Nova botanična učna pot
Kaj nam prinaša občutek nemoči v splošni krizi, ki rojeva Ie strah pred lastnim neuspehom, bolez-nijo, nesrečo in smrtjo?
Običajno boj za boljše življenje.
To pa nam jemlje še več časa in zato smo v še večji krizi. Vse to nas tako zaposli, da spregleda-mo srečna naključja, ki samo premaknjena na prava mesta dobijo novo vrednost - postanejo celota, ki poveže generacije ter kaže nam in po-tomcem pravo, mirno pot v srečno prihodnost.
Tako lahko cenimo nastajajočo BOTANIČNO POT v Vnanjih Goricah: Začenja se pri Brinovc, kjer je bilo mostiščarsko pristanišče in žganjeku-ha. K domačiji pa se poda tudi vaški vodnjak. Ob vzpenjanju po vaški poti se nam na desni »odpre« osojni lapornati breg, na levi pa »gleda« s Srakar-jeve štale konj dveh Ivanov (Antonovega strica in pesnika Cankarja, ki sta tu služila). Sožitje stare-ga in novega dopolnjujejo tudi različni opečni zračniki in pa Marinkova domačija na vasi, ki jo Špela uspešno »vrača« v prvotno stanje. Pot se seveda dviga polžasto naprej na Brce, obide vse
štiri strani neba, apnenčasti predel iz zatišja na odprti sever, kjer se odpre tudi razgied proti Kamniškim alpam in se preko dvorišča spusti na Travnik.
Hišo na Griču smo obnavljali v preteklem letu (učilnica), letos pa jo bomo, tako kot Botanično pot poimenovali po patru simonu Ašiču, saj je bil znamenje in nam je dal zgled sožilja med Ijudmi in z naravo.
Njegov sobrat p. France Dular (dobitnik občin-skega priznanja leta 1990) pa je »pripeljaJ« Grič v skupne roke in s tem omogočil vstop učiteljem in učencem...
Na naše povabilo so se odzvali mnogi strokov-njaki, pa tudi skupnosti, dništva in institucije. tako da »gremo naprej z optimizmom ali če hoče-te nazaj k naravi in sosedu, s katerim se bomo odslej srečevaJi tudi tu in se kaj več pogovorili ... Vabim pa tudi cenjeno braistvo, da s skupnimi močmi in specifičnimi naključji polepša svoje so-seščine in s tem obogati vse nas...
DRAGO STANOVNIK