šinkovca ter njegovega žrebca Jelšana s čredo in smo bili presenečeni...
nje kobile. Jelšanova čreda je, kot tudi on sam, čistokrvna. Vsak: ima svoj rodovnik, iz katerega je razvidno, koliko je vreden. O vrednosti konj se drugače Šinkovec noče pogovarjati. To je strast in se ne da oceniti ne s starimi ne z novimi dinarji.
Ko smo le vztrajali pri Jelšanovi ceni, je končno Šinkovec dejal: »Imam ga najrajši. Ne zamenjam ga za noben avtomobil.« Ko smo mu rekli, da dvomimo, če je res toliko vreden, se je le zasmejal. Rekel je, da zanj je, in s tem zaključil pogovor o dinarjih. O Jelšan    ima znamenite
Cabrače so vas sredi hribov v Poljanski .dolini. Šin-kovčeva domačija stoji v zoženi soteski in res nismo pričakovali, da bomo videli kaj posebnega. Vsaj na prvi pogled je tako kazalo. Vse je bilo mirno, nikjer sledu o kakšnem konju, saj tudi ni primernega prostora za konje. Proti nam je stopil nasmejani Šinkovec v svoji kmečki obleki. Vedel je, kaj nas je pripeljalo k njemu.
če teče beseda o konjih, je sploh ni pripravljen prekiniti. Takoj nas je odpeljal v hlev, kjer nas je sprejelo divje rezgetanje žrebca Jelšana in nemirno prestopa-
prednike. Temno rj»w> Wv je podedoval po matfti niški kobili Jelši, h-in^ | (1:29 na 1 km) verjel svojem   italijanskem «1 Assu di Briscoli, ki j* P gel hitrost 1:23.6. Je&i star 6 let in je lans'% Ljubljani dvakrat m*& bil enkrat tretji (to jc ki dvovpregi in Šinkovec juje, da ni zmagal Ur* drugega   konja).  Po H strokovnjakov,   bo fo$si> največjo hitrost med I 10. letom. Morda itta sw« iskrivost celo po I0W tem pradedu Petru uvfcn> ru s časom 1J6?
•  Rjava (kobila Ro*k> j najstarejša, rojena 7. 4p 1953. Mati je turniška ta Rožicav(1:26.9), oče p» s džarski žrebec Fiszko čeprav segajo njeni p"M.». na Madžarsko je r»*% da izhaja iz ameriški V; konj (Rosemarv CbinA , $*! Goy — 1:16, Guardian TV — 1:16). Lansko kto || bila malo Roško, kou^c« seca pa pričakuje Roji'us strico.
Zakon stihije po kolektivih
Kakor po vseh naših krajih . je tudi v Domžalah opaziti velik\astoj v izdelavi statutov delovnih organizacij. Po veljavnih predpisih bi morale vse delovne organizacije izdelati in predložiti svoji občinski skupščini do novega leta lani svoje statute, prilagojene novim zahtevam zakona o podjetjih in zavodih. Toda danes, po skoraj treh mesecih zakasnitve, je še vedno 20 delovnih organizacij, ki se tega dela niso niti lotile, v 12 primerih se ne zmenijo niti toliko, da bi povedali, kdaj bodo to napravili.
Pri tem ne gre toliko za pikolovsko, administrativno gledanje na postavljene termine in zakasnitve, marveč za to, da se v takih delovnih organizacijah še vedno uveljavlja zakon stihije, da pomanjkanje pisanega dokumenta, ustave za kolektiv, omogoča vse več nepravilnosti, nezakonitosti in celo samovolje posameznikov, ki so tudi prisiljeni stvari reševati od primera do primera.
Kljub temu, da bi bile možne razne sankcije v teh kolektivih, vključujoč celo prisilno upravo, so se na občini zmenili, da bodo preko članov skupščine in drugih organov skušali tem kolektivom samo pomagati, da bi čimprej izdelali statute. To še zlasti, ker v mnogih primerih
se v resnici kaže, da ni ustreznega kadra, ki bi to uresničil. Hkrati pa je tudi res, da je 37 delovnih organizacij že pjcdložilo svoje statute in da so ti dokumenti, kot je ocenila komisija, dokaj popolnejši, boljši, razumljivejši in naprednejši kot je to bilo pred dvema letoma. — K. M.
NA JESENICAH DVOJE PREKINITEV DELA ZARADI
Neurejenega sistema nagrajevanja
V zadnjem času so na Jesenicah delavci kar v dveh podjetjih prekinili delo in zahtevali od vodstev pojasnilo, zakaj taki osebni dohodki za februar: 11. marca v predelovalnici Mesarskega podjetja, 16. marca pa vzdrževalci novih obratov železarne na Beli. Vzrok je v obeh primerih isti: neurejen sistem nagrajevanja, s katerim so povrhu delavci še preslabo seznanjeni. —
V enoti predelovalnica Mesarskega podjetja Jesenice so
Obrtno kovaštvo Hobovše pri Sovodnju v Poljanski dolini ima ta naslov od 15.7. lani dalje, ko so z ukinitvijo podjetja Kombinat nastala tri samostojna podjetja. Na sliki je njihova delavnica, če sploh zasluži to ime, saj ima 25 kv. metrov površine razen iz desk zbitih vrat eno samo zamazano okno. Zato luč sveti od jutra do večera. 13-članski kolektiv mora delati v dveh izmenah, ker imajo premalo prostora za skupno delo. Pleskarske lopatice, zidarske žlice in vrstne motike prodajajo v sklopu poslovnega združenja Fužinar. Kljub volji in idealizmu, saj v nemogočih prostorih delajo za povprečno 30.000 S din mesečno, ni dosti možnosti za nadaljnji razvoj. Letos in naslednje leto morajo odplačati še 1,5 milijona S din Termopolu za prevzeta osnovna sredstva, več sredstev pa tako ne ustvarijo. — V.P.
delavci Vzeli dan dopusta in zahtevali sestanek, kjer naj se razčistijo vzroki za razmeroma nizke osebne dohodke v februarju. Našli so vzrok: plačani so po učinku, po teži predelanih izdelkov, vendar po skupni teži, ne glede na to, kaj so delali. Različni artikli pa zahtevajo različen čas za predelavo in različno delo; zgodilo se je na primer, da so delali le klobase, ki zahtevajo precej dela in časa, znatno več kot le sušenje npr. svinjskega mesa, kjer je dela precej manj, osebne dohodke pa so dobivali od skupne teže vseh predelanih izdelkov. V februarju je svinjskega mesa zelo primanjkovalo, skoraj ga -ni bilo, zato je bila skupna teža izdelkov za približno 5 ton manjša, osebni dohodki pa povprečno za okrog 10.000 din manjši kot normalno. Na sestanku so se dogovorili, da bodo odslej ločili izdelke, jih diferencirali po potrebnem delu in po teži, razen tega pa bodo nekoliko popravili tudi osnovne postavke
Za neurejen sistem nagrajevanja vzdrževalcev gre tudi v novih obratih valj ar ne na Beli. Predsednik tovarniškega odbora sindikalne podružnice Železarne   ing.   Jaka Šranc
nam je o tem takole pripovedoval:
»Vzdrževalci na Beli, ki so prišli iz različnih obratov železarne, so imeli v začetku osebni dohodek formiran iz osnovne postavke in povprečja gibljivega dela iz prejšnjega obrata. Ker pa se je zgodilo, da sta dva opravljala enako delo, dobila pa sta različno plačo, ker je bilo povprečje gibljivega dela pač različno v različnih obratih, smo z oktobrom lani uveljavili nov način, po katerem je osebni dohodek sestavljen iz urne postavke obrata in povprečja gibljivega dela Železarne. V skupnem letnem iznosu je majhna razlika v gibljivem delu med celotno Železarno in vzdrževalnimi obrati, so pa razlike v letnih časih: poleti je povprečje gibljivega, dela vzdrževalnih obratov nižje od povprečja Železarne, pozimi pa večje. In ker so vzdrževalci v novi valjarni na Beli rekrutirani iz drugih vzdrževalnih obratov, gibljivi del njihovega osebnega dohodka pa je bil povprečje železarne, so torej zdaj, ko je zima in ker je februar še krajši mesec, dobili nekoliko manj kot vzdrževalci v drugih vzdrževalnih obratih, zato so zahtevali pojasnilo, zakaj tako. Ko so iim na sestanku pojasnili sistem nagrajevanja, so sklenili, da še ostanejo na povprečju Železarne, le urne postavke bodo nekoliko spremenili, nekoliko povečali.« -at
ŽIVI OGENJ
Šinkovec je vodil Jelšana na povodcu, ker ga ni upal spustiti. Kljub temu se je Jelšan nekajkrat povzpel na zadnji nogi, sunkovtio strese! z glavo in močno zahrzal. Ostal pa je ves čas pokoren gospodarjevi roki.
9 Ko je Šinkovec pripeljal iz hleva črno kobilo Moj-ko in jo je spustil, je zdivjala kot ogenj. Izginila nam je izpred oči in se kot črna črta na klic pojavila prod nami. šestletna kobila še ni imela mladih. Tudi ona izhaja iz Turnišča (mati Meta). Mojka sicer še ni dirkala, vendar je njena sesitra Mota dosegla odličen čas 1:21. Znan je njen prednik, ameriški žrebec Mr. Mc. Erwyn, ki je dosegel čas 1:14.1. Njen oče italijanski žrebec Dober-do (1:21) je tudi oče po rodovniku morda najzanimivejši kobili Astorii.
800.000 DOLARJEV ZA KONJA
O Asotrija je rojena 3. januarja 1959, oče Doberdo, mati turniška kobila Astra. Njeno sorodstvo je prav veličastno. Sestra Astrida je bila prodana v Italijo za 3.000 dolarjev, brat Astor pa je prislužil sedanjemu italijanskemu lastniku na tek-
mah že 62. milijonov lir. Imela je že dva žrebička (Astorin rojen 29. marca 1964 in Astronom rojen 8. aprila 1965), ki živita v čabracah.
Pa se povrnimo k njihovemu rodu. čeprav Astoria ni tekla, ker je bila takoj oplemenjena, ima v rodu precej odličnih tekačev. Brez dvoma je najslavnejši francoski prvak Jamin. Samo njegova skočnina je znašala 38.000 šilingov, prodan je bil za 800. tisoč dolarjev (1 milijarda S din), pri čemer je znašala samo carina 80.000 dolarjev (podatki so prverjeni).
Astoria ima dva žrebička Astorina (1964) in Astronoma (1965). V Astronomovem sodorstvu je Spencer Scott, ki je s časom 1:12.8 mod najhitrejšimi konji na svetu.
O Tudi mladi kobili Fidi (1965) in Leana (1963) izvirata iz divjih ameriških konj. Brez rodovnika je le Gordi-na, ker ga je prejšnji lastnik izgubil in smo morali Šinkovcu verjeti, na besedo, da ga lahko vsak čas dobi novega.
9 Za konec naj omenimo še dve čistokrvni lipicanski kobili Ho in Kadlno. Kadino je verjetno že oplojena, Ila pa nam je pokazala svojega teden starega žrebička.
TAVČARJEVA DOIMAČIJA — FORMALNOST
© Vprašali smo predsedni-
• ka skupščine občine škof-
• ja Loka, kako je s šin-O kovčevimi načrti glede ® Tavčarjeve   domačije na
© Visokem. Povedal nam je, 0 da se skupščina s tem O strinja. Mnenja so, da je & to najboljša rešitev In je 9 prepričan, da bomo poie-
• ti lahko videli že šinkov-
# ca kako ureja drugo do-
9 mačijo  (7 ha)  za svoje
9 ljubljence. Vsaj predsed-
9 nik pravi, da izgleda, da
9 je uresničitev, kar se tiče
© skupščine, le še formal-
• nost.
P. Čolnar
Šinkovec je pripeljal iz hleva lipicansko-kobilo z enotedenskim žrebičkom. Svetloba je žrebička najprej zaslepila, da je obstal kot vkopan, potem pa se je postavil na prednji nogi ter udaril v zrak z zadnjima — kot da bi hotel dokazati svojo plemenito kri — Foto Perdan
KULTURA IN PROSVETA
23. MAREC 1966 * GLAS
ANDREJ VALIČ O RAZSTAVI »STAROSLOVANSKI KRANJ«
Koncept bodoče arheološke zbirke
Ob razstavi »Staroslovanski Kranj«, ki jo je Gorenjski muzej pripravil v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju in ki prikazuje izbor kulturnega gradiva iz staroslovanskega grobišča okrog farne cerkve, izkopanega v letih 1953, 1964 in 1965, nam Je kustos za arheologijo Gorenjskega muzeja Andrej Valič odgovori na nekaj vprašanj.
— Kakšen pomen ima razstava, ki je — po našem mnenju — zares dobro pripravljena?
»Na razstavi je sicer le izbor gradiva, izkopanega na južnem in zahodnem delu staroslovanskega grobišča okrog farne cerkve, vendar je razstava obenem tudi zaključeno delo v likovnem in razstavnem pomenu. Drobno arheološko gradivo, ki je za razstave zelo problematično in nehvaležno, smo skušali prikazati "ljudem v skladu z modernimi načini razstavljanja, zato smo dali velik poudarek preglednosti in estetskomu učinku. Mislim, da nata je to v veliki meri uspelo s kombinacijami najdenih predmetov in njihovih povečanih fotografij, dalje fotografij skeletov med odkopom in grafičnimi risbami akademskega slikarja Milana Batiste. Te grafike poživijo razstavo z likovnega stališča, njihov učinek na gledalca je precejšen, razen tega pa imajo dokumentarno vrednost, saj jih je avtor delal pri samem izkopavanju. Potrebno je še omeniti, da so likovni del razstave uredili ^Marjan lin
Boris Sajovic ter Cene Avguštin.«
— Vam bo ta razstava in izkušnje, ki ste jih z njo pridobili, kaj koristila pri ursjanju bodoče stalne arheološke zbirke muzeja?
»Vsekakor, saj smo prav to tudi skozi imeli pred očmi. Razstavo smo pripravili kot koncept stalne arheološke zbirke, ki jo bomo uredili, ko bodo prostori v Mestni hiši adaptirani.«
— Kakšni pa so vaši načrti za nadaljnje izkopavanje grobišča?
»Najprej bo na vsak način potrebno izkopati staroslo-vansko grobišče severovzhodno   od   cerkve,   med novo
tržnico in Poštno ulico, vendar še ne vemo, kdaj bo *to mogoče zaradi denarja. Jedro problema, jedro grobišča pa je pod cerkvenim tlakom, kjer pričakujemo starejše gradbene prvine sakralnega prostora in seveda tudi grobove. Ko bi enkrat odkrili vse to, bi nedvomno precej več vedeli o problemu vraščanja krščanstva v dotedanji poganski živelj pri nas, zvedeli bi kaj več o obredu pokopavanja in vsekakor -tudi o takratnih socialnih razmerah, saj predvidevamo, da so premožnejše pokojnike pokopavali v cerkvenem prostoru. Z raziskavo celotnega grobišča bi se zelo povečalo tudi število grobov in z njimi število najdb, krenjsko staroslovan-sko grobišče bi postalo eno izmed največjih tovrstnih grobišč pri nas, vse to pa bi nam omogočilo boljši pregled nacionalne kulture na prehodu v drugo tisočletje.«
A. Trfler
MANJ OTROK
Direktor Osnovne Sole Lucijan Seljak iz Straži-šča Dušan Bavdek nam je posredoval zanimive podatke o letošnjem vpisa otrok v to šolo. 13. marca letos so vpisali 106 o-trok, od katerih je dečkov 49, deklic pa 57. Večin« otrok (71,7%) bi radi šolo obiskovali dopoldne, manj (28,3%) pa popoldne. Od zaposlenih mater je 84% otrok, matere ostalih vpisanih učencev pa gospodinijo donu. Edincev je 30 vpisanih o-rok (28,3 %), iz družin z dvema otrokoma jih je 51 (48,2 %), iz družin s 4 o-troki 8 in iz družin s 5 aH več otroki le trije.
Te na videz suhoparne številke nam marsikaj povedo: z vse večjo zaposlitvi io žena — mater se vsaj del družinskega življenja prenaša iz doma v menze; število otrok pada: kar 76,4% družin Ima le enega aH dva otroka.
STRAŽIŠKI PEVCI V ŽELEZNI KAPU
Kustos za arheologijo Gorenjskega muzeja Andrej Valič na razstavi »Staroslovanski Kranj« — Foto Perdan
V okviru programa kulturnih stikov med občinama Železna Kapla in Kranj je v nedjeljo (20. marca) pevski zbor DPD Svoboda iz Straži-šča gostoval v Železni Kapli
KUD »FRANCE PREŠEREN« BREZNICA JE UPRIZORILO IGRO
France Klinar: PLAVŽ
Avtor »Plavža«, pokojni France Klinar, Je jeseniškim žele-zarjem in občanom zapustil delo trajne vrednosti. Režiser Vister, ki je sam dolgoletni delavec železarne, je z roko Izkušenega mojstra režije zadnjo soboto vodil amaterski gledališki ansambel brezniškega KUD »France Prešeren« tako uspešno, da smo se vsi v dvorani in na odru preselili za sto let nazaj in zaživeli življenje prvih jeseniških plavžarjev.
Neuklonljivega kmeta Celi-
narja igra učitelj Marjan Jemec. Njegov razločni globoki glas tako odmeva po dvorani (»Huda ura bo!«), da   nas   njegova tragedija
pretrese do srca. Njegovega sina Tomaža, ki svoji laški ljubici Angelini (Marija Až-man) govori: »Ljubezen le kupčija vam je sveta ... Kaj naj povem? Da sem poljub-
»Plavž« Franceta Klinarja na odru KUD »France Prešeren«
v Žirovnici
Ijal vašo sled, poljubljal na trati od vaših nožic pohojen cvet?«, je interpretiral povsem 'poetski Marjan Lakota. Drugega Celinarjevega sina je igral Janez šebad, Ančko pa Marija Rakar. Branko Papler mam je v Markecu predstavil lik delavca in kmeta, ki za male denarce proda svojo dušo ter zapeljuje mlade in neizkušene plavžarje. V vlogah mlade laške buržoazije so nastopili Tonček Mežnarc kot Loccateli, Marija Ažman v vlogi Angeline in J. Keržan kot lisjak Celini. Celinarjevo hčerko Mino je tolmačila Ivanka Keržan, ki je izrazni višek dosegla potem, ko se ji pomrači um. Cena (Jože Legat) in Urška (Francka •Dolžan) sta edina v tej drami, ki nam v spletu žalostnih dogodkov izvabita smeh.
Po premieri je režiser Vister povedal: S predstavo sem zelo zadovoljen. Ansambel je dal vse od sebe. Skupno je v Plavžu nastopilo 45 oseb, delavcev in kmetov, mladih in starih, ki so tri mesece vadili skoro vsak
večer, želim, da bi na tej dostojni višini obdržali umetniško raven naše dramske sekcije.«
Dvorana je bila doslej trikrat popolnoma zasedena. Na Breznici bodo igrali še dvakrat, potem pa predvidevajo, da bodo nastopili ie na Jesenicah. Radi bi. se predstavili s Plavžem tudi ljudem v Žireh, kjer so lani že nastopili z igro Divji lovec. Jože Vidic
Komemoracija na Dobravi
V četrtek, (24. marca) ob 9. uri dopoldne bo na Dobravi pri Kropi komemora-tivna proslava v počastitev spomina narodnega heroja Staneta Žagarja. Razen ostalih skupin bo na proslavi sodeloval tudi učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz, Kranja.
na Koroškem. To je bile $ drugo gostovanje Btražđ* pevcev v teh krajih; prvič peli v Loga vasi. Kranj>iu občina ima že dlje z Železno Kaplo kulturne stike, straž:* ška Svoboda pa je po svc;i liniji pripravila izmenjavo gostovanj s Slovenskim prosve-nim društvom »Zarja« v Ž> lezni Kapli. Prav na povab.o tega društva so stražiški pevci v nedelja gostovali v Železni Kapli, pevci prosvetnega društva »Zarja« pa jim bodo še letos vrnili obisk.
Goste je v Železni KapU pozdravil predsednik diu$:w. »Zarja« Peter Kuhar. Koncertu, ki je bil za Stražišane ob malce nenavadni uri. ob dvanajstih, so prisosvovjli tudi župan občine in deželni poslanec Josef Lubas, sekretar občine Pavel Kurnik. centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze v CMnct Valentin Hartman in tajnik zveze Andrej Kokot. Zbor. ki šteje 30 članov, je vodil dirigent £do Ošabnik, Dvorana, kjer" so peli, je bila nabito polna, več kot 300 ljudi navdušeno spremljalo koncert, pesem pevovodje Eda Ošabnika so morali celo ponavljati. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko so na koncu, že izven programa, zapeli i« koroško narodno »Mojcej-. Gostitelji so stražiške pevce po koncertu pogostili, v prijetnem pogovoru pa so navezali še tesnejše stike in potrdili dogovor, da bodo odslej stalno sodelovali.
-a
..Sodnik tud* nočem biti -to je mene sram...
Bil sem na praksi za sodnika. Ne za sodnika, ki zna na pamet vse paragrafe, ki pošilja v zapor, marveč za razsojevalca po ne-pisanih zakonih logike, vzgoje in dobrih želja.
Tu naj bi razsojeval med slabostmi in plemenitostmi, med poštenostjo in lakomnostjo, med pote-puštvom in marljivostjo. Namesto denarnih kazni in zaporov pa so mi kot »zdravilno« sredstvo dovoljene v glavnem lepe besede, priporočila in v najhujših primerih ustrezni zavod. Moj sodniški stol namreč ni nič višji od drugih in namesto obtožencev imam pred seboj sanjave mladince, nadobudne pionirje, ki .se svojih dejanj še ne zavedajo in zanje niti ne odgovarjajo.
STARANJE?
Kot moja prva »stranka« je bil fantek devetih let, bistrih oči in smelega nastopa. Njegova mama, ki mi je pokazala vabilo na razgovor in in sinko sta se usedla in v pripravljenem gradivu za »razpravo« sem namesto obtožnice tožilca našel vrsto pisem, prošenj, pritožb in obtožb. Podčrtal sem si nekaj glavnih: zamuja šolo, je sode-val z drugimi, ki so iz delavnice odnesli orodje, še ob devetih zvečer je bil na cesti, neznano kje je dobil pravo pištolo, dva večera zaporedoma je celo spal nekje zunaj...
Ko sem povedal glavne stvari, je mati vzela robec iz torbice in povedala okolišči-m. Ker z možem nista imela v Kranju stanovanja, sta dala sina k stari materi na Notranjsko, ko mu je bilo dve leti. Po petih letih so si uredili dom in vzeli sina nazaj, da bi začel šolanje v Kranju. Toda fantek je stalno govoril o stari materi, o prijateljih v tisti vasi in sd ni hotel držati doma. Tako se je začelo in od tega je že dve leti.
Moj zaključek: Otroku so odvzeli dom pri stari materi, v katerega se je vživel. Oče in mati sta za njega tuja, okolica n.ova, bogatejša pustolovščin. In to zaradi stanovanja?
SINE, PIJ!
Na vrsti je bil: fant trinajstih let, spremljala ga je socialna delavka. Iz zvezane mape spisov sem izvedel: Krade denar, že večkrat so ga iskali po Ljubljani in drugod, se ne drži doma, pred kratkim je vzel denar tudi razredničarki v šoli, tam so ga zdaj izključili iz šole in podobno.
Spremljevalka pa je povedala okoliščine: Njegov oče V je znan alkoholik. Zato se je mati ločila že pred leti. Tega fanta so priznali očetu, ki ima otroka tudi rad. Toda otrok nima ne reda ne vzgo-
je. Ko se oče vrne zvečer ali ponoči, ponuja celo sinu pijačo in pravi: »Pij, sine, da boš vesel!« Tako je že leta.
DEKLE PRI ŠESTNAJSTIH
Vstopilo je mlado dekle, mi z veliko mero samozavesti postavilo na mizo vabilo in se brez besede usedlo na stol, dala koleno čez koleno in čisto hladno dejalo: »No! Bi prav rada vedela kaj hočete od mene.«
Iz gradiva: Že lani je, začela zanemarjati srednjo šolo, po gostiščih so jo često videli v sumljivi moški družbi do pozne ure, domov se je vračala včasih šele zjutraj ... Dvakrat so ji našli zaposlitev. Ni se je držala. Poslali so jo v zavod. Tam se je sešla s starejšimi ženskami tega kova in pridobila 'še nove »izkušnje«. Starši upajo na lepo besedo in prosijo, naj bi jo ne pošiljali več po zavodih.
VSEGA DOSTI!
Na vrsti je bil visok in slok dijak z dolgimi skrbno poče-
sanimi lasmi, kavbojkami in oguljenim usnjenim suknjičem. Opis: let 15, zapustil industrijsko šolo, za vajenca noče, se potepa po mestu, možje plave uniforme so ga že trikrat prijeli pri nedovoljenih poslih, niti doma ni nič varnega pred njim.
In okoliščine. Edinec dobro stoječih staršev, ki sta oba zaposlena. Že ko je bilo fantu 6 let, so ga zapirali doma, ker je to ceneje kot vrtec ter trdili, da ima vsega dosti. Toda otroka niso več mikale umetniške slike, mehke preproge in niti televizija. Skozi okno po strelovodni žici je začel uhajati iz stanovanja na dvorišče, na cesto in tako se je začelo. Danes ga ne zanima niti očetov avto in počitniška vila v Primorju. Oče mu je kupil sprva moped in zdaj obljublja motor. Toda sin se je odtujil staršem in domu od prejšnjih let, ko so ga zaklepali, hodili v službo dopoldne in popoldne, da bi bilo doma »vsega dosti«, in
se je že izgubil v vrtincu samostojnosti z zelo problematičnimi okoliščinami.
BELEŽNICA
Take in podobne so bile »stranke«. Po vsakem pogovoru sem si zabeležil predlog in sicer — poklicati starše, obiskati družino, ugotoviti položaj, poizvedeti za okoliščine pri krajevni skupnosti, povabiti socialnega delavca, sodelovati z mladinsko organizacijo, z razredno skupnostjo, z organizacijo za pomoč družini. In tako dalje.
Za nekatere sem predvideval najstrožji ukrep — zavod. Toda kam? Kaj je pokazala taka »vzgoja« šestnajstletnici? In od kje denar? Samo kranjska občina je lani dala skoraj 50 milijonov starih dinarjev za vzdrževanje takih mladoletnikov po zavodih. Celo do 2 milijona za enega! Zdaj pravijo, ni denarja! Odprli so svoj dom za pomoč takim otrokom v Kranju. Tu je ceneje. Toda polno je že.
LOVITE TATU!
Pa sem se zamislil. Ali niso starši prvi, ki lahko pomagajo, in njihova dolžnost je to. Šel sem do prvih, drugih ... Kakšna zamera! »Družba! Družba, današnja družba je kriva!« so se hudo-vaji in me prepričali.
Hitel sem po cesti in iskal »tatu« — krivca, to nesrečno družbo. Letal sem po točilnicah, pisarnah, šolah, podjetjih, po parkih ,.. Toda povsod so bili samo ljudje — čisto navadni razpoloženi hi nasmejani ljudje: veseli otroci in šolarji z okroglo nabitimi torbicami, upokojenci, mladi in stari uslužbenci, delavci, očetje in matere ... Pač ljudje kot vedno in povsod. In kje jc ta družba!!
Vrnil sem se v obljubljeno službo, oddal beležnico ter se odločno odrekel iskanju in razsojevanju te vrste. »Sodnik tud' nočem biti...«
K. Makuc
Sonce, žoga, prostost! Kako je to privlačno in hkrati tudi potrebno za mladega človeka. Toda cesta in dvorišče je dostikrat za otroka tudi prvi začetek »stranpotov«, če ni ustrezne organi zacije, oziroma nadzorstva staršev. Pozor torej: cesta je dvakrat nevarna!
Ljudje
in dogodki
>
Vojaška oporišča
v.
Dve prodorni novici sta v zadnjih tednih prišle iz Francije, ki sta naleteli na splošno zanimanje moškega spola po vsem svetu. Najprej se je z novo moško modo uveljavil Pierre Car-din, ki je v svetu dobila oceno »Ia mode san s fronti-eres«, potem pa general de Gaulle s svojo zahtevo o nadzorstvu nad tujimi oporišči na francoskem ozemlju, kar je povzročilo veliko negodovanja na zahodu. Razburjeni živci zahodnih državnikov pa se polagoma umirjajo saj so začeli nekateri možje v ameriški
politični nadgradnji trditi, da je atlantska vojaška zveza nemara res zastarela, •kot trdi de Gaulle. To so za sedaj še bolj osamljeni glasovi, ki niso kdo ve kako številni, vendar so jih posnemali tudi v stališčih vlad, ki ne vsebujejo takšnega hrupa, kot smo pričakovali.
Francoski predsednik je s svojo zahtevo uresničeval dva cilja. Vrniti je hotel Franciji popolno suverenost in hkrati s tem opozoriti, da je vojaška zveza, sklenjena leta 1949 že močno zastarela, ko so se odnosi
v zahodni Evropi vendar v tem času bistveno spremenili. Američani imajo po posebni pogodbi na francoskem ozemlju okoli 54 vojaških oporišč. Od tega števila jih je 26 večjih. Oporišča zajemajo široki pas med Atlantskim oceandm in vzhodno Francijo. Raztezajo se med mestom Laon na severu in mestom Phalsbo-urgom na jugu. Med njimi je največ protiletalskih o« porišč, letališč in oskrbovalnih centrov. Razen tega imajo 10 lovskih letališč, kjer je zaposleno samo ameriško osebje. Iz teh svojih oporišč bi Američani lahko oskrbovali svoje čete v Zahodni Nemčiji približno mesec dni. Razen naštetih oporišč zahteva franco-
ska vlada tudi novo pravno ureditev za sedež Atlantske-zveze v Rocquencourtu nri Parizu, kjer je vrhovno poveljstvo NATO z ameriškim generalom Lemnitzerjem na čelu.
Francoska zahteva, ki je med atlantskimi državniki povzročila precej vroče krvi, pa jie upravičena. De Gaulle zahteva za Francilo enake pravice ko jih imajo Britanci. Znano je, da imajo Američani svoja oporišča tudi v Veliki Britaniji. Takšna oporišča nadzirajo britanski poveljniki. Vsako ameriško letalo, ki se spusti sti na britansko ozemlje, mora imeti dovoljenje poveljnika oporišča. Vsa letala pa morajo biti tudi naprej napovedana.
\
PANORAMA o PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA O PANORAMA f PANORAMA * PANORAMA
'    " ~^--*--.--■-1 ~ " ■--
TRŽAČANI: dinar potrebujemo
Dinar v tržaških menjalnicah skoraj po uradnem tečaju
Slednjič je prišlo do tega, da je izumrlo tihotapstvo med Jugoslavijo in Trstom. Vesti, ki v zadnjem času prihajajo iz Trsta, potrjujejo, da se vse bolj utrjuje proces krepitve dinarske moči in njegove konvertibilnosti na tem področju. Mali obmejni promet, ki ga je odprava vizumov še bolj poživila, se Je v zadnjem času podvojil. Jugoslovansko blago, ki ga Je dovolj in ki je za italijanske kupce znatno cenejše, vse bolj prodira čez mejo. To potrjujejo tudi številni primeri.
% Od Kopra do Trsta je sfkupaj osem bencinskih črpalk. V Trstu jih je 125 še lepših in modernejših. Osem koprskih črpalk pa je lani prodalo dve tretjini bencina več kot vseh 125 tržaških črpalk. Razlog: bencin je v Jugoslaviji cenejši.
% Kakor nekoč v Trstu tako lahko sedaj v naših trgovskih hišah — celo v Ljubljani — vidimo Tržačane in meščane drugih italijanskih mest, ki kupujejo za dinarje najrazličnejše blago, od zobne kreme in loščilaza čevlje pa do blaga, šunke, sira ...
# Mali obmejni promet med Jugoslavijo in Italijo se je tako povečal, da dajejo tri sicer male obmejne občine — Koper, Piran in Izola — 50 odstotkov vseh deviz, ki jih dobi naša republika od turizma.
Takšen položaj je v Trstu povzročil niz sprememb, ki so naposled pripeljale do nekaterih specifičnih političnih vprašanj. Prvič se je namreč zgodilo, da lahko dinar v tržaških menjalnicah kupujete in prodajate skoraj po uradnem tečaju. V vsaki tržaški trgovini lahko kupujete za dinarje. Veliko število trgovin v tem mestu, ki so nastale
in poslovale samo s tihotapljenjem z Jugoslavijo, sedaj propada!
To je Italijanom povzročilo veliko težav, zato: so oblasti na meji uvedle številne omejitve. Tako na primer omejujejo kupovanje bencina v Jugoslaviji, predpisujejo količine mesa in drugega blaga, ki ga lahko iz Jugoslavije prenesejo v Italijo.
številni poslanci iz italijanskih obmejnih krajev si ustvarjajo politični kapital,
2(!0-letnica dunajskega Pratra
Stroški za slavnostno krasitev bodo znašali šest milijonov dinarjev
Znani dunajski zabaviščni park Prater je sestavni del Dunaja in brez njega si avstrijske prestolnice sploh ne bi mogli zamisliti. Njegovo ogromno kolo je poleg Štefanove katedrale zmačiJna znamenitost tega mesta. Letos mineva 200 let, odkar so na jaso ob Donavi postavili prve zabaviščne, objekte. Ogromno kolo sicer ni staro dvesto let, toda sedemdeset let, odkar stoji, je tudi že dokaj častitljiva starost.
Te dni se je na Dunaju zbrala skupina mož, ki so sklenili, da bodo organizirali proslavo dvestoletnice tega znamenitega zabaviščnega objekta. V pripravljalnem odboru so znane dunajske osebnosti, med drugim tudi televizijski komentator dr. Zilk. Predvideni stroški za slavno-
stno ureditev in okrasitev zabaviščnega parka znašajo okoli šest milijonov šilingov, toda doslej so zbrali šele 600.000 šilingov. Nekaj je prispevala mestna občina, nekaj pa hranilnice in banke. Organizatorji upajo, da bodo z obsežno akcijo "pri dunajskih podjetjih zbrali ves manjkajoči denar.
ko obljubljajo svojim volivcem, da se bodo v parlamentu "borili za odpravo zaprek v obmejnem prometu z Jugoslavijo. Tržaška zbornica in nekatere velike trgovske hiše so že zdavnaj alarmirale: dinar grozi! Toda odgovorne italijanske oblasti so odgovorile: dinar sicer ni dolar, toda to je valuta, ki jo še kako potrebujemo!
Japonei preložili iztrelitev satelita
# Japonci so preložili za 26. % marec napovedano izstre-
# litev svojega prvega umet-
# nega satelita na konec le-
# tošnjega leta. Razlog: Teh-9 niki so odkrili v tristopc-% njski raketi večjo okvaro, 9 ki je ne bo mogoče odpra-% viti v krajšem času.
GORENJSI"
Jožef«1
SOBOTA, W.Ul* črkami, ne i m praznik, poseta? tovarnah delali* zaradi godu, w* nekdaj »cerkve?1 Taka je navadi Jožef njihov že tradicionalr. nicah bi morali stva v hokeju časno prazne. \ | in okoli nje. m ? parkirni prosil'
To je bi; g jem, kjer so s; i pili od Ribničar / delo na polj« I ne vile, čajne, I suho robo: Ctk peljali Ribnica: bilo na prerek ' šel kaj zase. Hi Mojstrani je H in roče za sefcl drugo podobno cf nekje iz Srbije I boljše cigarete v cirkuškem $\ klamo za neka^ rezanje šip, k:
Letalo na nožni pogon
Skupina japonskih študentov je izdelala letalo s pogonom na pedala. Z njim je enemu izmed študentov pred nekaj dnevi uspelo vzleteti 2 metra visoko in preleteti 10 metrov.
To je bil japonski rekord za letalo te vrste, študenti so po tem uspelem poletu izjavili: »Delo bomo nadaljevali, dokler ne bomo z letalom na nožni pogon preleteli cel kilometer v višini 6 metrov.«
Študentje delajo poskuse na tokijskem letališču šofu. V svoje letalo na nožni pogon ležejo trije študentje in z vso modjo poganjajo pedale, dokler se ne dvignejo v zrak.
Gotovo ljubezenska? Samo m sežigamo.
Nazaj jih mora zložiti in zavi:: Tedaj pa ostrmi. Naslovljena M Val krvi ji plane v lica. 12 pna
list.
»Mein liebsfer Franz! Mein gros f Ko pogleda datum, se pomiri.!' ni poznala.
»Anna Bauer?« gleda podpis, i Pravzaprav je o svojih predzakorj povedal, seima pa ga ni vprašala. CVif kar ji je povedal o materinih sa lastnika njihove hiše, na Anne-M-t komaj desetletno dekletce, in jo$M o tem, se je vselej čudil, kake M misel.
Z nasmehom prebere pivo
»Ta ženska se mu je očitno por
Toda teh pisem je mnogo.
Tudi ob drugem in tretjem pili mih) ne sluti usodnosti, s katere *
»Moral jo je imeti malo rad, ker'
Toda četrto pismo je že poslovita
»Poročila se bom z bogatašem. S dati. Nisem rojena za revščino. Bi;« Ljubezen gre skozi želodec. Imam sf zamuditi.«
Računarka! še sreča, da se ie \ računico namesto srca, niso nikoli <:*
Potem se ustavi na datumu. v
»Graz? 13. maja 1906?«
Torej jo je imel, preden je spoij Rosenhof. V črni obleki in s ščipalrJ niku. Pa ni bil semeniščnik. Bil je $ ftežen. Izpovedal ji je ljubezen z izb^ najlepša pesem. Vsaj zanjo so zvmv
A zakaj ji ni povedal, da je in*
Toda tu so še pisma.
»Srečanje v Sistiani me je iziW me v restavraciji Giardiano publico.«
tRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 6 GORENJSKI KRAJI IN
kkm na Jesenicah
j )0tE. Tako piše na koledarju; s črnimi *> torej uradno delovni dan, v resnici pa ' Jesenicah. Razume se seveda, da so v Hulo pa je praznovalo: Jožeti in Jožefe ^ pa z njimi in zato, ker je Jožef že od Šveđani praznik«, tega dne se ne dela. **ijo te jo, posebno na Jesenicah, kjer je ' tiatron in kjer so sejmi na ta dan postali %*end. ^Sobotni Jožefov sejem na Jese-**koliko prej, v dneh svetovnega prven-V da Jesenice ne bi zgledale tako dolgo-£to pa so bili polni vsi lokali, na tržnici F»*ni in železniški postaji se je trlo ljudi, «o bili polni avtomobilov.
Kki se-£ naiu-FMje za mL lese-, tlrobno i> prije je na-mto Pri 1 metle pbinc in I Djoko ■tinaj-
gem koncu pripravo za brušenje nožev. »Navali narode ...itd.« Samo 500 din (starih); precej jc prodal, firb-cev pa zares ni manjkalo. Manjša gneča je bila pri ženski 3 metre stran, ki je vse dopoldne neutrudijivo čistila
umazane cunje z nekim »novim«, »univerzalnim«, najboljšim« itd. sredstvom za čiščenje madežev. Prodajalk semen je bilo nič koliko, še več, prodajalcev copat, puloverjev, kravat in vse mogoče druge tekstilne robe. Prodajalci so govorili večinoma
srbsko (ali hrvatsko, kdo ve!), kupci pa tudi slovensko.
To je bil sejem' slabega o-kusa, kiča, »spominkov« in podobic in igrač in živopisa-nih rož iz plastičnih mas in prstanov in verižic in ... ljubi bog (ali kdorkoli že), zakaj dopuščaš, da imajo naši ljudje tak okus za vso to nemogočo šaro! Ljudje namreč to tudi kupujejo; to je tisto, kar jih pokaže v pravi luči, kar kaže s prstom na našo vzgojo v šolah in povsod drugje, kar je spričevalo naše kulturne ravni, dokaz (ne)prizadevanj naših kulturnih institucij za estetsko vzgojo vseh občanov, ne le ozke peščice kulturnih izbrancev, to je naša kultura in zanjo dajemo družbena sredstva. Kar je kaj vredno, tistega ljudje ne marajo, kar ni, tja »navali narode«. Pa se vprašamo kdaj, zakaj tako? Kaj smo npr. v tovarnah naredili za estetsko in moralno vzgojo proizvajalcev — uprav-Ijalcev?
Na primer:
Dekle, ki verjetno še hodi v šolo, kupuje prstan, pomer-ja obesek z velikim zlatim
medaljonom, mama ji svetuje drugega, ogledujeta si, kateri je lepši. Joj, kako je lepo! Kako lepo se sveti, a je res čisto zlat?
Pa kako je lepa čisto črna zamorka in čisto naga, na glavi pa ima nekašno posodo, ki jo podpira z obema rokama. »To bomo pa na radio postavili, boš videl, mo-žek, kako bo lepo.« Zraven so kipci papig, psov, fantkov v pisanih klobukih in s kitaro v roki...
Pa pomlad je in rože tako poživijo stanovanje! Rož iz plastičnih mas je bilo več kot jih bo (pravih) čez mesec dni v vsej jeseniški okolici. »Za mamo sem jih kupila, a niso lepe!« se je v Korotanu pozneje hvalila tovarišica. Tehnika in vse skupaj seveda zelo napreduje in zakaj bi se potem še mučili z nabiranjem pravih rož, ko pa tako hitro ovenijo!
Pa prtički z lepimi motivi tako poživijo kuhinje, da mladi gospodinji res ne more biti dolgčas! Napisi so pa tako romantični (bistvena je seveda vsebina, srbski jezik ne moli): Dva jelena dve košute, dodjl dragi, ljubit ću te!   —   Ljubi   draga samo
mene, za tobom mi srce vene! — Andjele čuvani mili, svojom snagom nas zakrili!
Pa še in še, izbire dovolj.
Tako torej: vsega po malem za vse. Sejem kiča, ki je paša za prenokatero oko in kjer se praznijo denarnice na rovaš slabega okusa, pa spomladanski sejem, kjer se dobi marsikaj, kar ljudje v tem času zares potrebujejo in tudi kaj takega, kar v trgovinah »nimajo«. Oljke so prodali kdo ve koliko in cvetnonedeljskih butar tudi, različno velikih in različno pisanih; »zgliha« se lahko kaj in človek že misli, da je prihranil nekaj stotakov ali koga »okoli prinesel«. Pa še nekaj je veliko vredno: tu blago ponujajo, v trgovini pa se jim včasih komaj ljubi govoriti, kaj šele, da bi se na primer potrudili in šli po blago v skladišče. Konkreten primer, prosim, pa še resničen povrhu:
Nekdo je zadnjič hotel kupiti v trgovini »Žejeznina« trgovskega podjetja '»Univerza!« na Jesenicah žeblje, dolge 90 in 100 mm; ponje je šel v ponedeljek, pa so mu povedali, da jih trenutno nimajo, da so v skladišču in
da jih lahko dobi naslednji dan. Ker so bili žeblji v skladišču tudi še v torek in tudi še v. sredo, je mož obu-> pal in se"7 Jesenic, kjer žeb-«' Ije delajo, odpeljal v Radov-. ljico, kjer jih je takoj dobil, kolikor je hotel in kakršne je hotel.
Je pa še zmerom boljši sejem, pa čeprav prodajajo cenen kič, kot pa takale trgovina, kajne?
»Tehnika napreduje, ljudje letajo po vesolju, še malo.^a bodo na Luni in tam R>do rabili kose in za brušenje kos dobre brusne kamne. Kupite, pravi bo-sansfki kamen, ,iodličen, ne lomi se, končno nekaj, s čimer Jugoslavija lahko konkurira Italiji, samo še nekaj komadov, pohitite, sama jurja, skoraj jih bo zmanjkalo, vse prodamo povsod, kamor pridemo, kupi, narode ...« Pol za šalo pol zares, ampak prodala sta tista fanta iz Brčka res veliko, osle pa menda res niso bile tako slabe.
Pri takihle trgovcih in na takih sejmih bi se naši socialistični trgovci lahko celo kaj naučili.
A. Triler
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJJ
druga odmetujemo in
fca vzame v roke, potegne
histz!« i? iz časov, ko Franca še
I ni pravil o kaki Anni. ^Ijubljenostih zelo malo * 6j je zapomnila samo to, ^ saj bi počakal na hčerko je bila ob njuni poroki gojiti. Kadar sta govorila Veri porodila ta blazna
Cijena so skrbno po datu-\v teh pismih srečala. Wiil.«
lepoto hočem drago prote sita v otroških letih. 1 priložnost. Ne smem je
ISj rešil. Žene, ki imajo
K Bilo je v restavraciji I bil podoben semeniščih krvi in mesa.\In bil je ibesedami, lepšimi kakor ^ in ji božale dušo. I in da ga je zapustila.
\a sem srečna. Pričakuj
A kdaj je bil z njo v Sesljanu in v Trstu? Nikoli ji ni povedal, da je poznal Trst že pred njuno poroko.
Ob pogledu na datum se ji stemni pred očmi.
Nemogoče! To leto jc vendar najlepše leto njenega zakona. To je leto po vrnitvi iz Innsbrucka.
In vendar? V Sesljanu? Samo enkrat so bili tam. Z nobeno ga ni videla. Najbrž je pomota v datumu, v letnici.
Ob letnicah se človek včasih zmoti. A kadar se, se ne zmoti nikoli za toliko let naprej. Ce se, se zmoti samo za letnico nazaj.
»Ganila me je tvoja pot v Benetke za menoj, čeprav me nisi našel.«
Crke ji zaplešejo pred očmi. Benetke so bile njegov prvi pobeg.
Ne, ne more več brati. Vrstice valove in se spreminjajo v biče. Bičajo jo čez oči, bičajo ji dušo. Težko jezero solz se nabira v njej, oči pa so kakor iz stekla, a neprepustljive kakor najtrdnejši jez.
Iz nekega pisma ali nekje izmed pisem, ki ji drhtijo v rokah, se utrne koder rdečkasto zlatih las.
In tu je slika.
To je ona.
Nekje jo je že videla.
Iz slike raste pred njenimi očmi ženska z rdečimi kodri. Sesljan?
Da, Sesljan! Tam je videla podobno žensko. Zdaj se jc natančno Spominja. Ko so zapuščali plažo, jo je videla s postaranim gospodom. Francu jo je pokazala in mu reka, da je lepa. A Franc, kakor da je nI videl.
Morda ni bila ta? Morda je bila druga?
Toda, saj ga spominja Sistiano-Sesljana.
Ne, tu piše Milje.
»Mojemu ubogemu fantu, Anna. Muggia, maja 1914.«
Za podobo rdečelaske se pojavi cesta proti miljskemu pristanišču. Bil je dan, ko sta s Slavkom obiskala Franca. Delo je imel in morala sta se takoj vrniti. Rdečelaska jim prihaja nasproti, a Franc se potaji, kakor da je ne pozna. —
To je ona. Zdaj jo pozna.
Ne, to je prebridko! Ne more več. A mora.
V teh pismih se ji odpira usoda kakor knjiga, ki jo mora prebrati do kraja. Tudi tiste strani, ki bi jih najraje iztrgala, ker ne more verjeti, da je bila njena ljubezen samo utvara.
Ne, človek si ne piše usode sam. Pišejo mu jo ljudje, s katerimi živi. Spoznanje človekove usode se boleče poraja iz utvare, ki jo živiš, in iz resničnosti, ki jo o tvojem bivanju razkrijejo drugi. Dokler je človeku utvara resničnost, jo lahko prcna.ša, veruje v ljubezen, trpi, trpljenje je znosno, skoro neboleče, kakor da ga nikoli ni bilo, a kader utvaro spoznaš ali pa ti jo odkrijejo ljudje, ki si vanje verjel, jih ljubil in mislil, da si del njih, te zaboii resničnost, ki si jo živel. Čutiš se ogoljufanega, ponižanega, zgrabi te tesnoba, gnus. Rad bi se vrnil v utvaro, a se ne moreš. Spoznanje jo je sleklo in sežgalo njeno obleko. Ne moreš jc več obleči in nakititi, da bi lahko postala zopet tvoja resničnost, v katero bi
verjel in ki si jo kljub udarcem življenja lahko prenašal.
To je konec. Konec njene ljubezni do moža.
Morda bo še kdaj omahovala in jo klicala nazaj. Toda mrtvih ni mogoče obuditi.
Razjokala bi se, a bolečina kameni. Sklonjena je nad pismu Stavki bežijo mimo nje, a besede hotel Central, vabim te v Opatijo, zasleduje me nečak Gustav, kaži se z Josefino, privošči vdovi košček ljubezni, naj vidi v tebi svojega mladega slikarja, pazi se blagajni-čarke iz hotela Central, pridi v Graz, v ženi si ustvarjam tebe, kadar ljubkujem njo, ljubkujem tebe, moj sin ti je všeč, iztrgal ga bom ženi, se klešejo vanjo.
To so rdečelaskina in moževa pisma.
Ni treba, da bi jih vnovič prebirala.
Besede, ki so se vklesale vanjo, bodo ostale.
Tu nima več kaj početi.
Otroka ji nihče ne bo iztrgal.
Vrnila se bosta domov. Domov v Borjano.
Ne opazi, da jc vstopil tast.
»Kaj ti je, Štefi?«
Štefi molči. Samo na pisma pokaže.
Tast je ne razume. Ce je žalostna zaradi šipe in okvira, ki se je razbil po nesreči otroku, naj si nc žene preveč k srcu. Nov okvir bo napravil, samo da je slika šc cela.
»Tudi slika ni več cela. Nikoli ni bila. Na njej sta tujca, le da je bil eden opeharjen za srečo in ljubezen.«
»Ne razumem te.«
»Potem vzemite ta pisma! Franc me je varal celih osem let. Tudi včeraj je bil v Munchrru z drugo.« »Ce je res, potem ...« »Preberite pisma!■< Tast jih vzame. Stlači si jih v žep. Proti večeru se vrne skrušen.
Sram ga je zaradi sina. Nikoli ni mislil, da je tak. Varati ženo, kakršne bi nikoli ne mogel dobiti. Hudo se je pregrešil nad njo. Nekoč bo Franc obžaloval. Ce ima v sebi le malo moje krvi, se bo zavedel, kaj ti je storil.
štefi molči. Njen sklep, da se vrne domov, je trden. Ne ganejo je tastove solze. Ni mu treba jokati. Tast je dober, pošten človek. Zato naj ne trpi zaradi Franca. Njega, očeta, bosta s Slavkom ohranila vselej v najlepšem spominu.
Naslednji dan prinese stari pismonoša Francovo dopisnico.
»žalostna novica, gospa! Gospod je odšel na zahodno fronto.*
štefi novica ne vznemiri.
Ona ima samo še otroka. Ona bo samo šc mati.
Otrok bo zrasel v njenih domačih krajih, kjer so morda ljudje zaostali, a so pošteni, odkriti in kleni.
Samo do konca šolskega leta bo še počakala.
Samo še dobra dva meseca. Potem pojdeta.
Tudi Slavko je te novice vesel.
Da, Borjana je najlepši kraj na vsem svetu. ,
PANORAMA
23. MAREC 1966 * GUS
Prešernovih stopinjah
CAR POTOVANJ
Kot gimnazijec in pozneje kot študent, je naš mladi Prešeren kaj rad pešačil, posebno v počitnicah ali »va-kancah«, kot so rekali tedaj, Iz Vrbe v Ljubljano, iz Ljubljane na Kopanj in v Borovnico, cd tod na Savo pri Litiji pa iz Vr%e prav na Polzelo v Savinjs% dolini, s Čopom v Bohinj, celo z Dunaja domov, v Vrbo... Res da v tedanjih časih ni šlo drugače, železnic še ni bilo, denarja za vožnjo s poštno kočijo pa tudi ne. Toda spričo teh mnogih pesnikovih pešpoti le ne moremo mimo na nekatere damašnje mlade ljudi, ki jim je sleherna na-pornejša hoja kar nekam mrzka. Velja le avtostop ... Na gore pa bi najraje »hodili« z žičnicami...
Seveda poreče kdo, da so vse te besede le nekaka nostalgija po starih časih, ko so mladi ljudje tako radi potovali peš in ae potem še v pozni starosti tako radi spominjali doživetij z romanj po domovini. Spomnimo se le slavnega hrvaškega romanopisca Avgusta Senoe, ki je s svojim sošolcem Alfonzom Možetom potoval peš iz daljnega Zagreba pa prav do Kranja, od tu pa še v Bohinj in v Trst! Kaj vse sta prijatelja doživela na tej poti, smo potem lahko brali v čudoviti Senoini noveli o naglju s Prešernovega groba. In kako bogato je doživljal svoje romanje od Litije do Čateža naš Fran Levstik!
Pa se spet vrnimo sedaj k našemu Prešernu! Zamj trdno vemo iz zanesljivih virov, da je sleherne počitnice potoval; zdaj sam, drugič z bratom Jurijem pa spet z materjo ali prijateljem Čopom.
V poznejših letih je seveda pešačil kdaj pa kdaj. Rad pa je še vedno potoval s kočijami ali poštnimi vozmi. Včasih je doktorja Prešerna vodila na pot tudi službena potreba, kot člana raznih sodnih komisij in pravnega izvedenca. Dostikrat pa se je pesnik pridružil Mihi Kaste-licu ali pa Poljaku Korytku, ki sta na podeželju zbirala med ljudmi narodno blago, „si zapisovala pesmi, pripovedke, reke in napeve. Precej (službenih in še več) neslužbenih poti je Prešeren opravil tudi v družbi s svojim šefom dr. Blažem Cro-bathom. Bit je naš pesnik ob takih priložnostih v dolenjski Stični, v Skofji Loki, v Moravčah, na Brdu pri Kranju, v Postojni, na Viru pri Domžalah, na Jesenicah in drugod.
Stopimo danes po Prešernovih sledeh na eno od teh poti! Na Vir pri Domžalah in
v Moravče!
KRČMAR VODOPIVEC
Spodbudilo nas je pravzaprav posvetilo, zapisano še v bohoričici, na primerku Krsta pri Savici, ki ga sedaj hrani ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica pod št. 57614 v svoji prešernovski zakladnici. Na notranjem listu vidimo tole pesnikovo lastnoročno pisano posvetilo:
Gospodu
Smuku. Naj štejejo vsi drugi dnar, Za vino pevc da pesem v dar Dr. Prešerin
Kdo pa je bil ta Smuk, ki mu je pesnik napisal tako samozavesten in hkrati šegav distrih?
Franc Smuk, po domače Vodopivej, je bil v Prešernovih časih znan gostilničar na Viru pri Domžalah.
Moral je biti že ugleden možak, saj je bil tudi vaški »oberrihter«. Pri njem so se radi ustavljali ne le furmani in mimoidoči popotniki, pač pa tudi gosposki ljubljanski izletniki, ki so bili potem namenjeni na bližnje Brdo ali pa v moravsko dolino. Smukova hiša še stoji, krčme v njej pa ni več. Pač pa ima v njej in bližnjih gospodarskih poslopjih svoje prostore »Žito Vir«. Na hišnem pročelju je tablica, ki pove da je tu sedaj Šaranovičeva ulica št. 27. Hiša sama ni dosti spremenjena, vse je še po starem. Le kapelice, ki je stala na desno od Smukove hiše, danes ni več.
Hišno sporočilo pa še trdi, da je bil Prešeren tako pogost in drag gost pri Vodo-pivčevih, da je družina naročila pri njem tudi nemški nagrobni napis za starega Franca Smuka. — Gotovo je bistri in dovtipni pesnik imel tudi kaj pripomniti pri domačem imenu »Vodopivec«, ki pravemu krčmarju bolj slabo pristaja!
V MORAVČAH
Se za eno potovanje v te kraje vemo iz ustnih izročil, za pesnikov izlet v moravsko dolino. Bil je v družbi z Mihom Kastelicem, ki je bil neki prav strasten zapisovalec ljudskih pesmi. Domnevati smemo zato, da je bil prav Kastelic pobudnik te poti.
Bilo je leto 1B40, v mesecu avgustu. Ljubljanska gospoda sta se seveda pripeljala s kočijo po gladki cesarski cesti do Prevoj nad Domžalami. Od tu, od Škarjeve gostilne, pa ju je vodil le slab kolovoz proti Moravčam. Ustavila sta se, kje drugje, kot pri Klop-čičevi gostilni, ki še dandanašnji slovi.
Potem, ko sta si Prešeren in Kastelic, kot se reče, privezala duši z nekaj poliči dobrega vinca, sta krčmarju povedala, da bi rada slišala ko/ko domačo pesem iz te doline.   »Zares   lepe, prelepe
moravske fare«, kot pojo pesmi. Sredi polj in zelenih gričev, pod slovito Limbar-sko goro (768 m), blizu Črnega grabna, leže prijazne Moravče, ki so jih, ker so pač trg, nekateri dolga leta zmotno spravljali v zvezo s Prešernovo pesmijo o judovskem dekletu, ki začne: »Stoji moravski trg...«
Želji ljubljanskih gospodov se je gostilničar sicer malce čudil, mestni muhi pa je le ustregel in poklical Martin-kova fanta, znana dobra pevca. Kar tako, na komando, seveda sprva nista hotela peti — ko pa sta spila nekaj kozarčkov korajže, se je led le slajal. In pričela sta poti, kar sta vedela in znala. Kastelic si je sproti zapisoval, če je bilo kaj prav posebnega in še ne znanega. Prešeren pa je šego.vo zraven brundal in lovil vižo.
No, potem pa se je še izkazalo, da starejši od fantov celo sam zlaga pesmi in se jim izmišljuje napove.
»O torej tudi poet!« je ves
napravil in me je Prešeren takrat povabil na kosilo.«
SLOVITI ROJAKI
Ker pa smo že šli v ta, resda kar malo odročen kraj, moramo pa vendarle kaj več povedati o nekaterih imenitnih možeh, ki jih je rodil ta nekam skrit kotiček slovenske zemlje.
Najslovitejši je brez dvoma Jurij Vega (1754—1802). Iz domače Zagorice pri Moravčah je odšel v ljubljanske šole, odtod pa na Dunaj, kjer je kot inženir postal profesor na vojaški tepničarski šoli. Povsem je reformiral pouk matematike in fizike. Spisal je več izvrstnih učbenikov. Prav posebno se je uveljavil pri študiju balistike: njegova dognanja s tega področja so veljavna še dandanašnji. Zaradi vojaških zaslug v bojih proti Turkom, Prusom in Francozom, je avstrijski cesar Franc I. povišal Vego v baronski stan. Ime moravške-ga rojaka, barona Jurija Vege,    poznajo matematiki
Nekdanja Smukova gostilna na Viru pri Domž?.lah
vesel vzkliknil  Prešeren  in I zavzet    poslušal kmečkega fanta, ki m« je pesem zares j kar lila iz srca. Ni šlo dru- ' gače, kot da so se dogovorili še za en zmenek, toda to pot v Ljubljami. Da pa sta Mar-tinkova fanta potem ros v Ljubljano prišla na obisk k Prešernu, pove tole izročilo, ki ga je posredoval pred kakimi   šestdesetimi   leti todaj najstarejši Moravčan devet-desctletni   posestnik Cerar, po domače Martinka:
»Kar pri delu so me sneli sredi tedna in naglo sem se moral pražnje obleči pa v Klopčičevo gostilno, ki smo ji takrat rekli »Na Mlaki«! Tam sta že bila dva škriea iz Ljubljane: eden je bil prav-darski dohtar Prešeren, drugega, pa so klicali za Kastel,-ca. Za pijačo sta dajala, da je teklo od mize. Moravski fan-tini pa smo jima morali peti domače pesmi, kar smo jih znali, gospoda pa sta jih zapisovala. Prav prijazna sta bila, stara vsak blizu štiridesetih let. Pozneje sem moral, po Prešernovem naročilu, zapisati še vse pesmi, kar sem se jih spomnil in jih prinesti v Ljubljano.  To sem tudi
vsega sveta zaradi ses'tav raznih/ logaritmikov, posebno onega z desetmestnimi števili, ki ga je izdal 1. 1794. Zapisano pa je ime slovenskega učenjaka tudi na nebu: eno od velikih ozvezdij se imenuje Vega . . . TakO so se astronomi oddolžili slovitemu matematiku.
Vendar pa je zla usoda zagrnila živlionsko jesen učenega moža. Komaj oseminšti-ridesetleten je moral žalostno končati. Sprva so trdili, da ga je neki lakomni mlinar oropal in nato vrgel v deročo Donavo v Nussdorfu pri Dunaju. Druga vest je pripovedovala, da nemško plemstvo Vega ni raaralo, ker se je povzpel tako visoko iz kmečkega rodu.' In da je ta ohola gospoda najela morilca, ki je pahnil Jurija. Vego v globoko reko. Najnovejše dognanje, ki so mu za osnovo dunajski sodni in policijski zaoiski. pa -je žalostno še bolj. Razisko-vanie po arhivih je pokazalo, da ie bil Ve<*a v hudem sovraštvu s svojim poveljnikom fcldmaršnlom grofom Collo-redom. Prav to je našega rahločutnega rojaka gnalo v samomor. Pred svojo prosto-
voljno odločitvijo je Jurij Vega pustil doma uro in denar ter se ves solzan še poslovil od svojih otrok ...
Drug slovit Moravčan j« Ivan Vesel-Kosaski (1798— 1884), Bil je pesnik-grontf** nik, ki je zaradi tedanjih razmer za nekaj časa celo Prešerna zasenčil. Čeravno današnja slovenska literarna zgodovina ne goji kaj posebno prida simpatij za Veselo-vo pevsko kreiranje, je vendarle treba priznati, da i« mož krepko budil narodno zavest: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencem pono*!« -Ivan Vesel je bil rojen v moravskih Kosezah, od tod tudi njegovo pesniško ime. Torej so tudi tu živeli koseči, nekdanji slovenski svobodnjaki, naše prvotno doma« plemstvo! Morda odtod nekateri ponosni zvoki v Veselo-vih stihih! In morda bomo kdaj tudi dočakali trezno, objektivno in pošteno sodbo o tem, v današnjih dneh takt osmešenem, stihotvorcu?
Prav sredi Moravč, pri Jur-kovih, je bil rojen pisatelj in šolnik dr. Fran Deteia (185« —1926). Znani so njegovi romani — Trojka, Veliki grof. Pegam in Lambergar, Svetloba in senca, Prihajač, Malo življenje i. dr.
Nedaleč od trga, ob veliki cesti v Prevojah, je rojstni kraj dr. Jakoba Zupana (HI —1852), učenega jezikoslovca in profesorja orientalskih jezikov. Kof pesnik pa je bi Zupan pravi čudak. V njegovih stihih ni prave poetski iskre pa tudi dobrega okusa ne. S Prešernom, čeprav sta bila  oba   čbeličarja,  ga ni vezalo kako toplo prijateljstvo. Naš pesnik je Zupanu posebno zameril, ker je slovenski jezik tako brezdušna mrcvaril, dostikrat do nerazumljivosti.. Prešernov odnos do Jakona, kot je naš po-' k Zupana v pismih in v družbi Segavo  imenoval, je dobro razviden iz več zabav!j:W>, napisov, kot npr., Čebeli« puščičarjem. Čebelico šesto-merjeVcem,   Čebelice šes:> brez s in c, Pesem od posušila, močvirja in Glosatorju. •Zameril   pa   se  je Zu?an Sloveli cem    posebno zato, ker   je  najdragocenejši *1 6voje bogate knjižice, prar> zaklad glagolskih in ćirilskih staroslovanskih knjig, prepustil baronicam Liehtenthtfrn. namesto da bi jih dal v h* alko,  današnjo Narodno ia univerzitetno    knjižnico * Ljubljani. Imel'pa je dr. •Jakob Zupan največjo rase&Ofl knjižico v Ljubljani, takoj -3 Zoisovo.
Za zaključek omenimo h bližnje moravske sosede, ki so postali zaslužni slovenski pisatelji: Janko Kersnik (1^ —1807) z Brda nad Lukoceo. Josip Podmilščak-Andrejekov Jože (1845—1874) in Fp* Mnselj Podlimbarski rt?52-1917). — ČRTOMIR ZOREČ
ŠOLSKO OBČINSKO ATLETSKO PRVENSTVO
Nad 100 nastopajočih
Preko 100 pionirjev in pionirk iz šestih osnovnih šol kranjske občine je sodelovalo v nedeljo na občinskem atletskem prvenstvu za pionirje v telovadnici Tekstilnega šolskega centra v Kranju.
Rezultati so nadvse razveseljivi. Največ uspehov so dosegli mladi atleti osnovne šole »Simon Jenko« iz Kranja.
Rezultati — pionirji — 20 m: 1. Dolinar (SJ) 3,1 2. Malovrh (LS) 3,3, 3. Cej (LS) 3,4; viškia: -1. Sitar (SJ) 145,
2. Kleč (SJ) 145, 3. Cehovin (FP) 145; daljina z mesta: 1. Dolinar (SJ) 240, 2. Zadnjikar (Šenčur) 236,3, 3. Sire (SJ) 231; plezanje po vrvi: 1. Ring (Preddvor) 5,8 2. Nežmah (SJ) 5,9, 3. Piršič (SJ) 5,9.
Pionirke — 20 m: 1. Stupar (SJ) 3,6 2. Vidovič (SJ) 3,6,
3. Vidmar (Šenčur) 3,7; višina: 1. Arhar (FP) 125 2. Jenko (Šenčur) 125, 3. Zadnikar (Preddvor) 120, daljina z mest«: 1. Jenko (Šenčur) 194, 2. Zadnikar (Preddvor) 191 3.
Česen (Šenčur) 190; plezanje po vrvi: 1. Česen (Šenčur) 9,3, 2.. Vrlinič (SJ) 10,5, 3. Fojkar (Šenčur) 11,1. M. K.
Kolektiv
Komunalnega podjetja Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
DELOVODJE
poslovne enote »Pleskarstvo«.
Pogoji:
Visokokvalificiran slikople-skar z nekaj letno prakso na vodilnem delovnem mestu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
»GLAS« OCENJUJE SMUČARSKE KOLEKTIVE
Skoki: Enotnost, Mojstrana...
Pri ocenjevanju naših najboljših kolektivov v smučarskih skokih smo prišli do pričakovanega zmagovalca — Enotnosti. Ocenjevali smo slovensko in državno prvenstvo v skokih za mlajše in starejše pionirje (državnega prvenstva ni bilo), mlajše in starejše mladince in člane na mali in veliki skakalnici. Seštevek vseh točk v vseh treh kategorijah je dal naslednji vrstni red:
1. Enotnost 32 točk
2. Mojstrana 23 točk
3. Crna 22 točk
4. Jesenice 16 točk
5. Triglav 15 točk Sledijo: 6. Kisovec 10, 7.
Logatec 7, 8. Rateče-Planica 5, 9.—10. Kropa in Velenje 2 in 11. Šentvid 1 točko.
• Ker pri pionirjih ni bilo državnega smo upoštevali le plasma pri mlajših in starejših na slovenskem prvenstvu. Točke je prejelo sedem klubov:
1. Trigav 9, 2. Logatec 7, 3. Rateče-Planica 5, 4. Crna 4,
„Zlala puščica" v Skofjji Loki
Tekmovanja izvedena tudi v strelskih družinah
V nedeljo je bilo v škofji Loki občinsko tekmovanje za zlato puščico. Nastopilo je 45 strelcev iz 5 družin.
Zlato puščico je osvojil Henrik Peternelj (SD Kopa-čevina) s 516 krogi. Sledijo: Gerlevec (SS Brata Kavčič) s 516, Brenk (SD Brata Kavčič) 513, Vrhovnik (SD Kopačevi-na) 508, Grum (SD Tabor) 504, Stržinar (SD Bratov Kavčič) 504, Dolinar (SD Kopačevimi) 503, Ramovš (SD Bra-
ta Kavčič) 502, Rupar SD Ko-pačevina) 449 krogov itd.
Predhodno so bila izvedena tekmovanja tudi v posameznih strelskih družinah. »Zlate puščice« so osvojili:
© SD »Kopačevina«, Trata Skofja Loka — Henrik Peternelj s 536 krogi;'
© SD »Brata Kavčič« Skof-
ja Loka — Alojz Stržinar s 530 krogi;
© SD »Tabor« Gorenja vas — Matevž Markclj s 470 krogi;
© SD »Gradiš« Stari dvor Skofja Loka — Cenka Pusta-vrh s 478 krogi.
Iz strelske družine »Ratito-vec« iz Železnikov ni podatkov o tekmovanju za »Zlato puščico«. Vsi strelci so dosegli rezultate v odnosu na 600 možnih doseženih krogih.
5. Jesenice 3, 6.-7. Šentvid in Velenje po 1 točko.
© Med mladinci so se v pretekli sezoni izkazali predvsem mladi skakalci iz Crne. V konkurenco za najboljšega je poseglo osem klubov: \
1. Crna 18, 2. Enotnost 15, 3. Kisovec 10, 4. Mojstrana 9, 5. Triglav 3, 6.-7. Jesenice in Kropa 2 in 8. Velenje 1 točko.
© Med najboljšimi petimi tekmovalci so se med člani pojavili skakalci le štirih klubov:
LEnotnost 17, 2. Mojstrana 14, 3. Jesenice 11 in 4. Triglav 3 točke.
© Kot zanimivost pri pregledu, kje so posamezni klubi dobili največ točk, moramo omeniti, da Enotnost ni prejela pri pionirjih niti ene točke in je prišla do najvišjega naslova s 1. mestom članov in 2. mestom mladincev. Pri Mojstrani je položaj podoben. Tretjeuvrščena Cr-
na ni dobila nobene točke pri članih. Jesenice in Triglav sta edina kluba, ki sta dobila točke v vseh treh konkuren-cah, pri čemer so bile Jesenice uspešnejše pri članih, a Triglav pri pionirjih (prvo mesto). Ze naslednji klubi, Kisovec, Logatec in Rateče-Planica, so prišli do točk le v eni disciplini.
Predvsem smo pričakovali še boljšo uvrstitev Jesenic* vendar sta jih upravičeno prehitela Mojstrana in Crna* saj b kvaliteti nekega kolektiva v veliki meri odločajo tudi pionirji in mladinci, ki preplavljajo osnovo in v tem sta, čeprav so Jeseničani dobri, oba kluba boljša.
Naša priznanja prejmejo naslednji gorenjski kolektivi: Mojstrana, Jesenice in Triglav.
P. Čolnar
Na občinskem mladinskem prvenstvu Kranja, ki je bilo v nedeljo v Planici na 50 m skakalnici je nastopilo M skakalcev. Rezultati — St. Mladinci: 1. Janez Gorjanc 172,3 (39,5, 41), 2. Bogataj 171,2, 3. Bukovnik 149, 4. K**pret (vsi Triglav) 132,6; Ml. mladinci: 1. Franci Mesec 163, (37, 39), 2. Bntalič 152,5, 3. Kobal 133,9, 4. Potočnik (vsi Triglav).
V nedeljo je bilo na Jesenicah v osnovni šoli »Pre-
PETER DIDIĆ, TRENER KRANJSKIH WATERPOLISTOV
„Prvič na zimskem prvenstvu"
Od 24. do 27. marca bc zimsko prvenstvo države v vvaterpolu. Na tem tekmovanju bo letos prvl^ nastopilo tudi moštvo kranjskega Triglava. Njihov nastop bo zanimiv predvsem zaradi tega, ker bodo pokazali svoje znanje po lanskoletnem izpadu Iz II. zvezne lige, ki je še sedaj zavit v precejšnjo meglo. Trenerja Petra Diđiea smo prosili za nekaj odgovorov.
Ze tradicionalna .s!abos>t kranjskega \vaterpola je/ v tem, ker ni dovolj igralcev. Na ta način uspeh res ni mogoč.
»V tem pogledu smo se precej popravili. Samo za prvo ekipo imam 15 kandidatov, ki trenirajo že vso zimo.«
Ali to pomeni, da so čez noč zraili novi vvaterpolisti?
».Ve čez noč. V/aterpolist potrebuje več sezon. Sedaj na primer redno trenira 35 pionirjev in mladincev. Da so izredno   napredovali, pove
največ podatek o srečanju z Ljubljano. Lansko leto je z njimi naša mladinska ekipa izgubila z 8:6, letos pa so zmagali 15:1. Naši pionirji so zmagali celo z ljubljanskimi mladinci s 16:3.«
Bilo je govora o nastopih starejših članov?
»Verjetno bo na prvenstvu nastopil tuđi V. Brinovec, morda tudi Kocmur. Ponovno sta pričela trenirati tudi A. Čolnar in dr. D. Petrič.«
Kaže, da boste prišli do precejšnje žagale zaradi vratarja?
»F.Rebolj bo odšel takoj po prvenstvu v vojsko. Imamo tri kandidate za to mesto: S. Brinovca ter mlada Bulovca hi Horjaka. Mladi sploh s svojo kvaliteto resno opozarjajo. V Zagrebu bodo med drugimi nastopili tudi Balderman, Mohorič, J. Nadižar in štromajer.«
In kako je bilo s pripravami za zimsko prvenstvo?
»Poleg rednega treninga smo odigrali štiri tekme z reškim Primorjem (drugi v II. zvezni ligi). Zmagali smo z 9:7, 6:5, enkrat igrali neodločeno 2:2 in enkrat izgubili s 3:4.«
Kakšne možnosti ima ekipa na prvenstvu?
»Majhne. Nastooili bodo med 8 najboljšimi ekipami v državi. To so najboljše eki-
pe na svetu (Partizan evropski prvak). Poleg njih bomo nastopili še mi in Primorje. Vsak manjši poraz bi pomenil uspeh. Na kakšno točko lahko računamo le v dvobojih s Primorjem in morda s Primorcem.«
Ali lahko poveste, kaj je z vašim protestom zaradi izpada iz II. lige?
»Še sedaj ni o tem nihče resno razpravljal. Te dni bo govoril o tem izvršni odbor PZJ. Da so bile v Bečeju res p velike nepravilnosti najbolje povedo ukrepi liga odbora. Odločili so se, da v prihodnjih letih v Bečejur sploh ne bo več nobenega turnirja, poleg tega pa so suspendirali celotno vodstvo turnirja.«
— pc
žihov Voranc« prijateljsko srečanje najboljših gorenjskih ženskih košarkarskih ekip. Jeseničanke so premagle Triglav z rezultatom 50:45.
Na zimskem slovenskem prvenstvu v plavanju, ki je bilo v nedelje v Kranju je nastopilo 150 plavalcev iz 7 klubov: 1. Ljubljana 18.013, 2. Triglav 17.782, 3. Ilirija 13.611, 4. Rudar 10.261, 5. Slavija 9.136, 6. Fužinar 7.072 in 7. Celulo/ar 4.274 točk. Za največje presenečenje je poskrbela 13 letna Kranjčanka Lidija Švarc, ki je osvojila v ženski konkurenci z rezultatom 3:23.3 na 200 m prsno tretje mesto.
V nedeljo so se pričela nogometna tekmovanja tudi v slovenskem merilu. Rezultati - gorenjskih predstavnikov: SNL — KOPER : TRIGLAV 0:0; SCNL-zahod — TRŽIČ: ILIRIJA 2:1 (1:0), SVOBODA: JESENICE 2:1 (0:0), KAMNIK : PRIMORJE 3:3 (2:1).
Na ekipnem državnem na-miznoteniškem prvenstvu je ekipa Krr.nja »svojila osmo, Triglava pa deseto mesto. V ženski konkurenci so bile Jeseničanke šeste, Triglavanke pa osme.
Na tekmovanju za pokal Janeza Rožiča v smučarskih tekih so v ekipni konkurenci zmagali kranjski tekači. Med ml. mladinci je zmagal Jeseničan Pintar, med starejšimi Kranjčam Krišelj, med člani pa prav tako Jeseničan Ko-bentar.
V nedeljo Je bilo v Ljubljani slovensko prvenstvo za člane v judu. Na tem tekmovanju se je izkazal predvsem Bavec (Triglav), ki je takoj po vrnitvi iz JLA, dosegel v težki kategoriji prvo mesto. V poltcžki kategoriji je bil drugi Jeseničan Kučina.
14
KRONIKA — OGLASI
.23. MAREC 1966 * GUS
ZAKAJ JE TOLIKO PROMETNIH NESREČ
Neprevidnost in prevelika hitrost
Največ nesreč v enem dnevu se je v zadnjem času pripetilo vsekakor v soboto, in to 17. Največkrat je botrovala neprevidnost ali prevelika hitrost.
Na križišču cest Kranj— Naklo in Naklo—Kokrica, voznik osebnega avtomobila Franc Naglic ni upošteval prometnega znaka »Nimaš prednosti« in s tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Jožetu Zcliku. Sopotnica Naglica je bila pri nesreči lažje poškodovana. Materialna škoda znaša 2.500 novih dinarjev.
V Podbrezjah se je zaradi prevelike hitrosti na ovinku trčila v tovorni avtomobil voznica osebnega avtomobila Marija Zallinger. Škoda na osebnem avtomobilu znaša 1.500 novih dinarjev.
■Dokaj nenavadna nesreča se je pripetila v Radovljici nasproti   zgradbe Občinske
skupščine. Na prikolici traktorja se je peljal delavec Kusaj Cazim. Pri zavijanju v Kajuhovo ulico ga je zaradi velike hitrosti vozila in nepravilnega držanja delavca samega za ogrado prikolice vrglo iz nje in je z glavo priletel v obcestni zid. Pri tem se je hudo telesno poškodoval.
V Logu pri Poljanah se je po bregu prevrnil osebni avtomobil. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti. Na avtomobilu je nastala materialna škoda v višini 2.000 novih dinarjev.
V nedeljo je v bližini Škofje Loke na cesti proti Poljanam zapeljal voznik osebne-
Kmetijske zadruge, kmetje, vrtičkarji, POZOR!
Pripravljeni smo tudi pri vas uničiti voluharje, ki vam vsako leto povzročajo gospodarsko škodo. To delo bo opravljala posebna strokovna ekipa.
Delo in kontrola se opravljata toliko časa, dokler ni uspeh popoln.
Prosimo vas, da nas obvestite (telefonično, kjer lahko dobite tudi vse informacije ali pismeno), če želite koristiti naše usluge, da bi pri programiranju upoštevali vaše želje.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Kranj, Gosposvetska cesta 9 oddelek DDD službe telefon 215-56, 215-57
ga avtomobila s ceste v 4 metre globok jarek. Pri nesreči, ki se je pripetila zaradi prevelike hitrosti, se je voznik lažje telesno poškodoval. Škodo so ocenili na 2.500 novih dinarjev.
V ponedeljek pa sta se pripetili dve prometni nesreči, in sicer v billžini šobčevega bajarja, kjer je mopedist s pedalom zadel v levo nogo pešca. Pri tem sta mopedist in sopotnica padla po cesti in se hudo telesno poškodovala. Vzrok je v tem, da je mopedist zapeljal s sredine ceste na desno in pešec je hodil delno po cestišču. Druga nesreča pa se je pripetila v Spodnjem Bitnju pred hišo št. 2. Pešec Franc Oman je nenadoma stopil na sredino ceste. Voznik avtomobila nesreče ni mogel preprečiti. Oman se je hudo poškodoval.
J. Jarc
m Obrtno podjetje »Komunalni servis« Jesenice j
IŠČE LOKAL V KRANJU
jj za Zbiralnico oblek za kemično čiščenje. Možna je tudi g jj zaposlitev osebe lastnika lokala ali osebe, ki nam pre-1
JU skrbi lokal.
jj Ponudbe jc poslati na Komunalni servis Jesenice, Cesta 1§
jj železarjev 5, najkasneje do 31. marca 1966.
H '     Uprava I
OBČNI ZBOR GASILCEV V RADOVLJICI
Število požarov pada
Najboljši: Bled, Begunje in Podhom
V preteklem letu je bilo na območju Radovljica 19 požarov, škoda nastala pri teh požarih, znaša približno 26 milijono« dinarjev, vendar je v tem znesku zajeto pogorelo letalo na letališču v Lescah, to je bilo 15 milijonov. Z uspešnimi lnter vencijami pa so gasilci obvarovali za več kot 100 milijono« dinarjev družbene imovine. Razveseljiva je ugotovitev, da šte vilo požarov iz leta v leto pada, saj je bilo na tem območj* 1962. 43 požarov, 1963. 26 požarov in v preteklem letu 19
Na območju občine Radovljica deluje 30 prostovoljnih in 5 industrijskih gasilskih društev s skupno 834 operativnimi  člani   (25 gasilskih
Pri izvrševanju dela je omahnil v smrt član našega kolektiva na-delovišču »Sorsko polje«
AVGUST VORŠIČ čuvaj
Od pokojnega se bomo poslovili v četrtek na pokopališču v Mavčičah.
Vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu! Kranj, 22. 3. 1866
K Ž K Kranj DE Kmetijstvo
m
I I
i i
Wf fcgaS
n
m
m
m M
m I
i
i m
VEIIK0 NAGRADNO ŽREBANJE
Za vse stare in nove naročnike prirejamo v četrtek, 31. marca, veliko f   k   C* k
tradicionalno nagradno žrebanje v Železnikih v Selški dolini. Vstopnice ■    I   /| V \
za prireditev dobite pri kino blagajni v Železnikih. Se je čas, da porav- v* Ull kJIl nate polletno ali letno naročnino ali pa se na novo naročite na GLAS.
Pripravili smo vam sto lepih in praktičnih nagrad. Med drugimi tudi hladilnik, pralni stroj, tranzistorje, gramofone, mikser je, likalnike, kavne mlinčke, kuhalnike, ženska krila in druga oblačila, klobuke, blago za obleke, umetno usnje, lepe knjige in še vrsto drugih nagrad
NAGRADE SO PRISPEVALA MED DRUGIM TUDI PODJETJA: ELRA - šKOFJA LOKA, GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, ŠEŠIR — ŠKOFJA LOKA, ISKRA KRANJ, ALMIRA - RADOVLJICA, TEKSTILINDUS — KRANJ, STANDARD — KRANJ TER DRUGA GORENJSKA PODJETJA.
Še je čas, da postanete srečni dobitnik naših nagrad! Naročite »GLAS« in plačajte vsaj polletno naročnino (10 N din). Če želite sodelovati pri žrebanju z dvema glasovoma, plačajte celoletno naročnino (20 N din).
i
častnikov, 116 podčastnikov ti 538 izprašanih gasilcev) z zelo zadovoljivim starostnih sestavom. To se najbolje v-; di iz podatka, da je kar 265 članov operativnega kadra * starosti od 18 do 25 let. Povprečna starost operativne^ kadra je 29 let in je najmlajši v Sloveniji.
Posebno pazijo, da so g3* silske enote vedno sposobn» preprečevati požare ali pom> gati pri drugih elementarni!1 nesrečah. Zato so enote izve*); le 82 suhih dnevnih vaj, v mokrih dnevnih in 11 noenu1 mokrih vaj.
V preteklem letu je bi!° najboljše GD Bled s IW točkami, sledijo Begun-1.774, Podhom 1.712 točk iti
Tudi oprema gasilskih društev se je izboljšala. SkupnJ je bilo v preteklem letu nJ' bavljeno čez 5.000 m cevi.
Ob koncu je predsednic SoB Radovljica tovariš Jet* predal predstavnikoma gasilskih društev Bohinjska %* strica in Radovljica odlikovanji »Red dela z zlato zvezdo«, s katero jih je odlikov^ predsednik republike. — J. V.
Komisija za delovna razmerja pri
tovarni pil
»TRIGLAV« Tržič
razpisuje delovno mesto
komercialnega referenta
Pogoji: 1. ekonomski tehnik ali visokokvalificiran delavec trgovsko železnin-ske stroke. 2. Posebni pogoj, 2 meseca poskusnega dela. Prednost imajo prosilci s prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni preskrbljeno. Prijave z ustrez. dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja 15 dni po objavi.
Prodam salonitno strešno opeko 92 x 125 in cementno strešno opeko 24 z 41 oboje s koriti. Zaje Franc, Zg. Pir-niče 88, Medvode 1282
Prodam 5000 kom. cementne strešne opeke špičake veliki format. Vidmar Ciril, Fužine 6, Gor. vas 1285
Dobro ohranjen fiat 600 ugodno prodam. Kranj, Ke-betova 21 1303
Prodam termo peč. C' na Klanec 17, Kranj 1307
Prodam slamoreznico s pu-halnikom in železo prof. 8. Poženk 32, Cerklje 1308
Prodam tritonsko harmoniko. Sp. Brnik 4, Cerklje 1309
Prodam pod starega stila za ostenki. NasL v ogl. odd. • 1310
Prodam slamo ali zamenjam za mrvo, razliko doplačam. Naslov v oglasnem oddelku 1311
Prodam moped. Suha 34, Kranj * 1312
Ugodno Oprodam motor pri-mo 175 z 9000 km. Zupančič Franc, Sk. Loka, Potočniko-1 va 4 1313 Prodam kravo, ki bo čez 14 dni teletila. Zg. Besnica 32 1315
Prodam motor puch 250 cem, Grad 35, Cerklje 1314
Prodam strešno opeko »bo-brovec« in korita. Sr. vas 10, Gorice 1316
Prodam dobro ohranjen šivalni stroj »Bagat« cena 720 N din. Aljančič, Preddvor 2 1317
Dvosedežni moped v dobrem stanju prodam. Hafner — Kranj, Orehek 1318
Prodam skobelno mizo. Kranj, Reševa 18 1319
Prodam plemenske zajkle in sadike črnega ribeza. Mlaka 45' 1320
Prodam semenski krompir igor in Viktorija. Rupa 16, Kranj 1321
Voz, sani, konjsko vprego, novi hraoparilnik, slamoreznico poceni prodam. Komar, Podljubelj 23, Tržič 1322
Prodam! ovco. Podbrezje 110, Duplje 1323
Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Cadovlje 6, Golnik 1324
Prodam seno do 5000 kg. Simončič, Požar 34, Ljubljana —Barje 1325
Prodam 6 tednov 6tare prašičke. Praprotna polica 25. Cerklje 1326
Prodam čebele na satju (10 družin). Zupan Peter, Zalog 57, Cerklje ' 1333
Prodam rabljen moped T12, Šenčur 127 1334
Prodam motor NSU primo 175 ccm. Ogled možen vsak dan od 14 ure dalje. Kospič Maršala Tita 17, Jesenice 1336
Prodam kravo, ki bo konec meseca tretjič teletila. Naklo 74 1337
Prodam novo pomivalno mizo z ultrapast. Torkar Valentin, Ribno 22, Bled 1338
Vseljivo vrstno hišo, garaža, vrt — prodam. Ponudbe pod KOMFORT 1339
Kupim strešno opeko (folc) Sp. Brnik 66, Cerklje 1327
Delavki ali upokojenki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu na mali kmetiji. Nasl. v oglasnem odd. 1328
iS
i
m
m
Zavod za gojitev divjadi
KOZOROG
KAMNIK
prodaja po sklepu delavskega sveta zavoda naslednja osnovna sredstva:
1. Montažno hišo
(garaža, klet, ograjen vrt) v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Izklicna cena je
12,000.000 S din.
2. 2 vozili — SPAČKA
v nevoznem stanju. Izklicna cena je
209.000 S din.
3. 1 vozilo OPEL CARA VAN
v voznem stanju. Izklicna cena je
1,600.000 S din.
Licitacija bo dne 5. IV. 1966 ob 16. url v Dvorjah št. 36. Prednost imajo gospodarske organizacije. Ce 3 eno uro po začetku ni interesentov, lahko licitirajo ^ druge fizične osebe. Zahteva se 10% polog. |p Informacije na gornji naslov telefon Kamnik 83-162.
9*3 MS
i
i
§
fežH
m,
m
um
M <\
m
m
m
'■"•K
-m
Delovna skupnost
ČP »GORENJSKI TISK« KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA
RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev so, za to delovno mesto, določeni šc naslednji posebni pogoji:
— višja strokovna izobrazba in pet let prakse v stroki
— srednja strokovna izobrazba in osem let prakse v stroki.
Prijave za vstop na delo vložite v tajništvu podjetja do 15. aprila letos. Kandidati morajo k prijavam priložiti dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev in potrdila o nekaznovan ju.
Preklicujem avtobusno. izkaznico na ime Vinčič Slavko, Dragočajna 5, Smlednik. Kranj — Dragočajna 1329
Zamenjam slamo za drva. Cerklje 71 1330
Iščem gospodinjsko pomočnico — po možnosti starejšo. Ponudbe poslati na ogl. odd. -Starejša« 1331
Iščem prostor v Kranju za pisarno. Brivsko frizerski salon, Kranj 1294
Brivsko frizer, salon Kranj obvešča cenjene goste, da bo podjetje s 1 aprilom 1966 pričelo obratovati od 6—20 ure neprekinjeno. Za- obisk se priporočamo! 1295
ZAHVALA
vsem vaščanom in drugim, ki so pomagali pri gašenju og-
nja dne 11. februarja na Trati pri Cerkljah hiše in del gospodarskega poslopja PLEVEL J02ETA se toplo zahvaljujem za požrtvovalnost. Posebno zahvalo pa izrekam gasilski četi Velesovo, poklicni gasilski četi iz Kranja* Zavarovalnici Kranj za hitro izplačilo ter inkasantu zavarovalnice Kranj tov. Koglar Ivanu. Istočasno se zahvaljujem za izkazano pomoč cestnemu podjetju Kranj in vsem darovalcem kar koli. Plevel Jože, Trata 9, Cerklje. 1332
Iščem ■ vestno žensko za varstvo 15 mesecev starega otroka od 6—12 ure vsaki drugi teden. Križaj Lidija, Kranj Reginčeva 2 1335
Komisija za izvedbo razpisov in razglasov
Komunalnega podjetja Bled
razglaša 5 prostih delovnih mest KV ZIDARJEV
Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Vsi interesenti naj vložijo pismene vloge.
li
m
m
i i
m
§S5Š
m
0SR
558
m
SE
TFahsUjLrLsL
vabi na prvomajske izlete
— ITALIJA:      6-dnevno potovanje v
Firenze — Rim — S. Marino — Benetke
*- ITALIJA:      4-dnevno potovanje v
Cortino d'Arnpezzo — Bolzano — Lago di Garda — Verona — Benetke
— ITALIJA:       2-dncvno potovanje v Trst in Benetke
5-dnevno potovanje v Budimpešto — Bratislavo — Dunaj
tfs
P
m
SSS
m
IsSS
m
I
m
1 i
* Informacije in prijave v Turističnih poslovalnicah
I TRANSTURIST Skofja Loka, Radov- H
™- ljica, Bled, Bohinj.
m
m
m
i i
1
i
c|<b
Gorenjska kreditna banka Kranj
s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržičujrazpisuje
Novo nagradno žrebanje
vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12, 1966 vezali pri njej najmanj 2.800.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni.
a.v:?.. z.a.stav.a ,75P' Pr?'nj st.roj. moped, Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane
vlope sc obrestovane po višjih obrestnih merah.
Na-vade $oi
JiTalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa
99924
23. MAREC 1966 * GUS
UP W   SI ^
Spomenik v Dražgošah
• nuarja 1942. leta. Narodni
• heroj Tonček Dežman je
• ob tem dejal: »Kot vem,
• je nas ostalo danes še ži-
• vili iz tistega boja samo
• 25 borcev in skrajni čas % je, da se oddolžimo spo-
• minu tega dogodka.«
• Daljše poročilo iz te skup-% ščine bomo objavili v so-© boto.
O Na letni skupščini borcev % NOB( vojaških in vojnih % invalidov ter rezervnih ofi-% cirjev za občino Radov-% ljica, ki je bila v nedeljo
# na Bledu, so med drugim % postavili zahtevo, da se v
# Dražgošah postavi dosto-
# jen spomenik Cankarje-O vemu bataljonu za zgodo-Q vinsko bitko v tej vasi j a-
Obrtniki zahtevajo rešitev
(Nadaljevanje s 1. strani)
prejeli še valorizacijsko razliko), tako da je sedaj na Gorenjskem precej ostarelih obrtnikov brez vsake podpore. Zavod za soc. zavarovanje je pripravljen zavarovati aktivne easebne obrtnike, odreka pa se upokojencev — pripravljeni so torej sprejeti od skladov aktivo brez pasive.
S takšnim potekom se obrtniki ne morejo strinjati ter bodo zaradi tega tudi v bodoče vsi trije slovenski skladi (Kranj, Maribor, Ljub-
ljana) nastopali složno v pogovorih z republiškim Zavodom za socialno zavarovanje. 30. marca bo zasedal zvezni zbor skup,šč,inc, %-.i bo po predvidevanjih izdal dodatke pokojninskemu zakonu, v katerem bodo omenjene tudi spremembe za zasebne obrtnike.
Ob koncu je občni zbor izrekel priznanje U0 za težko delo in imenoval isti _odbor tudi za naslednjo mandatno dobo.
P. Čolnar
Reka turistov — mimo
Občni zbor tržiškega turističnega društva
V soboto je imelo občni "zbor edino turistično društvo v občini Tržič. Udeleženci so ugotavljali, da je mesto Tržič z novo cesto precej izgubilo na turističnem pomenu. S ceste namreč niso speljani primerni odcepi v mesto in zaradi tega turistična dejavnost stalno upada.
Dočim na "eni strani ugotavljajo velik padec gostov in nočitev v Tržiču, pa je na drugi razvidno, da so bili v preteklem letu uresničeni vsi planirani objekti: restavracija »Deteljica«, turistični biro na Deteljici, restavraciji na Ljubelju in Pod-Ijubelju, dom na Zelenici, drugi del žičnice ter bife na zgornji in srednji postaji žičnice. Ob teh nasprotjih je zanimivo tudi to, da gostje že ugotavljajo, da so na Ljubelju in Zelenici premajhne zmogljvosti, pa čeprav je Kompas vložil v te objekte že 230 milijonov dinarjev.
Zaradi neprimerne ureditve cest se v »Deteljici« ne ustavi niti 5% potnikov, katerih število pa se je v primerjavi z lanskim letom zelo povečalo (1964 — 331.896, 19o5 -578.423; podatki so vzeti iz podatkov o prehodu skozi predor). Čeprav se jc gostinski promet v mestu, v pri-
merjavi z letom 1964, povečal (od 378 na 546 milijonov S din), gre povečanje v veliki meri na račun višjih cen in ne more biti realni pokazatelj za letošnje leto.
Ob novih pogojih tržiškega turizma, ki so nastali predvsem z dograditvijo športnega centra na Zelenici in Ljubelju, se samo postavlja vprašanje, če za vso občino zadostuje eno turistično društvo? TD Tržič je bilo siceT delavno in tudi uspešno v svojem delu, vendar je pač
najbližje svojemu mestu t se zaradi tega nujno ustavlja predvsem na turistični;, problemih mesta, a ne m> rem se iznebiti občutka, t so predeli, ki so za sodobnega turista zanimivejši loi je mesto.
Društvo je v prelete, letu sodelovalo v športa-, (moto-cros, smučanje) -kulturnih prireditvah. 0r?:-nizirali so izlete po Koroši in Italiji. 15 članski UO se i; sestal na 46 rednih sejah, t so bile vse sklepčne! \ okviru društva je deloval 7 komisij, ki so mnogo pr-pomogle k njegovemu Uspešnemu delu.
P. Čolnar
PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO
Nova delikatesa na Bledu
43 vrst sira in tigrovo mleko
Na avtobusni postaji Bled so pred kratkim odprli novo delikateso, last ljubljanskih mlekarn. V tej delikatesi vam
DOGODEK, KI JE V SOBOTO POPOLDNE VZNEMIRIL VSO RUPO
PREMAGANA S
»Čeprav dolgo nisem čutil znakov življenja v otroku, sem vztrajal z umetnim dihanjem in končno uspel,« je povedal rešitelj dveletne deklice Franci Bukovnik
Bilo je v soboto okrog treh popoldne na Rupi pri Kranju. Franci, sicer zaposlen v
Franci Bukovnik
tovarni Iskra, je bil doma ko je zaslišal obupen krik sosedove žene pri Betonovih. Proti hiši je nesla dveletno hčesko. Čeprav v trenutku ni bilo časa za pogovor, je Franci takoj ugotovil za kaj gre. Dekletce je bilo padlo v sosedovo greznico. Ko jo je mama našla, ni dajala nobenih znakov življenja več. V gnojnici je ležala z glavo navzdol in mama je slučajno zagledala na površju le del njenega čeveljčka.
Franci je takoj, kolikor je mogel, očistil otroku usta in nos, ga položil na tla in otipal žilo na rotki. Nobenega utripa! Vsaj tako se mu je zdelo. Vendar ni obupal, niti pravil tega mamici in stari materi, ki sta iz obupa domala obnemogli. Začel je z umetnim dihanjem usta na usta. Nič! Zbirale so se sosede, jokale, obupavale, nosile v pomoč kar so vedele in znale. Franci pa je vztrajal in vztrajal. Potem so dekletce, še vedno kot mrtvo odnesli na mizo v kuhinjo, jo na hitro slekli in očistili, Franci pa je neprestano nadaljeval   z   umetnim diha-
njem. In kočno — deklotcc je najprej čudno zagrčalo, zatem zajokalo in odprlo oči. Med ženami, zlasti pa mamico in staro mamo je to bilo tolikšno presenečenje, kot da je nekdo po smrti oživel. Jok žalosti in groze se je spremenil v jok priha-' jajoče nove sreče — smrt je bila premagana. 0 Koliko časa je trajal boj
# s smrtjo nihče točno ne 9 ve. Tudi izjave so različ-O ne. Toda, kot meni Fran-9 ci, je to bilo morda tudi
# pol ure. Tudi po tem % uspehu, Franci ni zapustil % otroka. Z njim v naročju 9 je  skočil  v pripravljeni
# avto pred hišo in zdrveli 9 so proti Zdravstvenemu 0 domu  v  Kranju  in od
# tu naprej v Ljubljano. To-
# da .med potjoK kot pravi 9 Franci, se je šele zavedal
# odgovornosti.   Nekje pri
# Šentvidu je otrok znova
# poneha val   z dihanjem.
# »Tu je bila moja odgo-
# vornost še toliko večja«,
# pravi Franci, ker ni bilo
# ne matere, ne zdravnika
# in_je bil v rešilnem avto-
# mobilu   (razen šoferja)
$ čisto s5m ob dekletcu. g> Karkoli bi se zgodilo, bi © lahko padlo na njegovo 9 sposobnost, prisebnost. ® Znova je skušal z umetci nim dihanjem in bilo je © bolje.
že dan pozneje, ko sta mamica in Očka Betonova obiskala hčerkico na ljubljanski otroški kliniki so jima povedali, da je izven vsake nevarnosti, razen če bi nastopila nepredvidena pljučnica.
Ob vsem tem Je zanimivo, da je rešitelj, 26-letni Franci prav pred mesecem dokončal 20-umi tečaj za prvo pomoč, ki ga je organiziral Rdeči križ. Bolj v teoriji kot v praksi so se učili najvažnejših oblik prve pomoči pri ranjencih, utopljencih in podobno. To, še »sveže« teoretično znanje je dalo Franc-lju pogum, da se je stvari lotil z reševanjem, a hkrati tudi z odgovornostjo. Čutil se je dolžnega, da svoje znanje porabi v korist ponesrečenca.
Obiskali smo tudi mamico ponesrečenega otroka. »Bila sem tako iz sebe, da sploh ne vem kako je bilo. Ne vem. niti koliko časa je bila v sosedovi greznici, šele ko so jo odpeljali, sem se zavedala kaj se je zgodilo,« je dejala. K. M.
lahko ponudijo 43 vrst sin, sveže mleko in vse vrste mlečenlh izdelkov. Velik* \t izbira brezalkoholnih pijač, mesnih proizvodov ter alkoholnih pijač. Postrežejo ns lahko s tigrovim mlekom i* čeprav sem za recept za " proizvod zapisal, naj osta* skrivnost — In seveda če v» mika, pojdite sami v delikateso in preizkusite kaft ne vrste pijača je to. Boditi pa ob tej mikavni pijači iek' previdni, ker je varljiva. Varljiva za okus, glavo In no$!
Vremenska napoved za danes In prihodnje dni:
Danes bo deloma sončno vreme vmes prehodne pooblači ve. V prihodnjih dneh bo suho vreme. V četrtek deku
poslabšanje.
IN   URADNI VESTNIK
GORENJSKE (zdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta $■ Tekoči račun pri NB v Kranju 515-11135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21190, 21 475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. aH 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi ta naročnike 0.40 n. d. ali 48 s. d, za nenaročnike 65) n. d. ali 50 s. d. beseda. Ne plačanih oglasov ne objavljamo