J K4ini s 1 ^ kld ne^i^L^	g ^ lj & CT^1 ^iRk^ A &	jf^'h* uni* da,..
W ^ eijft za vse leto... $3.01' f	% * A JL, ^ J 1 f i ^ fi .jTjfr	even da. ev^
ft	SM ^mskife deta^* * Ameriki	I f
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187t.	TELEFON PISARNE: 4687 C0RTLA3D7
NO. 267. — ŠTEV. 267	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 12, 1915. — PETEK, 12. NOVEMBRA, 1915.	VOLUME XXIII. — LETNIK XXIII
ANGLEŠKA VLADA JE ZAPOVEDALA ZAPRETI SUEŠKI PREKOP. SRBSKA ARMADA SE NE MORE ZAENKRAT NIKAMOR UMAKNITI, BOLGARSKE ČETE SO ZAVZELE TETOVO. - VELES ŠE NI PADEL.
NEMCI IN BOLGARI SO PRISILILI SRBE, DA SO SE USTAVILI IN SE ZAPLETLI Ž NJIMI V BITKO. — ZAVZETJE TETOVE. — V BITOLJ SO PRIŠLE VELIKE ČETE KOMITAŠEV. — KONZUL JE PROSIL POMOČI, PA MU JE NISO POSLALI. — ANGLEŠKE POŠILJATVE IZ INDIJE BODO IMELE VELIKASKE ZAMUDE. — ZAVEZNIKI SO ZAČELI ODVAŽATI SVOJE ČETE Z GALIPOLISA.. — BOLGARSKO LJUDSTVO JE NAVDUŠENO ZA VOJNO.
ZAVEZNIŠKA POROČILA. )
Bolgari so zavzeli Tetovo.
Pariz, Francija, 11. novembra. Tukajšnja 1 lava s-agent ura je dobila včeraj iz Soluna sledečo brzojavko ;
Bolgari so se umaknili izpred Babune ter se koncentrirali pri j Orni nasproti francoske bojne j črte. — Vojne operacije zelo ovi-: ra gosta megla. Po hudih bojih so zavzeli Bolgari Tetovo.
Srbska vlada se je umaknila v Kniševo, ki leži vzhodno od Pri-lepa. —
Veles.
London, Anglija, 11. novembra. 1/. Soluna poročajo, da Francozi nisi* zavzeli Velesa in da so bila vsa tozadevna poročila neresnična.
Neka brzojavka pravi: — Mala francoska artilerijska kolona je prodrla bolgarsko fronto pri Velcsu, toda mesta nikakor ni mo-}*la zavzeti. Kakorhitro so začeli francoski vojaki prodirati proti mestu, je francoski poveljnik br-zojavil. da so pa zavzeli.
I
Komitaši v Bitolju.
Milan, Italija, 11. novembra. — Dopisnik tukajšnjega "Seeola" se je mudil dolgo časa v Bitolju, včeraj se je pa vrni! v Solun. Svojemu listu je sporočil, da je položaj v Bitolju in v okolici skrajno kritičen. V mesto so vdrle komi-laške bande, ki kradejo in uga-njajo razne grozovitosti. Razen Srbov in Grkov je v Bitolju tudi kakih pettisoč Bolgarov*. Srbske' oblasti se zelo boje. da bi se nei začeli upirati. Mesto je sedaj čisto odrezano od Srbije. Vsejra skopaj iti.a mesto kakih 2o,000 prebi-val cev.
I raneoski konzul. — pravi do-' pisnik — s" je obrnil na francoske oblasti s prošnjo, da naj takoj pošljejo v lJitolj dva polka voja-| k.»v. toda oblasti tega niso hote-! le, češ. da Francozi nimajo na Balkanu zadostno množino vojakov in da bi bilo škoda čete razkropili. — <V prebivalstvo ne dobi ta-košnje pomoči, bo moralo lakote umreti. %
j
Grška in Nemčija.
Rim, Italija, 11. novembra. — Neki tukajšnji časopis je baje izvedel iz zanesljivega vira, da Gr-' ška veliko bolj simpatizira z Nemčijo kakor z zavezniki. Kralj bi se še pred časom pridružil Nemčiji, Avstriji in Bolgarski, če bi se ne hal zavezniškega brodovja.l Itahja iti Rusija bosta storili svojo dolžnost. Zavezniki morajo zmagati, akoravno dobijo v Grški 110-vega sovražnika.
Ojačenje grške armado.
Atene, Grško, II. novembra. — Iz Aten poročajo, da se ni včeraj tam ničesar posebnega pripetilo. < lani kabineta so se posvetovali S Šefom grškega generalnega šta-ha glede ojačenja armade in mornarice. Vest, da bo razpustil kralj parlament, ni resnična.
Ženeva, Švica, 11. novembra. — Iz Aten poročajo, da bo grški! generalni štab poklical pod orožje' vse možke, ki so zmožni nositi o-| rožje. Potemtakem se bo pomnožila grška armada za pol miljo-mtinož.
Angleži še vedno upajo.
London, Anglija, 11. novembra. Tukajšnje časopisje še vedno upa. da se bo Grška pridružila zaveznikom. Grško ljudstvo' je odločno na strani zaveznikov. Tudi če bo
J kralj hotel ostati nevtralen, se boj moral ukloniti, ker bo volja naroda odločevala in zmagala.
Izjava Sir Edward Greya.
London, Anglija, 11. novembra. Zunanji minister Sir Edard Grey je danes takole odgovoril na neko interpelacijo:
Anglija in Francija sta obljubili Grški velike koncesije, če bi se hotela pridružiti Srbiji in ji pomagati v boju proti Bolgarski. Nikdo ni pričakoval, da se bodo Srbi tako hrabro borili. To je narod, kateri ne sine poginiti. Naša naloga je, da mu pomagamo, ko likor je v naši moči in da ga obvarujemo propada,
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL GARSKA POROČILA.
Bolgari so vjeli 4000 Srbov.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Vrhovno poveljstvo nemške arma de je izdalo danes glede dogodkom, na Balkanu sledeče poročilo:
Srbi se umikajo južno in zapad-i.o od Moravč, mi smo jim pa neprestano na sledu.
Bolgari so vjeli včeraj več kot 4000 bolgarskih vojakov.
Armada generala Bojadijeva je na več točkah prekoračila Mora-vo. —
Usoda Srbije je zapečatena.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Sovražniška poročila o situaciji na Balkanu si zelo nasprotujejo. Ilavasova agentura naznanja, da je že tretjina srbskega ozemlja v nemških oziroma v zavezniških ro-j kali. da plovejo po Donavi av-I strijske in bolgarske ladije ter da se srbska armada ne bo mogla u-jinakniti v ( rnogoro.
Poročila angleških agentur so pa zopet popolnoma drugačna. — Angleži se še vedno zanašajo na koneeno zmago, in pravijo, da bo-jdo stopili tudi Grki in Rurauni na njihovo stran.
Rumunska.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Xovi- nemški poslanik za Turčijo, i.ie dospel na svojem potovanju v jBukarešt. Del rmnunskega časopisja pravi, da bi bilo za Rumun-sko naravnost blazno, če bi s svojo armado pomagala zaveznikom. — Srbija je uničena. Nemci in Avstrijci so pa dosegli, kar so hoteli: prosto pot v Turčijo. Te poti jim ne more zastaviti nobena sila. Res je, da so bili Nemci v velikem po-( manjkanju, toda dan ni več daleč, i ko bodo z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Iz Turčije bodo dobili vse, kar bodo hoteli.
Rumunska armada mora obdržati strogo nevtralnost.
Sueški prekop.
Amsterdam, Nizozemsko. 11. novembra. — Iz Londona poročajo, da je angleška vlada zaprla Sueški prekop ter določila, da ne sme nobena trgovska ladija pluti po njem. Neko poročilo pravi, da se je odpeljalo proti prekopu ve-j liko angleških in francoskih boj-nih ladij, ter da so zavezniški vojaki že začeli utrjevati oba bre-1gova.
Kakorhitro je dospelo iz Indije [in Egipta poročilo o uporih, se je j cena surovemu gumiju zvišala za tri cente. Cena pločevini se je zvišala za pet centov.
Italijani premagani v Libiji.
Berlin, Nemčija. 11. novembra. Iz Carigrada so sporočili včeraj nekaj podrobnosti o italijanskem porazu v Libiji. Arabci so zavzeli
[vasi Dahefra, Hum, Radam, Za-lein, Ursele. Misrata, Turgo in Tar-huno. Italijani so imeli silne izgube. Arabci so zaplenili 20 topov in veliko drugega vojnega niate-rijala.
Proti Teheranu.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Iz Bukarešta poročajo, da so se ruske čete približale na 45 milj glavnemu mestu Perzije, Teheranu. Nemci in Avstrijci, ki so v mestu, se pripravljajo na odhod. — konzulati so že odpotovali in izročili arhive v varstvo ameriškemu konzulatu.
Splošno umikanje srbske armade.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. <a srbskem ozemlju se biie sedanj .roča bitka, katere posledica bo popolno uničenje srbske armade.
Iz Mackensenovega glavnega itana poročajo:
Nemške, avstrijske in bolgarske *ete so ustavile umikajočega se sovražnika in ga prisilile, da se je ^ačel biti. Srbi poskušajo prodreti našo fronto na jugovzhodu, pa >e jim to najbrže ne bo posrečilo.
Desno krilo armade avstrijskega generala Koevessa je zavzelo nekaj višin pri Ivanjiei in je oddaljeno komaj dan hoda od Novega bazarja.
Kaj pravi vojni poročevalec.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. "Berliner Tageblatt' je dobil od svojega posebnega dopisnika sledeče poročilo:
Srbska armada se več ne umika, ampak strahovito beži. Srbi skušajo pobegniti v Albanijo in Crno-goro. To se jim najbrž ne bo posrečilo, ker so vse eeste polne voz in umikajočega se prebivalstva. Srbska armada ne more nikamor pobegniti, ker so povsod razpostavljene avstrijske, nemške in bolgarske čete. Nemških in bolgarskih vojakov je sedaj v Srbiji kakih 600.000. Francozi in Angleži imajo na Balkanu komaj 150 tisoč mož in nekoliko artilerije.
Dve poljski univerzi.
Varšava, Rusko-Poljsko, 12. novembra. — Nemški generalni go-verner za Poljsko je dovolil, da se sme otvoriti v Varšavi dve novi poljski univerzi. Imenoval je tudi rektorja in profesorje za obe u-niverzi. Otvoritev bo 15. novembra. Profesorji so večinoma člani varšavske znanstvene družbe.
Položaj na Dunaju.
Dunaj, Avstrija, 11. novembra. Tukaj vladajo skoraj popolnoma normalne razmere. Cene živilom, ki so bile pred meseci precej visoke, so se deloma znižale. Vse vesti, da primanjkuje prebivalcem v Avstriji hrane, so deloma neresnične. Sedaj, ko je pot v Turčijo prosta, bomo dobili vse, kar bomo hoteli.
.
i	Burian.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Danes je dospel sem avstrijski zunanji minister Burian in se dolgo časa posvetoval z nemškim državnim kancelarjem. O čem sta razpravljala, ni nikomur znano. — Burian se bo vrnil že jutri ali po-jutranjem na Dunaj.
I
j Razpoloženje v bolgarski armadi.
Sofija, Bolgarsko, 11. novembra. Bolgarska je navdušena za vojno. Po mestih se vrše velika zborovanja in demonstracije, pri katerih se prebivalstvo zavzema za Nemčijo in zahteva, da Bolgarska ne
Z zapadnih bojišč. «
Na zapadnih bojiščih je zaznamovati le artilerijske in boje z minami.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Glede operacij na zapadnem vojnem pozorišču se glasi v današnjem v ofieijelnem poročilu, da so se vršili na več točkah artilerijski dvoboji ter boji z ročnimi granatami in bombami. Nekega; angleškega letalca se je pri Ba-paume prisililo, da je pristal ter se je avijatika ujelo.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 11. novembra.
V	večernem ofieijelnem poročilu se glasi, da so se vršile pri Loos in pri Souchez izvanredno ostre kanonade.
V ostalem se poroča z različnih točk le o bojih z minami in ročnimi granatami.
Z iztočnih bojišč.
Ruske naskoke se je odbilo, a nemška armada se je kljub temu umaZsnila.
Berlin, Nemčija, 11. novembra.
V	današnjem ofieijelnem poročilu glede položaja na iztočni fronti se glasi:
Armada maršala Hindenburga:
—	Pri Kemmern, zapadno od Ri-ge, se je odbilo včeraj tri ruske naskoke, katere se je podpiralo 9 ognjem iz topov bojnih ladij. Tekom noči so se naše čete, neovirane od sovražnike, umaknile iz gozdnih distriktov zapadno in južnozapadno od &loka, ker je bil teren vsled deževja zadnjih dni izpremenjen v močvirje.
Pri Borsemiinde, južnozapadno od Rige, ni mogel izvršiti sovražnik nameravanega napada. Ob priliki nekega majhnega protina-skoka smo ujeli 100 mož.
Armada princa Leopolda: —
Poročati ni ničesar novega. Annada generala Linsingena:
—	Podpirane od nemške artilerije so vrgle avstro-ogrske čete Ruse iz Kočevsknovka. severno od Ko-vel-Sarny železniške proge in tudi iz njih pozicij na južnem delu. Ujeli smo sedem častnikov in nad 200 mož ter zaplenili osem strojnih pušk. Južno od železnice so se izjalovili ruski naskoki.
Eksplozija v nekem fortu v Luettichu.
Amsterdam, Iloland-, 11. nov. Neki poročevalec lista ''Echo Beige" v Luettichu poroča, da se je završila pred 14 dnevi pri poskusil z municijo eksplozija, ki je deloma razdejala fort Maehovelette. Pri tem je baje izgubilo življenje osemnajst nemških častnikov in vojakov.
sme prej odjenjati, dokler ne bo Srbija uničena. Nad tukajšnjim mestom sta danes zopet krožila dva nemška zrakoplova, ki pa nista pristala.
Izpred Dardanel.
CarigTad, Turčija, 11. novembra. Generalni štab turške armade poroča :
— Zadnje dni se ni na Galipo-lisu ničesar posebnega pripetilo. Naše obrežne baterije so uspešno obstreljevale tri zavezniške ladije. ki so hotele izkrcati na polotoku nekaj svojega vojaštva. Pri Sed-il-Bahru se vrše neprestano vroči infanterijski spopadi.
š«ar -
Zavezniki se umikajo.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. Zavezniki so se začeli umikati z Galipolisa.
"Dopisnik "Berliner Tageblat-ta" poroča, da so se že trije polki vkrcali in se odpeljali proti Solunu. V kratkem času bosta Anglija in Francija odpoklicali vse svoje čete, ki se nahajajo v okolici Dardanel. Samo pri Sueškem prekopu bo ostalo par tisoč vojakov, ki ga bodo morali utrjevati.
S tem, da so Angleži zaprli Sueški prekop, se bodo vse pošiljatve iz Indije za cel mesec zakasnile.
Velikanski požar v tvornici za žice.
V Trentonu, N. J., je pogorela velika tovarna Roebling Sons za izdelovanje žice.
MILIJON ŠKODE.
Dementiralo se je peročilo, da se je v tvornici izdelovalo vejni materij al.
Drugič v teku tega leta se je pojavil včeraj zjutraj požar v velikanskih napravah tvrdke John Roebling Sons Co. v Trentonu, N. J. Požar ni zahteval človeških žrtev. a je oropal skoro 1000 delavcev zaslužka ter napravil poldrugi milijon dolarjev škode.
Pogorela je štirinadstropno tovarniško poslopje, v katerem se je izdelovalo izključno jekleno žico. in sicer za konsum v deželi sami.
Ker se je družba pred kratkim odločila, da se istotako vdeleži dobave vojnega materijala, posebno težkih topov za zaveznike, se je seveda takoj razširila govorica, da so podtaknili ogenj agenti tujih držav. T teorijo pa so označili zastopniki družbe kot neutemeljeno. posebno raditega, ker se ne nahaja pogorelo poslopje v bližini onih, v katerih se bo šele pričelo z izdelovanjem vojne mu-nieije.
Predsednik RoebUng je pozneje izjavil, da se je sicer dobilo majhna naro'ila za zaveznike, katera se je pa pozneje zopet preklicalo. Od takrat naprej ni dobila tvrd-ka nobenih nadaljnih naročil od vojskujočih se držav ter izpolnjuje sedaj le naročila vlade Združenih držav.
Ko je izbruhnil požar, se je nahajalo v poslopju nekako 650 delavcev, ki pa so imeli dosti časa, da se spravijo na varno.
Velika izguba, katero ima družba, se tiče v prvi vrsti dragocenih strojev za izdelo\anje žiee. Na srečo pa so novi taki stroji na poti in se bo v nekako dveh mesecih zopet pričelo z delom.
South Bethlehem, Pa., 11. novembra. — Charles M. Schwab, predsednik Bethlehem Steel Co.. je dospel danes semkaj ter izjavil, da znaša povzročena Škoda manj kot milijon dolarjev, ker ni bilo v pogorelem poslopju r.ika-kih dovršenih topov, temveč le posamezni kosi. katere se deloma še laliko uporabi. Večina v tem poslopju zaposlenih delavec je dobila dela drugod ter se upa, da se bo kmalu zopet pričelo s polnim obratovanjem.
Beg angleške krfžarke.
London, Anglija. 11. nov. — lz Kodanja se poroča, da je neka angleška križarka zasledovala par nik "Neaumi", ki se je nahajal na poti iz New Yorka na Švedsko. ! Ko je dospel parnik v nevtralne vode, je neki norveški torpedni čoln pregnal angleško križarko.
Razveljavljene smrtne obsodbe.
Amsterdam, Holandsko, 11. novembra. — Neko poročilo iz Belgije na "Tijd" potrjuje'vest, da je izpremenTl nemški cesar smrtne obsodbe proti grofici de Belleville ter proti učiteljici Lujizi Thulier in kemikirSeverinu v dosmrtno ječo. Imenovane tri je neko nemško vojno sodišče v Bel-eiii obsodilo na smrt.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
je v tisku in bode v teku dveh tednov izšel. — Vsebuje več povesti, kroniko iz vojne z milost gimi slikami in drugo a^* tvarino. — Cena mu t^ bode 35 centov. Upravništvo "GLAS NARODA."
Nesoglasna poročila glede potopa "Ancone "
Kapitan "Ancone" je izpovedal, da se parnika ni posvarilo, dočim trdijo potniki nasprotno.
PANIKA — VZROK NESREČE.
Potniki so se gnetli v rešilne Čolne, ki so se nato preobrnili. — Velike izgube.
London, Anglija. 11. novembra. V neki brzojavki Štefani agentu-re iz Tunisa se glasi, da je kapitan parnika ''Ancone", ki je dospel tjakaj v četrttek, izjavil, da ni dal podmorski čoln nobenega svarila, naj parnik ustavi. Prvo znamenje, da se nahaja podmorski čoln v bližini, so bili streli iz razdalje 5 milj. "Aneona" je nato takoj obstala.
Kapit an Massardo zatrjuje na-j dalje, da so poznejši streli zadeli čolne, katere se je ravno pripravilo. da se jih spusti v morje in da je bilo veliko potnikov ali na krovu ali pa v čolnih ubitih ter ranjenih. Potnike, ki so padli v vodo ter se približali nato podmorskemu čolnu, se je baje pehalo ter zasramovalo (?).
Izjave potnikov.
Popolnoma v nasprotju s temi izpovedi pravijo rešeni potniki, ki so se izkrcali na otoku Malti, da ni bil parnik torpediren brez svarila. —
-Avstrijski podmorski čoln, ki je prehitel parnik po dolgem, napornem lovu, je dal kapitanu na razpolago kratko dobo, tekom katere naj bi se izkrealo potnike. Veli-.kanska panika, ki je izbruhnila med potniki, ko se je približal podmorski čoln, pa je bila vzrok, da je izgubilo toliko ljudi življenje. Kot blazni so se gnetli možki.j j ženske in otroci v rešilne čolr>o ' ki so se deloma preobrnili, še pred-} no so dospeli do morske gladine. Veliko jih je padlo v morje, kjer so utonili.
Eden preživelih je izpovedal, da se je kapitana posvarilo, da se nahaja v bližini podmorski čoln, po-i tem ko je parnik pozno popoldne i prejšni dan lapustil Messin o, se i je zapazilo podmorski čoln v ve-' liki razdalji. Videlo se je, kako j vozi z vso silo v smeri proti par-"i niku. Pri tem je oddal strel, ki je' šel daleč preko parnika. To se je: smatralo za poziv, naj parnik u-j stavi. Takoj nato je izbruhnila! med potniki panika in ne le med ženskami in otroci, temveč tudi med možkimi. Medtem je oddal podmorski <"-o!u nadalje strele ter ! se vedno bt bližal. ^ Nato šele se je ustavilo stroj in "Aneona" se je počasi ustavila. Podmorski čoln, ki je bil avstrijski. je prišel ob stran parnika in slišali smo, da je dal poveljnik podmorskega čolna nekaj časa na razpolago, tekom kojega naj bi se izpraznilo pin*nik. ! Potniki so se spravili nato v rešilne čolne, katere se je pričelo brez odloga spuščati v morje. Pri j tem ni bilo nobenega reda in kot jže rečeno, so nastale vsled tega velike izgube.
Nekako osem čolnov je prišlo na varno od parnika. Nekateri so bili natlačeno polni, drugi pa napol prazni. Kmalu nato pa je bilo slišati štiri eksplozije, ki so naznanjale potop * 'Ancone".
347 rešenih.
j Sedaj se poroča, da se je nahajalo na parniku le deset Ameri-kancev in da je bilo izmed 496 potnikov 347 rešenih. Parobrodna družba v Napolju pa je mnenja, da se bo našlo še nadalje rešene.
Iz zadnjih poročil iz Napolja je {razvidno, da ni izgubilo pri poto-|pu "Ancone" več kot 105 ljudi življenje.
Slučaj ni še pojasnjen.
Washington, D. C., 11. nov. — Današnja oficijelna poročila gle-' de torpediranja "Aneone" še ved-no niso pojasnila vseh podrobnosti potopa in prav posebno so tem-'ne glavne točke, ki bi napotile dr-Ižavni department, da bi se zavzel (za zadevo.
I Dočim trdi poveljnik parnika,
Jezuit pri Eoelowu.
Med knezom Btielowom ter jezuitskim generalom, patrom L^do-cliovsky-jem se je baje vršila konferenca.
Rim, Italija, 11. novembra. — Kljub vsem dementijem glede mirovne misije bivšega nemškega državnega kancelarja, kneza Bue-loTi-a. v Švici, prinaša sedaj ''Mes-saggero" zopet poročilo, da je i-mel knez daljše posvetovanje z jezuitskim generalom, patrom Ledochovsky-jem. bi je bil prišel nn povabilo prvega v Luzern. — Glede vsebine pogaj.mi je baje 1 edoeliovskv takoj poročal papežu v Rim.
Posvetovanje z mirovnim prijateljem.
Berlin, Nemčija, 11. novembra. "Frankfurter Zeitrmg" pravi, da je baron d' Estournettes obiskal v Haagu prejšnesra frnnersskcga ministra predsednika Cni'1 ;nx. ki se j" mudil zadnje dni v t -n tne-stu. Paron d* Estournelles je znan po celi P v rop i kot zagovornik mednarodnih sodišč.
Potop veliker-a pamfka. London, Anglija. 11. nov. — Vojni department je izdal danes sledeče poročilo:
— Dne 2. septembra ie bil transportni parnik "Southland" tor-pediran na poti iz Alek^andrije v Egej'dcern morju, a je mojrcl priti s svojo lastno paro do Mud-rosa. Iz previ^no-ti pa se j? no-sadko premestilo na druge r>ar-nike.
To je prvo ofieijalno p^ro.'ilo
0	tornerliranjn teira p :r il:;i. d.isi-ravno se je že dne 0. septembra poročalo iz Berlina, da if- bil tor-pediran parnik <£Seut: d and ki
! je bil prejšni pamis 1 VaJ- rland® Red Star črte.
da se je sb-lnji pri prvem strelu ustavil, pravijo preživeli, da je vozil parnik naprej s podvojeno naglieo ter da so je šele ustavil, ko j so ze napravil- stre1! občutno škodo. Tide, i se bo-.i vrini ie izpovedim potnikov kot pa onim 1*-'p i tajna, ker ima slednji gotovo interes I na tem, d:-, zmargča svojo L >tno j odgovornost.
I Pozor, iioPi^lji ifanarfs*
Dsuamfr pošiljat v? ;
1	HprtjdmV'i kij s h v?>Jaj i
?t*1i>0. pft*;tr» irr.v r-.--.r- •■ pr* '-o- SQI.ANr*jj£ .s ' i rs.
Idrija poročila aaxr* -.^snxan'e-jo, da se denarna pošiljatve n® plačujejo v j: žili TIB0L3K1 ni GOPJŠKEK. DALToACUI in d*
i loma, v PRU*	— Z?, da"
ISTRE. S3ANJŠRO vso in enak« spodnji »TAJE& in dr,igo cotra-.nje kraj p p** pr.fla.1e posta kako? i v minnc časih, seveda tr^ja pošiljanj a in iaplačavanje kaka dvjfe tedna, dnlj, nego v mirovnih r&i aienak.
I Od ttilr.aj s5 rojakom s;s mert d«Earj4, pc&ljati, ksr jih ! prestavljajo, isiJiko p^ pori,**? sorodnikom ^Tia^ccix^ ti ja. c<Š pošti"-1o rcjafcit s ko v«do 3*
i Dctrar aaru pošljlt-c po "Doss«. atic P-^.v-.l ffloaev Ord-:r", ter psi-! ležita t^,trncni 7a? aaalov
iatsr*. s.* tm* isplati^.
Cene:
[K.	?	K.	$
i 5.....80	1-20____ 18.61
10---- 1.60	no____ 20 15
15--------2 40	140....	2170
20________3.20 150________23 25
25________3.90 Jfil________2i SO
30--------4.75 170________2G 35
35--------5 50	180...	27.00
} 40--------G 30 100________29.45
45--------7.05 200________31 00
50--------7.75 2^0________38,75
55....	8.(50 300________46.50
60....	9.40 350________M.25
65--------10.15 400________62.00
70________10.05	4,"0....	69.75
75....	11.70	77 PO
80....	12.50 600________9300
85--------13.25 700____lOS.HO
90________14.05 8<0________124.00
. 100________I5.ro 9'K)____139.E0
! 110________17.05 1G00____154.00
| Ktr b« eraa sedaj ja&c ar»r»?H> njajo, naj rojaki vedno	^
nas oglas.
| TVBDKA	SUURSBB,
OoirtlaBit Iss ^ %
t	-	. T.
glas naroda, 12. noyembr a, 191l
-v - * « ->c«eci o? s
;™ i L i SLlJlk Ireanare %
jI*1!, ■>♦ tt'j8>!:flM of the corpora ti or ».aa i>lur> - -e* of Above otficer« :
Tfc . arUfc-i^tt Street, Borough of fltfca-New York City, N, Y.
fa Of s 'etc iMt r» Atrerttroin
VMS«*}	- .	...$S.UU
" V 4	............ 1.E0
»tč*tc K e * V"ork.......4.00
I'' «c! I« t na. as-stc New York .. 2.00 i* eno	4.60
' " >>! fete .......	2.65
t - Sirtlat*...........1.70
5*"»LAL5 \F)DA" izhaja vsak dao Čsvsecuši nedelj in praznikov.
NaRODA-
" 'Vo'ts *.t>€ People", r i».	»scent Strneta^ t »^cvi
Holiday«.
•l«isi«». tir* cr jeariy $8 00
' • tft, t«reem«n>
torti- j- r~ .. .-A jsobo.^t' JB
•	rc*t	—
yic—'f' i * »T3«r. fi! s J> ®b:' W r(vj a naročnikov pre h t? nrt tuifi prejšnji -J1 t'i^e auinani, da hit"e » G*-dew>c Eisalovnika
lit^^uKKb fx* pofci'jatv«)? naredite t»
sn'.ov
V^Koda'
■A 'Jartlftftat St,	New YorK Luj
> -'(rfoi; *2). .Cort)«ndi.
BIB"
Položaj v Indiji.
<V se uresniči to, kar se je po-ro t!o, da je namreč prišlo v Indiji do rasnih nemirov proti an-
gl^ki nadvladi in da se je v eni •	I
izmed neodvisnih držav že
pr onalo Angležem prijaznega'
donun-ega kneza, potem so nasta-
!<• /a iucrlfjsko vlado v Indiji tež-
k"-<\	!o mogla premagati
(V ■ potrdi to poročilo, potem je trli vrjetno, da ji' odpotova-; nj.> !-' KUelienerja iz Londona-v zvi /A s temi dogodki in potem, se naliaja ta "najmočnejši" mož. Ah ';;<• v resnici na potovanju v
(»d jiriiVtka sedanje vojne se
/. nemške strani zopet in zopet por<i."-;i' o, da vlada v Indiji nsta-Šk » v,-;/položenje. Ta poročila našla dejanske potrditve vsled ustj v Singapore in drugih kra-J jih. katere ustaje pa so Angleži v krvi zadušili.
Angleška. cenzura ni pustila <1 ■ -■■<];.j v javnost nikakih poročil, ki bi dovoljevala jasno sliko dogodkov ter situacije sploh. Ce! je mogoče vrjeti zagotovilom an-j gleške vlade, potem je indijski-narod z dušo in telesom za angfe-i £ko vlado in nikdo v Indiji ne misli ii a usta jo ali upor.
Temu nasproti pa je znano, da
je t » neresnično. Slabo gospodar-! stvo Angležev v Indiji jt* prišlo! že v pregovor in milijoni Indij-1 cev. katere se je v zadnjih letih s pomočjo lakote in epidemij iz-r<> lo smrti, tvorijo tako strašno obtožim proti vladajočim razre-J dom Anglije, da l>i morali bitij krotki Indijci vse kaj drugega kot pa ljudje iz krvi in mesa, če bi m« j,! i njih ne razvilo brezmejno sovraštvo do zatiralcev.
Prebivalstvo Indije pa ne obstaja iz enotnega naroda. Narodna, iše bolj pa verska nasprotstva jih ločijo in vladarji so vedno . zna'i izrabiti ta nasprotstva zase. •— J)eli in vladaj, — je bilo vedno ge.ilo Angležev v Indiji, odkar so postavili nogo na obal. Uplivne indijske kneze in njih družine so znali napraviti svojim prijateljem, da so mogli narod, to je po-] danike teh knezov, tem boljše iz-f rahljati v družbi domačih knezov.) Različne sloje prebivalstva so' znali izigrati drugega proti dru-j p* mu ter so bili pri tem zelo Uspešni.
Indija je dežela 300 milijonov prebivalcev ter meri več kot 1.800,000 kvadratnih milj. V de-! želi se govori več kot 50 različnih., jezikov in prebivalstvo ločijo raz-,] lična veroizpovedanja. Večina, prebivalcev je Hindu, nato pa pridejo Moliamedanci, Budist
i in i
druge religije. Med Hindu in Mo- i I nmedanci vlada veliko sorra- ; fc vo, kar so znali Angleži zopet!f izrabiti v svoje svrhe. Če je pri-11 slo kedaj do kakih nemirov, so l znali Angleži naščuvati Hindu 1 proti Mohamedaneem ali slednje! i proti prviiu, _____________1]
t
Iz predležečih poročil se ne more natančno dognati, kakšne so dejanske razmere v Haiderabad, oni indijski državi,- koje Atigle-| žem prijaznega vladarja je baje njegov lastni narod zapodil iz de-j žele.
I Ilaiderabad je največja in naj-: bolj obljudena izmed onih držav Indije, ki so baje "neodvisne", kojili knezi so pa v resnici zvezani z Anglijo. Država šteje ne-k; * o 12.00u.000 prebivalcev, med katerimi je osem milijonov Hindu, štiri milijone pa Mohamedan-cev. Knez, ki je pokazal svojo . ljubezen do Anglije s tem. da je daroval dva milijona dolarjev za prevoz indijskih čet v Evropo, je Mohamedanec ter se raditega razveseljuje sovraštva svojih Ilindu-podanikov.
Če je resnica, da se je tega kneza pregnalo, nastane vprašanje, kateri del prebivalstva je to storil. kajti da bi obe stranki skupno nastopali, je vspričo verskega fanatizma popolnoma izključeno. Če so- bili Hindu, potem nima to gibanje nobenega opravka s proglašeno "sveto vojno*', katero so napovedali Turki proti Angliji in nje zaveznikom, kajti mohame-danski Turki nimajo niti najmanjšega upliva na llindu-prebi-valce. Če pa so bili — kar je ne-vrjetno — mohamedanci, ki so se obrnili proti njih lastnemu knezu, potein bi bilo s tem dokazano, da imajo dogodki na Balkanu upliv na mohamedansko Azijo in v tej bi vstal za Anglijo nov, strašen sovražnik.	i
Odkod prihajajo ti nemiri, se, kakor rečeno, ne ve zagotovo. J;:sno pa je, da pomeni to za Anglijo veliko nevarnost.
Dopisi.
Duryea, P&. — Z delom gre pri) j nas ponavadi. Delamo vsak dan,' zaslužimo pa le toliko, da se po-, steno preživimo. Kljub temu se1 pa nam boljše godi. kakor reve-' I ženi v stari domovini, ki morajo stradati, pa sarni ne vedo, zakaj.' Sobratje društva sv. Barbare po-J staje št. 11 smo skleuili prirediti, , na Zahvalni dan (25. nov.) vese-' ' iieo, ker smo lanskega leta ravno; na ta dan blagoslovili društveno, zastavo. UJjudno vaJpimp vse .Slovence iz naselbine in iz okolice.; da se te zabave udeležijo. Začetek; veselice bo ob dveh popoldne v1 dvorani John ATcCullon, 510 Donnelly Št. Torej nasvidenje! Za ' odbor: Frank Calieven.
Davis, W. Va. — Iz tukajšnje I naselbine so dopisi precej redki, žal, da tudi sedaj nimam nič ve-J selega poročati. V tukajšnji Allegheny bolnišnici je po štiritedenski mučni bolezni umrl 23!et-ni Jožef Skrbeč, doma i/. Podgore 1 št. 10 pri Ložu na Notranjskem. | Bil je zelo mirnega in blagega , značaja. Tukaj zapušča svaka, nekje v Minnesoti bratranca, v Clevelandu, O., pa tri sestrične. Kako priljubljen je bil pokojni, nam je pričal pogreb, katerega se1 j je udeležilo društvo sv. Janeza j
iKrstnika št. 106 J. S. K. J., h ka-| | teremu j^ pokojni spadal, in brat-, ! sko društvo Slovenski Gozdar št.1 217 S. X. P. J. Na vse tukajšnje rojake apeliram, da naj pridno | pristopajo k društvom, ker nikdo 'ne ve ne ure. ne dneva. Delavske i razmere so se zadnji čas nekaj
izboljšale. Pozdrav! — Naročnik.]
— ' ™ m
Pod oljko in iavorom.
— Zapiski iz solnčne Italije. —
Spisal dr. Evgen Lainpe.
CAPRI.
(Nadaljevanje.)
Da, anarhisti! Šel sem nekoč' po Rimu in na vogalu od prodajalke časopisov kupil eno razstavljenih brošur, ki je kričavo naznanjala, da je v njej dokazana teo-1, rija anarhije. Badoveden, kako je mogoče dokazati tako stvar, ki' je po svoji naravi nasprotna vsemu dokazovanju, prečitam anar-' histovsko brošuro. Bilo je neko predavanje, ki ga je mlad anar-' hist imel v milanskem gledališču,'; kajti italijanska gledališča niso tako skrbno odločena samo za dramatične predstave, ampak služijo često tudi za javna predavanja in za demonstracije. Na prvi strani mladi predavatelj prezen- j tira svojo fotografijo, na drugem i listu beremo slovesen poziv na " kardinala Ferrarija v Milanu, da | se naj poda v javno disputaeijo i proti icai tezam predavanja, in 1
nato sledi v visokih frazah teori-' ja o neskončnem izpopolnjevanju! človeka, ki bo prej ali slej ustvarilo tako popolno družbo, da ne! bo treba nobene oblasti, ampak da bo sad od sebe vladal na celem svetu najkrasnejši raj. Nobenega ugovora ni. ki ga ne bi anarhist takoj pobil s svojo lepo teorijo. Če ne bo lastnine, ne bo nihče delal. pravimo mi. "Zakaj ne", pravi anarhist, "ker bo takrat človeštvo tako popolno, da si bo vsak sam diktiral svobodno postavo: Jaz moram delati, kolikor človeštvo potrebuje mojega dela " — Pa si ne bo človek mogel brez lastnine pridobivati, kar potrebuje za življenje. "Vi se motite?\ se smehlja naš teoretik, "ker bo takrat človeštvo v popolni pravičnosti dajalo vsakemu vse. kar mu je treba." — Pa kako se bodo darovi prirode pravično delili ? Kdo bo jedel vsakdanjo slabo hrano, in kdo bo dobil fazane in sladkarije? "To bo šlo vse po vrsti, tako da bo vsak dobil od vsega." — Pa bodo eni prebivali v puščavi, drugi pa ob napoljskern zalivu: ta neenakost jim ne bo všeč. "To bo vse izenačila ljubezen in kar sa-moobsebi se bo človeštvo uravnalo. da bodo vsi srečni in zadovoljni. Nobena postava, noben ukaz no sme omejevati absolutne človeške svobode." Pa potem bo marsikdo svojo svobodo zlorabil na škodo drugim. "To ni mogoče, ker bodo gospodarski pogoji vsi drugačni." Ali mislite, da ne bo v anarhistični družbi nobenih zlo-j činov? "Nikakor ne. ker zločini izvirajo iz družabne bolezni naše dobe, prihodnja družba bo pa o-zdravljena in torej ne bo nihče tako nenormalen, da bi delal družbi škodo." Pa sebodo narodne skupine borile med seboj. "Nikoli. ker bo v vseh razvit čut pravičnosti." Tako zavrne teoretik anarhije vsak ugovor in ni se mogoče prerekati ž njim, ker ima on ,pred očmi drug svet nego mi: Mi I računamo z ljudmi, kakršni so, oni pa si ustvarijo na podlagi neke meglene evolucijske teorije pojem o človeštvu, kakoršnega ne bo nikdar na zemlji.
Take misli so mi hodile po glavi, ko sera gledal doli na morje.
V	prijetnem brezdelju pod južnim nebom se tako lepo sanja; fantastične pesmi o zemeljskem raju se oglašajo v duši. in žalostni se zbudimo iz sanj, ko vidimo, da je vse le zlata pena in da leži nad svetom težki jarem krivde, dela. krivice in truda,
"Kje je gospod Maksim Gor-kij !" vprašam strežaja.
"Ga ni danes tu; odpeljal se je v Napol j, da predseduje veliki manifestaciji proti ruskemu absolutizmu."
"Saj res!" sem se udaril po čelu. "Videl sem velike oglase po mestu in nisem pomislil, da sva se
najbrže na poti srečala; on je Šel v Napolj. jaz pa na Capri."
Ko se je nagibal dan k zatonu, smo se vračali v mesto. Zopet je svirala godba, pevci so peli: "Ad-dio, bella Capri!", mesec je priplaval na nebo in zvezdni svit je odseval iz valov.
Po mestu pa je šumelo. "Proti
ruskemu absolutizmu" so demonstrirali. Socialistični voditelji so sklicali vse svoje pristaše. Častni
predsednik je bil Gorkij. ki ni znal povedati nobene italijanske besede. Zato so pa več govorili Italijani. Slikali so z vnetimi be-' sedam i mučenižtvo revolucionarja. da so Gorkega polile solze in stari anarhisti so si brisali očiJ Potem so pa prisegli smrt absolutizmu ter se navduševali za prevrat in upor proletariata.
Ko sem šel zvečer proti domu, mi pride nasproti kričeč sprevod.
V	sredi se je peljal voz. v katerem sem zagledal iz podob mi znani okorni, oglati obraz ruskega pisatelja.
"Evviva fiorkij. abbasso lo czar!" je vpila množica.
NA PRAGU RIMA.
Nepopisno čustvo prevzame potnika, ko zagleda prvič, bližajoč se večnemu mestu, kupolo sv. Petra.
Vlak se zavije in v sinji daljavi se dvigne m^d griči elegantna kupola, kakor iz zraka sezidana. Oko obvisi z zadovoljstvom nad divno zgradbo in srce se potniku razširi. ko se bliža cilju svojih želja. "Sveti Peter!" se sliši v kupeju in vsi pogledi se obrnejo tja. Za hip pozabimo vse drugo in strmimo tja, kjer je največji veleum ustvarjajočih umetnosti postavil nedosežen monument največji skrivnosti svetovne zgodovine. Harmonija oblike, spojena z gigantsko veličino, napolni duha z nekim pobožnim občudovanjem ter ga naredi sprejemljivega za
' globoke pretresujoče vtiske. ki ga j čakajo v svetem mestu. Zopet se zavije vlak in kupola izgine, da j čez nekaj trenutkov priplava i pred oko še večja in impozantnej-ša. Vlak drdra dalje, obkoljujejo ga visoke hiše in slednjič obstoji na kolodvoru sredi črnih dimna-t ili lokomotiv in nepreglednih vrst vagonov. Vsakdanjost prozaičnega življenja in pretresujoča bližina najvišjih idealov se ni-■ kjer tako hitro ne menjujeta ka-I kor v teh prizorih. ' Rim je mesto študij in prerui-(šljevanja. Sicer prihaja tudi sem i vsako leto obilica tujcev iz rado-I vednosti ali za kratek čas, vendar ,lje vse ozračje v Rimu versko. ,jznanstveno in umetniško. Na vsak .1 korak vidiš monumente starodav-I ne prošlosti. neme zgodovinske . I priče svetovnih dogodkov in spo-,'menike najvišje od večnih idealov oživljene umetnosti. Zato pa mo-. raš premišljevati in proučevati, i vsak pogled te k temu sili ter ti odpira nove misli in te zbuja k no-,|vim študijam. Neizčrpen je vir. ,|iz katerega zajemaš, m vsak iz-, prehod ti obogati duha ter raz-.1 vname domišljijo. Stoletja, govore .liz teh stavb in trije veki si poda-. jajo roko na istem mestu, vsak : govoreč v svojem jeziku in kažoč . najboljše, kar je ustvaril. J So na svetu mnoga večja mestu [ od Rima z impozantnimi, krasni-J mi stavbami, a eno je, kar daj« [ Rimu prednost pred vsemi: Rim , je original. Tu vidiš stvarjajoče-. ga umetniškega duha v njegovem [ nastajanju in razvoju. Največji . duhovi, ki so ustvarili vzorne ob-. like za vse čase, so tu snovali svo-, ja dela, in zato se izprehajaŠ tu . v .lajodličnejši delavnici člove-, škega duha. Od starega veka da-. Ije. ko je Rim sprejel grško umetnost. je ostal vzgled svetu svetu, in kar vidiš drugod, je posnetek. Ti posnetki so morda večji in dragocenejši, a vendarle ima najvišjo vrednost original. In to je, kar nas najbolj mika. Od cerkve do cerkve, od slike do slike hodimo in vsak pogled nam pokaže dotič-ni vek v sredi njegove ustvarjajo-I čc- sile.
' * Sedanji Rim je nazunaj čudna mešanica starine in modernizma. Večno mesto se je seveda prilagodilo modernemu razvoju in zato je tudi zunanjost njegova v marsičem podobna vsem novodobnim mestom. A ta modernizem se kaže le tam, kjer odločujejo novodobne prometne potrebe, in tudi tu j preveva vs.- neka mirna, distin-guirana eleganca. Z največjo I skrbj o pa ohranjujejo in odkri-1 vajo ostanke starega imperator-skega Rima, ki resno gledajo iz ! svojih razvalin kot neme priče ! nekdanje moči in svetovnega vla-I darstva. Sicer pa daje mestu še danes karakteristični znak rene-sanška arhitektura, ki prevladuje nad vsemi. Najmanj je še ostalo
—	razen cerkva — iz srednjega veka, katerega oblike so se žrtvo-
! vale za časa renesanee tej novi, živi in zmagoslavni umetnosti.
Kje naj začnemo svoj izpreliod po večnem mestu? Postavimo se j tja ob starih Flaminskih vratih, skozi katera so v prejšnjih časih j večinoma prihajali romarji v sve-; to mesto in ki se zovejo zato Vrata ljudstva. Romantičen pogled: Ob levi se dviga Pincio s svojimi mičnimi izprehodi, kjer je nekdaj sladkosnedni Lukul zasadil svoje i razkošne vrtove in kjer je Mesa-lina, Klavdijeva žena. z ostudnl-I ml orgijami osramotila svoje ime. | Ze stari Rim je znal ceniti ta "grič vrtov", kjer je najčistejši
zrak in mičen razgled na mesto, ki se razgrinja pod njim. Tu sem
—	pravi srednjeveška legenda — so prinesli ostanke Neronove in so jih shranili v nagrobniku Do-micianove vladarske hiše. Pa ni bilo miru ob tiranovem grobu. Kakor bi imeli vsi peklenščki tod svoj semenj, je tulilo in strašilo, in pošten človek se ni mimo upal. Zato so pa sezidali spodaj ob vznožju cerkev Materi Božji, ki je prva med ne-tevilnimi rimskimi cerkvami, katero so pozdravljali romarji, prišedši v Rim. Odslej je mirno na tem nesrečnem kraju. Cerkev pa je polna izrednih umetnin. Nihče drugi nego sam Rafael je naslikal kartone za mozaike v kapelici Chigi. Bog Stvarnik, obdan od angelov, kraljuje na vrhu oboka in vlada svet; planeti ki jih predstavljajo mitološke podobe Diane (lune), Merkurja, Venere, Apolona, Marta, Jupitra, Saturna in Zemlje, pa krožijo po digljaju božjem in vsak ima svojega angela, ki ga varuje in vodi. Rafael je stal na višini svojega razvoja, ko je slikal to fino in nepopisno mično skupino. Za cerkvijo je samostan avguštineev, v katerem je Luter stanoval, ko je prišel v Rim, da
se pohujšuje nad napakami teda- ^ nje družbe, zapirajoč svoj pogled vsemu, kar je veliko in vzorno v i katolicizmu. V širokem krogu se(c razprostira obširna in prostorna Piazza del Popolo. Tri velike fon-'J tane žubore svojo enakomerno pe-j . sem. Pod Poncijevo balustrado, s katero je Napoleon I. okrasil naj-j lepše rimsko izprehajališče, stoji' Roma med Tiberom in Anijem.l i njej nasproti pa Neptun s Tritoni," ukazuje vodam. V sredi trga pa! i strmi v nebo visok, tenak obelisk, ki ga je cesar Avgust 1. 10. predi Kristusom pripeljal iz Egipta in' ga je posvetil solnčnemu bogu kot: večni spomenik zmage nad deželo; faraonov ter ga postavil v veliki; cirkus. Ob njegovem vznožju so i
■	vršali vozovi pri dirkah in igrah j v cirkusu in čul je aplavz tisoče-j
•	re množice, ki se je naslajala ob, igrah. Pa vsi ti Rimljani ga niso'
-	spoznali in niso mogli prodreti \
-	skrivnost tajnih in čarobnih črt.
■	- -
i/m znamenj, ki jih je vanj vkle-|
-	salo bogve kdaj egiptovsko dleto.!
•	Zdaj so nam pa odkrili čitalci hie-'
-	roglifov, da je ta obelisk že stal
-	ob Nilu in gledal, kako je mali ' Majzes plaval v košarici po valo-
-	vili. Dvaintrideset stoletij je že, ' staro pismo, ki sta nam ga na tem j
-	kamnu zapustila kralja Ramzes ni Menefta, da se ne pozabijo nji-
t ju imenitna dela. Štirje granitni
-	levi bi ju jej o pod njim vodo v fon-
' ta no. Glej. enemu je zlezel na lir-; i bet rjav dečko iz Kampanije v pi-
-	sani obleki, se je oklenil vratu ter i pije levu vodo iz ust.
i	(Dalje prihodnjič).
i 125,000 Nemcev ujetih? London, Anglija, 11. nov.
■	Glasom navedb petrograjskega po-
■	ročevalea "Daily Mail" so baje
■	ujeli Rusi v zadnjih desetih ted-
■	ni h v Volhiniji nad 125,000 nem škili in avstrijskih vojakov.
i
Steriliziran je slaboumnih. Chippewa, Falls, AVis., 11. nov. Danes se je izvršilo na deset možicih v starosti od 15 do 30 let v državnem zavodu za slaboumne sterilizacijske operacije, prve so glasno z določbami nove postave v državi Wisconsin.
Potop Cunard pamika. London, Anglija. 11. novembra. Angleški pamik "Caria" je bil danes potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Na katerem mestu se je izvršil napad, ni še znano. Parnik j'e bil last Cunard črte ter je vseboval nekaj nad 3000 ton.
Divjanje tornada. Kansas City. Kans., 11. nov. — Ob priliki nekega uničujočega tornada, ki je obsipal srednji del ^ države Kansas, je našlo, v kolikor ; ) se je ugotovilo dosedaj, šest osel) j L -smrt. dočim jih je bilo ranjenih nad petdeset ter znaša povzročena škoda nad milijon dolarjev.
Največje razdejanje je povzročil vihar v Great Bend. Kansas, kjer sta bili dve osebi pokopani pod razvalinami hiš. Samo v tem kraju so ceni materijalno ^kodo r.a pol milijona dolarjev. Nič manj težka je bila izguba v Iloisiujr-ton in Claflin. v bližini Great Bend.
Močno zaseden potniški vlak Atchinson. T opeka in Santa IV železnic je le z veliko težavo ušel viharju. Komaj je zapusti! viak postajo Great Bend h »že se je porušilo postajno poslopje.
Dementirano poročilo. Amsterdam, Holaud., H. nov. Neko poročilo z Dunaja demen-tira italijansko vest. da so zavzeli Italijani Col di Lana in goro Cief kot še je objavilo to v italijanskem ofieijelnem poročilu. Col d i Lana se je nahajal nekaj časa v rokah Italijanov, a so ga Avstrijci zopet vzeli nazaj.
Zaradi razžaljenja češkega naroda
Jje bil na Dunaju obsojen na 20 kron globe neki Rikard Drach. ]zmerjal in poniževal je češki na-^rod na javnem prostoru.
Stekle mačke.
! V Sarajevu so mačke tekom dveh dni napadle in ogrizle sedem |oseb. Vlada je takoj poskrbela, da so t e osebe odpotovale v Pa-
■	steurjev zavod v Budimpešto.
Ustavljeni listi. ' "Zeit " poroča : Od 16 čeških političnih listov na južnem Češkem jih izhaja le še 8. Pet jih je bilo uradno ustavljenih in sicer 1 v Taboru, 1 v Strakonicah in 3 v Budjejovicah.
-—	^ i>i > -
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, k: ko se h'ti o duns; ozdraveti vseh b' If 2ni, poiebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
POZOR, ROJAKI!
Varujte se ptička Mike Požara, j podomače Pričudru iz Gornje Ko-' šane, pošta St. Peter na Krasu.' Visok je okoli 5 čevljev in 3 pal- ^ ce, hodi razkoračeno, včasih se! brije pod nosom, včasih pa ne. go-vori slabo angleško in rad karta.' Rojaki po AVest Virginiji ga dobro poznajo, posebno na Spruce,! Durbin, Davis, Thomas in Rich-j wood, YT. Va.. pa tudi v cleve-, landski okolici. Meni podpisane-1 mu je ukradel znesek $43.50, in1 sicer ček za $35.00 in v gotovini $8.50, Mr. Hubert Mihiču je odnesel $13.62, Air. Jakobu Segal $5.00, Mr. Antonu Cvetnič $5.00; . in Air. Sajevcu v Clevelandu, O.. i okrog $30.00. Torej, rojaki, va-' | rujte se ga. da še kateremu kaj ! ne ukrade ali pa na kak drug na-j čin ogoljufa. Govori jako priliz-' I neno in star je okrog 36 let.
Jernej Aučin, e o Mihic Camp. Box 18, j (0-12—11)	Pickens. \\\ Va j
EDINI SLOVENSKI KRO-| JAČ V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno
krojačmco,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
; RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Fa.
VABILO k zabavnemu večeru,
katerega priredi Slovensko podporno društvo '" Bli AT SKA ZVEZA"' št. 140 S. n. P. J.. Brooklyn. n.y., v sebeto 2g. ncvtmbra 1915 v dvorani gg. Mrak in Kucler, 211 < i rabam Ave., Brooklyn.
Pričetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina lOč. Kegljanje za dobitke $5.00. $3.00 in $2.00. Žrebanje za sodček vina in pa 5 zabojev pive. 2x 12&1.S—Hi ' ODBOR.
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče i vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko bele i vino 27 do 28 galon $14, 50 galon i $25, rdeče vino 27 do 28 galon : $12.50, 50 galon $22.50. — 10c j proof močan tropinjevec 4^2 gal |$j2, 10 gal. pa $25. Pri omenjeni! i cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je ro-! jak m. Žugel. s Epoštovanjem
s. jackse, i Box	ftt. Helena. cml
■BraSSSfŠlS^^	dobita "GLAS 2?ABODA" ikosi štiri
jLt^lli^	.meseca dnevno, isvcemži nedelj in pc-
&	stavnih praznikov. "GLAS NARODA"
IU j|jl|9	izhaja dnevno na sestib atraneb, tako,
tm lll^iii	dobit« tedensko S6 strani beril*, ▼
l®	m«aecu 156 strani, ali 624 strani v štirih
fe |||lj	mesecih. "GLAS NARODA" donaš*.
ž MM*.	dnevno poročila x bojišča in r&sn« ili-
fa^-^.^Sltf^^^f^ ke. Sedaj ga. pleherni dan razpošiljamo IS.0001 — Ta atevilka jasno govori, da Je list iclo raiširjen. V»» oioble lista la orearisirano In jiuadA v ctroknvn« nniie.
pametni ^fct^^^fc tekmec f
rabi električno gonilno silo v svoji tovarni. To je moderna metoda, ki štedi čas in denar
Vprašajte le enega, ki rabi Edisonovo službo, če bi se hotel vrniti k staremu načinu.
Nato nas obiščite
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Puhlic «4 Broadway	Spring 9S<>0 | »124 W 42d St	Bryant 5262
126 Delanccy St Orchard I960	% »151 E 86th St	Lenox 7780
10 Irving PI Stuyvesant 5600 I »27 E 125th St	Hariem 402«
»362 E 149th St Melrose 3340	t
s-	»Open Until Midnight
Nijjht and Emergency Call: Madison Square 6041
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.	,
IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa, Box 328,
GLAS NARODA, 12. NOVEMBRA, 1915. "
Avstrija in Italija. !
DEFENZIVNA VOJNA. - ITALIJANI SO PREKRŠILI MEDNA- I F. C DNO PHaVO. — RAZLIČNA MNENJA 0 KATASTROFI ITA- i LIJANSXE OKLOPNE LADIJE. TRI DRUGE LADIJE SO TU- ' DI P Oh" KOVANE. — VZROKE KATASTROFE BO PREISKALA j F0S3BNA KOMISIJA. — KAKŠNO MNENJE IMA GIOLITTI | C VOJNI. — ITALIJANSKI MORNARIŠKI MINISTER JE DE-
MISIJ ONIRAL.
Vsak na svojem mestu.
V nekem poročilu s karniško-: julijske fronte čitamo med dru- j
l>ef nzivna vojna /a naše! Ali vprašajte vodje in poveljnike!
Kadar se bo moglo povedati in pisati vse to, kar se tukaj stori,", .i-' rekel i ki višji poveljnik, "po-j 1 ni s - bo svet čudil in klobuk po-j teu'U»* z glave pred junaki karni-j bko-julijske fronte!" Mala vojna .r ta. v »j i i a med posameznimi, ka-kor j<» povzroča gorovje, ali ravno j \ s, 'd tega dobiva, vsak posamez- j i k toliko več veljave, postaja ju-n d;, zato pa se blešči tudi na pr-s;:i vsakega tretjega vojaka srebrna lirabmstna kolajna. Kajti I v-iik«;.» je na svojem mestu po diM". , in m«>.-i, zlasti št* ponoči, 1 i dvakrat tako težak. Naši v t ' n zveste straže na visokih vrhovih.
t; a j-- izgubila v sedanji vojni že enajst ladij.
Italijmcko kršenje mednarodnega prava,
Av>ir. zunanje ministrstvo je! ' , — ■ ■>► na diploinatična za-j pstva zveznih in nevtralnih dr-' žav noto, v kateri navaja, da soj I'oiapi.! njii italijanske križar-i k.* "(i in v, ppe Garibaldi" nekatere it.d jan>k" torpedovke izobesile ženevsko zastavo, ko so se bližale, d.» Im pomagale preostalim, na-' I';"!! ' pa s<> podmorski čoln, ko je j£in»\a priplul na površje. Avstrij-i ska vlada protestira energično' 1" i ta nu postopanju, ki je oči- J vidno kršenje temeljnih določb'
•	• h;; :sk<> konvencije 1. 1907.
I ust'a 'nu naprošena, sporočiti] t<» svojim vladam.	J
H katastrofi oklopne ladije "Be-!
re-jetto Br:n'\ — Še tri druge la-; d je poškodovane.
Vi' it la oklopne ladije "Bc-5'''"1	1'rin ' j" javnost močilo!
i i. Javnost bo<"-e izvedeti,!
I	i topovi, ki so došli iz sever-, t • Amerike, napolnjeni z manj! v f ■ • i i i i m razstrelivom, ki se lažje | s mo vname. Vsled nesreče je izda u na \ v ■ poveljnike ladij ukaz.
4 i naj natančno preiščejo vs<* '' l,M> -a munieijo. V Brindisi j ! ;:/>' r ja vest. da je eksplozija na -,t;da \-ded strela nekega so-\ > .i, n.-gn po« 1 morskega čolna, ki je vdrl v pristaniške in dobro zadel. ^ ' 11'-k<» ministrstvo izjavlja «<..'. i-no. da to ni res. Dovozni ka-| i ud pristanišča j«- tako ozek in tako obli.z«u z minami, da se mora! mu, i rati vsak napad kakega pod-1 ji ii- . .a čolna za nemogoč. Ali) ' . vi s širi v Brindisi. kaže, kaka potrtost se je polatila ob-on:-'va in kako se bojijo avstrij-
s-iii podmorskih čolnov.
i Kugami poročajo. da pri
*	• 'j' ladije 'Benedetto Brin" \ ' >.|[i"in pristanišču v Brindisi
oile > tri druge italijanske la-' i' '' z k o poškodovane. Cenzura ne p r i j n i se a. da bi se priobčile podrobnosti.	I ii-
'	s;' ni potopila, ali vsi
stroji in stolpi so razrušeni, ves n »I'-an.i: del je pokončau. Okoli 'i.1, !"> morju je bilo polno trupel m delov trupel.
lv< misija, ki ima preiskati vzroka: • -trole. se je sešla v Brindisi. Oklop še plava, ali ima vred-nost 1. starega železa. Komisija je koti ;,, , irala, da katastrofe ni p<>-' la ne mina ne torpediii strel ne kratek stik. Poizvedovanje po drugih vzrokih bo dolgo trajalo i morda bo brezuspešno, ker od razstrel it ne munieijske shrambe je ostalo le malo razstrelilnih ko-
" Idea Xazionale" sodi, »la tiči /a nesrečo delo špionaže.
Se«-o!o poroča, da z uradne s! runi se noče povedati, kedaj se
II	pravzaprav pripetila nesreča. Tudi glede obsega škode se razlikuj. poročila, največ jih zatrjuje. da je uničen ves zadnji del be je, soglašajo pa v tem, da se j-' izvršila eksplozija v munieijski shrambi. Sprednji del ladije štrli
v o >[•>. st roji in topovi so rešeni, tako poroča "Secolo".
Giolitti o vojni.
Augsburger Volkszeitung" pribčuje Giolittijeva izvajanja, poslana predstojniku neke velike pa-i obrodile družbe. Giolitti meni: —
Ali se odloči ta vojna na bojišču, je vprašanje. Niti zmagovalci niti premaganci ne pojdejo do zadnjih konsekvenc. Pri sedanjem političnem položaju je popolnoma izključeno, da bi ostale skupine ve-levlasti po vojni iste. kakor so sedaj. Sovražniki postanejo prijatelji in prijatelji sovražniki. Nove politične skupine, ki se izvršijo morda že med vojno, utegnejo vojno privesti do predčasnega miru. Izid vojne bo odvisen mnogo tudi od tega, kak bo končni položaj na Balkanu. To je tako, kakor pri šahu. Pri pazljivi igri lahko partija traja dolgo, ali napačna poteza more partijo hitro in brez rešitve t uničiti. Jaz imam občutek, kakor da je neka skupina velevlasti napravila napačno potezo.
Demisija italijanskega mornariškega ministra.
Sala mira se je posvetoval z vojvodom Abružkim o vprašanju, ali treba takoj imenovati naslednika odstopivšemu mornariškemu ministru. Vojvoda, ki ima za se-Iboj vse mlajše oficirje, in ki postavlja mornarici višjo nalogo ne-!go je sama bramba obali, hoče imeti takega ministra, da se bo mogel v vseh razmerah zanesti nanj.
Italijansko uradno poročilo.
Zadnje dni so se izvršili čez dan mali boji pri Dosso Daslina. na severnih obronkih Monte Balda, v Malgi, v ozemlju Monte Costona, na obronkih Rombona in Krna (Potoee). kjer je bil sovražnik odbit. Pustil je nekaj vjetilikov v naših rokah.
V	bovški kotlini je razpršila naša artilerija s preciznim ognjem kolono, ki je prihajala po koritni-ški dolini, je obstreljevala odde-lek sovražnega delavskega moštva iu ga razpršila. Na Krasu na skrajnem levem krilu naših črt je naša neopaženo prodirajoča pehota znatno napredovala v smeri na Petovlje in se je potem takoj vre-dila v zavzetih pozicijah.
V	odseku Cevedale je poskusil sovražnik še en napad v smeri na Capanna Odeli, ali čuječnost in odpor naših sta preprečila poskus. I'lidi na kraški planoti je bil en sovražni sunek proti Seleam odbit. Sovražna artilerija je obstreljevala z vžigalnimi granatami Tržit", Mandrijo in Adrijo, ali liitra potno«'- naše artilerije je prisilila sovražnika, da je vstavil ogenj.
K poročilu italijanskega generalnega štaba se konšiatira iz voj-uoporoeevalskega stana glede na sporočene italijanske akcije, glede pod vzet ja s strani naših patrulj in artilerije. kakor tudi glede izvršenega obstreljevanja Promosa. da infanterijskih napadov ni bilo nikakih. Poročilo generalnega štaba navaja, da se je posrečilo na najskrajnejšem levem krilu italijanske pozicije na kraški planoti izvršiti nenaden sunek 4'z znatnim uspehom proti Petovlju. — Ako je iskati ta napredek v prodiranju nekega berzaljerskega oddelka proti imenovanemu kraju, potem odgovarja poročilo dejstvom. Glavno stvar pa. koliko časa je trajal ta napredek, so pozabili povedati. Oddelek berzaljerjev je sicer dospel do naših žičnih ovir ali je vsled infanterijskega in artilerijskega ognja pobegnil v svoje stare pozicije, kjer se je najbrže skril. Številna taka podjetja sovražnikova so se skončavala vedno z enakim neuspehom. V dokaz za sedaj popravljeno poročilo o dogodku naj služi to, da so last-nep atmlje iz predterena pozicij med Sočo in cesto Sv. Martina v zadnjem času same prinesie nad 1000 pušk in mnogo drugega vojnega materijala. kakor bajonete, lopate, sekire, razne opiravne komad«*. množine municije itd.
Gospodarske težkoče Italije.
V	Italiji so v neprestanih ne-prilikah. odkod naj vzamejo denar za pokritje vojnih troškov. Vidi se. da so se vendar preplašili pred veliko porabo papirja pa iščejo sedaj odrešenje v kolikor mogoče ozkem gospodarskem stiku z zavezno Francijo. Vodilni krogi Italije upajo, da dobijo pri zavez uei povrnitev za izgubo, katero bo trpela italijan-
ska trgovina in vse gospodarsko j življenje, vsled vojne in vsled ! eventualnega nemško-avstrijske-Iga gospodarskega bloka. Zdi se j nam, da v Italiji polagoma uvide-ivajo. kako je ta država navezana 'na nemško in avstrijsko tržišče. ■Niti Francoska niti Angleška ne ; bosta mogli industrijo gorenje j Italije izvleči iz sedanje krize. Francoska bo tudi po vojni preslaba glede kapitala, da bi mogla pomagati italijanski zaveznici. Angleška pa kaže že danes jasno, da se briga malo za liepo-voljne gospodarske razmere apeninske države.
Ponočna vožnja na Doberdob.
Priobčil dr. L. Leonard.
Slapeneem je prišlo na misel, da bi poslali nekaj darov vojakom na Doberdob.
Rečeno, storjeno. Vsak je dal, kar je imel pri rokah, v pičlih dveh urah je bil voz naložen in vprežen. ter sem odrinil.
—	Lahko greste, kamor hočete — so rekli pri vojaškem poveljni-štvu. — toda na svojo odgovornost. Mi vozimo samo po noči. A-ko dela voz mnogo prahu, lahko opazi sovražnik.
Solnce je zahajalo. V daljavi1 je počival trudni Doberdob in' nekoliko bolj na desna vrb. sv. Mihaela in vrh sv. Martina. Pred mano se je vila prašna cesta, sa-j mo sikanje in padanje granat je kalilo mir horizonta.
—	Ravno sedaj je padla granata v .... —
—	V imenu božjem — se prekrižamo. sedem na voz in velim pognati proti________j
Začudeno so me pogledali vojaki. ko sem se pripeljal v.... kakor da bi se bili že odvadili zagledali na beli cesti mirnega potnika.
—	Že poldrug mesec nisem videl civilnega človeka, — mi je rekel
. ™ospod nadporočnik. načelnik on-I dotue vojaške straže. Ko se voja-j kom izkaže nu me sprejmo prijazno. razdelim nekaj prinesenih ci-1 garet, začnemo kramljati.... kar se začuje nad glavo znani šum:
—	Sovražni zrakoplov — reče vojak, s katerim se razgovarjam
j — urno v kraj. kajti za zrakoplo-1 j vom slede po navadi bombe ali granate.
Eden vojakov izpreže konja in ga spravi v hlev. dva druga porineta voz na varno, mi se stisnemo k zidu. zrakoplov brenči nad glavami.
Naenkrat se začuje v dalji kratek, zamolkel pok. Vojakom od-leže očividno. Meni nasprotno po-1 stane nekoliko tesno, kajti prišla mi je misel, da zrakoplovee meče bombe.
—	Kaj je to?
—	Naši streljajo na zrakoplov s šrapneli. poglejte — in vojak pokaže s prstom na nebo.
Gori, nekoliko nad zrakoplovom stoji žareča kroglja. ki se takoj razblini v lahno snežnobelo meglico. —
Zrakoplov, ki še poprej ni letal posebno visoko, se spusti še
nižje.
Drugi strel razpoči ravno pod zrakoplovom. Letalec se pomakne na desno, šrapnel pade še bolj na levo od njega.
Bilo je krasno gledati ta lov v oblakih. Pok. žareča kroglja. bela meglica, ki se ziblje pod nebom. a v sredi brenči sovražni zrakoplov. Vedno ožji je bil krog okoli njega, vedno bolj so se mu približevali šrapneli od vseh strani in ga gnali proti središču. Naši so streljali izvrstno, a tudi sovražni letalec se je obračal dobro Imel sem vtisk. da je zrakoplo v lzgubljen in ga mora vsak tre-notek zadeti smrtni šrapnel. Pogledam okrog, kam bi se umaknil, ako bi ogronmi ptič pričel pada-tin na zemljo.
V tem trenotku se izvije,( ne vem kako. iz omrežja šrapnelov in ojadra dalje. Spremljalo ga je še streljanje naših strojnih pušk. a tudi zaman. Bil je že previsoko.
—	Vrasra je težko zadeti. — rečejo vojaki.
Moram počakati trde noči. da pridejo pome z Doberdoba vojaki s svojim vozom. Nisem namreč maral izpostaviti nevarnosti konja in voza, ter sem vsled tega1
prosil telefonično naj pridejo oni pome.
Granate padajo in žvižgajo neprestano, a vojaki so jih menda že navajeni.
—	Pridite sem, sedaj streljajo bolj v ono stran, — mi reče vojak in me potegne za roko k zidu. Streljali so z granatami srednje vrste — 15 eentimeterškimi. Ena je počila v zemljo kakšnih 30 korakov od nas.
Prijazni častnik me povabi k sebi na večerjo.
—	Kar imamo, vam damo, — reče in mi ponudi od svoje večerje košček slanika in košček sira. Jaz privlečeni iz zaboja, katerega sem imel na vozu, steklenico vina, kot moj prispevek k skromni večerji, drugo steklenico dam vojakom. Imeli smo se dobro, pušili, se pogovarjali, zmračilo se je že davno, granate so prenehale deževati, nastopila je tiha, temna noč. z redkimi zvezdami posejana noč.
Ura je minila za uro, menil sem že, da ne pridejo pome z Dobr-doba, gospod nadporočnik mi veli v svoji sobi narediti skromno ležišče.
Pozno v noči. Moj gostitelj v postelji, jaz sedim še oblečen poleg njega, ter se pogovarjava, vstopi straža in pove, da je doli gospod
nadporočnik z Doberdoba z vozom.
Kratko slovo, naložim svoje s seboj pripeljane reči na doberdob-ski voz. moj voznik spi. konj tudi samo vojaška straža bedi, vse drugo počiva. Vas izgleda kakor mir-• na, kmečka vas po trdem delu
i vročega dne. Ni glasu, ni človeka. gluha noč, redke zvezde.
—	V imenu božjem. — reče moj spremljevalec in naredi znamenje
I križa čez voz.
—	Vozite previdno, počasi in tiho, — opoziri straža.
Velik voz se pomika počasi in tilio po novi, široki eesti. Voznik, širokopleč. črnobradat, postaren j Furlan sedi kot duh spredaj z vajeti v rokah in vodi konje. Ni Ču-I da. da izgleda tako zapuščeno. — Odkar se je razvnela vojna z Italijani. meri noč za nočjo z vozom to cesto, a sovražne kroglje mu žvižgajo okrog glave. Napor, veter in dež, neprestana nevarnost, domača skrb — reže sledove v njegovo zunanjost, netimit, neobrit, neizkrtačen meri noč za nočjo ne-, varno cesto, dokler ga ne bo kje , zadela granata in svet ne bo vedel ničesar o tem junaku, enemu izmed tisočerih.
Ko je zapazil, da razumem la-j ško, se je obrnil proti meni, začel j govoriti, preklinjati Lahe. ki sr krivi, da je njegova rodbina raz-tepena, a on tnkaj, pripovedati dekanu v Tržiču, ki je bil "tako dober gospod" pa so ga Lahi i strelili....
A nimam časa, da bi se pogovarjal ž njim. Moja tovariša, ki I sta prišla pome, me izprašujeta o zasebnih, domačih rečeh, a vsak j čas pretrga ta ali oni poluglasni naš razgovor in mi pokaže kakšno novo zanimivost.
Noe je bila v resnici veličastna, vedno se je prikazalo kaj novega. —
Reflektorji so zaveli na obzor-jo. se premikali lahno in grandioz-no, se približali včasih do nas. da smo bili kakor obdani od polne mesečine.
Ognjene rakete so švigale k nočnemu nebu ' in vsipale na zemljo žareče iskre.
A najlepše so bile tokazvane žareče kroglje. Kakor svetložare-ča zvezda se je dvigala polagoma na obzorju, se vstavila gori nekoliko časa. potem pa zopet polagoma spuščala na zemljo.
Ko je človek opazoval vse to. je pozabil na nevarno vožjo.
Toda besede mojega tovariša so me vzdraraile in mi predstavile položaj, v katerem se nahajamo.
—	Ako se spusti kroglja nad nami. se moramo hitro vreči na tla. Za krogljo pride streljanje.
—	Toraj so res vse te veličastne priprave samo zato da je lažje ubijati ljudi! — Človek bi mislil, da je nocoj priroda kakor velika dvorana, katero razsvetljujejo za imenitno veselico.
Razsvetljava narašča vedno in vedno bolj, a drugače ne čujem drugega, kot stokanje težkega voza in šepetanje tovarišev.
—	Današnja noč je brez boja - - rečem.
—	Vi se motite. Sedaj je streljanje s puškami. Vi ne slišite, ker se nahajamo ravno v nizki globeli. a tudi govorimo in škriplje voz. — Poslušajte!
Voz se ustavi. V resnici — v širokem polukrogu kakor gosto 1 mlatenje s cepci.
. L
—	To ni nič. Navadnr boji pred- i njih straž.
Gremo dalje.
Nekaj zažvižga mimo mojega ušesa.
—	Ste slišali?
—	Sem. Kaj je tako zažvižgalo? —
To je laška kroglja, ki je pri-frčala mimo vas. Prednje straže se pokajo, a po noči se ne meri dobro. Mnogo strelov odleti predaleč in lahko z„adene tudi druge, katerim ni namenjen.
Pokanje narašča vedno bolj. V resnici, tukaj mlatijo pšenico Prav tako poka, samo da veliko bolj pogosto in na velikem prostoru.
—	Vozimo tiho in počasi, — veli tovariš.
Nerodni voz se giblje skoraj neslišno naprej.
Nekje da tovariš znamenje, voz se ustavi, tiho se splazi z voza in leze proti podmolu pod cesto. —( Kmalu se vrne, a za nj" < "e dru-1 ga senca, ki stopi k mf: ni ponudi roko, potem se pa . . ; splazi k nam na voz. Spoznam ga po glasu: neki častnik, moj znanec, katerega sem želel videti. Tičal je v zakopih pri svojih vojakih in naročil, naj ga pozovejo, ka-' dar pridemo mimo.
Izgledalo je, da je okrog vse mrtvo in brez ljudi, a ni bilo tako. Vojaki so tičali po podmolih in brežinah, za kamenjem in po globelih. vrag vedi. kje so bili. Ni bilo glasu, toda naenkrat je stal pred mano obris človeške posta- i ve. — Znanec, ki je vedel da pri-'
demo mimo. je podal roko. zašepe-j tal par besed v pozdrav in zopet, izginil.	'
Peljemo se mimo cerkve, naravnost skozi vas.
Zvonik je porušen, tri stene cerkve še stoje, četrta je porušena.
Hočem prižgati žvepljenko, da bolje vidim podrtijo, a tovariš mi jo izbije iz rok":
—	Lahko vas zadene Jaška kro-
gl.ia.
Voz se ustavi, naenkrat smo v podzemeljskem prostoru, poleg mene telefon in pri njem mlad vo-, jak, a okrog se usipljejo stari J znaneL Pozdravi, stiskanje rok. vprašanja in odgovori, vse gre na-, glo. tiho, skrivnostno.	!
Delim darila, povprašujem po tem in onem. Enega zagledam ne-' pričakovano, drugi je živ in zdrav.1 a ne more k meni — služba je služba, — tretji je bil ranjen, le-) ži bogvedi kje v bolnišnici. četr-( tega ni več. o petem ne morem v naglici izvedeti ničesar.
—	Vi ste prvi civilist, ki je prišel na Doberdob, kar je vojska. — mi rečejo smehljaje.
Bili so zaraščeni, neobriti, ne-umiti, pokriti s prahom in s prstjo. da sem komaj spoznaval prejšnje, mlade elegantne ljudi.
—	Kar smo tukaj, se nismo u-tnili in si nismo obrali uši. — mi rečejo, kakor da se opravičijo. A bili so živahni, pogumni iu dobrej volje.
v	-	'
Cas beži naglo, pokanje zunaj narašča vedno bolj. kakor bi mlatilo na stotine mlatiČev ravno zunaj pred nami.
Neki častnik stopi k meni:
—	Vi ostanete to noč pri nas in 1 šele jutri ponoči vas spravimo na-zaj. —
—	Popolnoma nemogoče!
—	Ni drugače Pričenja se napad. Noč bo vroča.
—	Toda gospodje so mi dali častno besedo, da me nocoj spravijo doli.
—	Je res?
—	Res.
—	Torej bomo preskrbeli voz, a na vašo odgovornost.
—	Se razume.
V naglici je bil voz pripravljen, toda bil je tuj voz. ki je pripeljal do.... Treba bo izstopiti poprej in tri četrt ure peš — podučili so me in pripomnili, da me bo spremil neki mož.
Treba hitro na voz. Še nekaj pozdravov, vprašanj in odgovorov. skočim gori. dva gospoda k meni. voznik požene tiho in odrinemo.
Pokanje je na rasti o in se razvilo v pravo bitko. To ni več mlatenje. to je, kakor da bi klestila toča. Vedno pogosteje žvižgajo o-krog nas izgubljene kroglje. Pričenja se ragljanje strojnih pušk.
Voz se pomiče kolikor mogeč tiho in hitro z nevarnega kraja.
Na neki točki vele ustaviti voz. Povedo mi, da leži tam, nedaleč od pota 34 centimeterska granata. Hočejo mi pokazati velikana, splazijo se z voza, lazijo po polju, tu-(di jaz grem za njimi, a je ne moremo najti. Noč je temna, malo razločljiva, kamenje štrli iz zemlje, ki nas moti. Rad bi prižgal
Slovens ko k a t o 11 ško
podp. društvo	svete ^arl38re
m	a
ZA ZEDINJENE_DRŽAVEBSEVERNE2AMERIKE."^L.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 «"držari Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:	J V
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WUlock, Pa.
L podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City. Pr.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Bor S35, Ruck Springs, Wyo.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St, Joliet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINC, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kan«. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Davson 4.ve., R. F. D. 1. Sreea field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. n. upravnik: PAYEL OBREGAR, Box 402, Witt HI.
Dopisi naj Be pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, lortrt City, Penna.
Drngtveno glasilo: "GLAS NARODA."
' žvepljenko. a mi zopet ne puste. Moramo nazaj na voz. ne da bi dosegli namen.
Od časa do časa ini pokažejo na cest o:
—	Tu je zadela granata.
—	Pogledam. Cesta je, kakor tla bi jo svežft posuli, a poleg ceste velika, črna luknja.
Prešli smo najnevarnejši del pota, tovariša se poslovita in sam drčim z vozom iu z voznikom da-, —
J Slednjič se voz ustavi, povedo mi, da moram iztopiti ter iti da-[ Ije peš in vojak me spremlja.
Pot je bila lepa, še precej vidna, deloma od redkih zvezd, a še bolj o<l širokih žarometov, ki so naju 1 od časa do časa oblivali v. morjem svetlobe. Streljanje pušk in stroj-| nili pušk je postalo naravnost silovito, streli so se zlivali v bobnenje. kakor razbučanega morja.
8 težkimi, trudnimi koraki me I spremlja moj spremljevalec. Opa-. zim. da je utrujen in bi se rad vrnil nazaj; torej ga vprašam, če ni lahko zgrešiti ceste.
j
—	edno ta pot, ne morete zgrešiti. imate še pol ure. — odvrne veselo.
Rečem. :iaj se vrne. a sam jo mahnem med ropotanjein strelov (in žarenjem žarometov dalje.
Grem in grem, bitka besni ved-| no bolj in zdi se mi, da vedno bližje. žarometi so vedno silnejši. kakor da ni noči, cesta popolnoma zapuščena. Gledam! Zdi se mi. da grem v napačni smeri. Moral sem zgrešiti eesto. Hodim že dolgo.
j moral bi že biti v____Še nekoliko
dalje! Vasi ni. smer ceste zelo sumljiva, kakor da grem do točke, kjer sem se razstal z vojakom. — gledam, res najdem še neko drugo pot. ki se cepi od moje in se mi zdi bolj prava. Da bi našel koga in ga vprašal. Gledam, poslušam. ni človeka, samo streljanje in žarjenje. Začenjajo žvižgati granate in padati v mojo bližino. Grem nekoliko dalje, zazdi sr- mi. da slišim iz grmovja sopihauje konj. Splazim se proti grmovju in vprašam previdno oddalee, katera pot je prava? Odgovor madžarski. dva vojaka, Madžar j a, ne razumeta nemške besede....
Kaj početi?
Vrnem se zopet celo pot. stojim. gledam, poslušam, ni človeka. vrnem se nazaj, slednjič srečam voz. Vprašam po nemško, katero pot pelje na..... odgovori
mi po hrvaško, da ne ve ničesar, ter pelje dalje. Grem še enkrat nekoliko dalje, poslušam, zdi se mi. da so v nekem grmovju ljudje. Res najdem dva vojaka, prvi je Madžar, ki me ne razume ničesar. drugi je Hrvat, ki mi pove prijazno, da je to ona pot. katero sem premeril sem in tja že dvakrat. Izleze iz grma in me še spremi na eesto.
Hvala Bogu.
Pridem v..... za menoj grme
granate, a zdi se mi. kot da sem prišel domov. Vojaki spe spanje pravičnega, samo straža bdi. Saj so navajeni na grmenje topov in ropota nje pušk.
k
j Z mojim prihodom je padel na vas prvi zor.
j Vzbudim voznika, velim nahraniti konja, potem pa napreči in | pognati, ter odidem spremljan od j toplih voščil vojakov.
Oddahnem se na.... Solnee je ' vzšlo in obvestilo kameniti Kras.
i ki leži za mano tako miren in tih* kakor da bi se ne bila ravnokar odigravala na njegovem kamenju
•	velika tragedija.
Fran Albrecht:	■ / ;
Veter, %
Težke reči mi pravi veter nocoj, grenke in bridke pozdrave mi nosi, tiho v vejevju tain joče in prosi, kot da na tihem žaluje z menoj.
i
j Veter, ti dušam raztrganim brat! j Večnih nemirov goni te sila. i dalje ti krute raztrgajo krila, ti pa šumiš venomer smeh in jad.
i i
•	Veter, s teboj bi jaz preko sveta. I plakal in tožil bi tuji bolesti,
] laske bi česal sladki nevesti. r zvezde poljubljal bi vrhu neba.
jVet«!r. s teboj bi jaz v prostor brez mej.
| proč od sveta, o le proč od ljudi! ( Veter, tako črne so moje oči od hrepenenja iu studa in glada in že j----
f
K. Dolenc:
Jesenska romanca,
j Nebo krvavi, poa njim gozd
rumeni, ■ na polju zadnje silje zori. I na drevju sadje se rdeči — ' po polju gre kmet. sam s seboj govori:
i
j — Ko sem te oral. v črne brazde sejal.
o zemljica-mati. pa sem se bal. da dobra tako boš. hvaležna tako,
•	da z glavnico vrneš obresti mi sto?
I
> Pa sem se bal, pa sem trepetal .-(•31)	emfvvyp emfwyppp
Li nisem ji preveč zaupal in dal? A ti si mati. ki vedno skrbi, a ti si mati. ki stotero rodi.
O hvala ti, žemljica, hvala ti! — In kmetu vse lice se smeji, in staro oko mu plamti in žari kot takrat, ko k dragi v snuboke so šli____
j Ivan Albrecht:
| Jesen.
Poglej, dekle, kako je zbežal čas: prostrana polja spe pokojno in meni črtajo se gube že v obraz.
Nekoč sem sanje Kiel — in zdaj' jih ni.
in cvetja ni. dehtečega opojno: , kot sence spremljajo rne boli in I	skrbi.

Jugoslovanska	Katol, Jednota
Ilnkorporirana dne 24. jamarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. ^	SLAVNI URADNIKI
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way os box I7.i P;ad«
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoi Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Bos 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, nt '
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kanu. JOHN KRŽ1SN1K, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. 6. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila In Metod*, Iter. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, Itev. 8, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndi denarna poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oiiralo.
DruStveno glasilo: "G LAS NARODA."
V pojasnilo.
• «
Znani Zotti-jev list v New Yorku je dvignil proti Sakser ju nesramno obdolžbo, da je nepravilno postopal z denarjem, katerega se je nabralo med ameriškimi rojaki pod devizo: "ZA NAJBED-NEJŠE MED BEDNIMI."
Dasiravno je to natolcevanje naravnost smešno, objavljamo še enkrat vsa tozadevna potrdila, iz katerih izprevidi čitatelj, da se je postopalo popolnoma korektno. Gre se za $400, katere se je vročilo avstrijskemu konzulatu v New Yorku z naročilom, naj se odpošlje denar v Ljubljano na deželno vlado. Glede ostale svote, katero se je nabralo, so bila v listu natisnjena potrdila predstojnikov de kani j, med katere se je v enakih delih razdelilo ostanek za naj-siromašnejše v dotičnih dekanijah.
* -s *
y.ii >!iM). -. k, smo jih poslali deželni vladi v Ljubljano, smo dolnli potrdilo o.I avstrijskega poslaništva in avstrijskega konzule.!.! \ \>-w Vorku. Deželna vlada št* dosedaj ni potrdila sprejema. Kakorliitro dobimo tozadevno potrdilo, jra bomo priobčili.
Potrdilo avstrijskega konzulata se glasi:
RECEIPT.
Tht« CottSalat<■ (uMi<-ral ;u-knowledges reeepit of $400.— (four-liuiidr. d Dollars from Frank Sakser which ammount was in aeeor-dune. with tli. \vi>h of the donor at onee handed to His Excellency tin Aust co-Hungarian Ambassador, Dr. Constant in Dumba to be forwarded to tin- Landesregierung at Laibach. Krain. and te be used for the relief of widows and orphans of the fallen soldiers of said province.
New York. X. Y.. Oct. 22nd, 1914.
(Seal)	Dr. Fiseherauer.
Vice-Consul.
•
*PO TRDILO.
Avstrijski generalni konzulat potrjuje, daje sprejel od Franka : Siik-erja *4(K). - (štiristo dolarjev), katera svota je bila v sogla- : »ju ■/, zeljo darovalci ja, takoj izročena Njegovi ekscelenci avstro- : <>gr.-k»'mu poslaniku. Dr. Konstantinu Dumb i s pristavkom. da naj jo pošlje de/«.4 ni vladi v Ljubljano na Kranjskem. Svoto naj se po-jiibi za pomot' udovam in sirotam padlih vojakov iz omenjene dežele.
Ne w York, N. Y.. 22. oktobra 1914.
(Pečat)	l)r. Fiseherauer,
podkonzul.
* *
No.: s7'» V.	Washington, am 28. Dezember 1914.
Mr. Frank Sakser.
82, Cortlandt Street.
New York City.
Selir geehrter Herr!	i
Irn Beantwortung Hires Sehreibens vom 17. If. Mts. an den' llerrn Yi/.ekonsul dr. Fiseherauer, das an die k. u. k. Botsehaft v »MTergrloitet wurde. beehre ieh mieh Ihnen mitzuteilen, dass die Sp< i-i • von šlOO.— filer Witwen und Waisen gefallener slove- \ iiiseh'-r Sol.lat.-n am 23. Oktober 1914 von der k. u. k. Botscliaft t.■>• aphisch an das k. u. k. Ministerium des Aeussern in AYien j , . 1, rw it sen wurde mit dem ausdruekliehen Ersuehen. die Summe "fuer Hinterbliebene slovenischer Soldaten aus Krain" zu verwen-, d.-ii. weleher Bestimmung der Betrag aueh zweifelsohne sogleieli / / , - fin •!. rt word en ist. Kine Enipfangsbestaetigung wurde damals ( nicht a 11 jjesproehen. ieh jedoeh unter einem das k. u. k. Ministerium tli A« 'Usvrn, eine soleh o anher zu senden. die ieh Euer Hoehwolil-geboren seinerzeit zustellen werde.
Ind« m ieh Ihnen fuer Hire patriotiselie Taetigkeit meinem] vai rmsti u Dank ausspreehe. bin ieh mit dem Ausdrucke meiner besonderen Hoehachtung:
Der k. u. k. Botschafter: C. Dumba.
No.: 873 V.	Washington, dne 28. dee. 1914.
Mr. Frank Sakser,	j
82. Cortlandt Street.	I New York City.
Spoštovani gospod!	j
Tempotom odgovarjam na vaše pismo z dne 17. t. m., poslano go>podu podkonzuiu dr. Fiseherauer ju in je bilo pozneje izročeno
c in kr. poslaništvu, da je dar $400.— za udove in sirote padlih slovenskih vojakov poslalo c. in kr. poslaništvo 23. oktobra 1914. zunanjemu ministrstvu na Dunaj z izrecno prošnjo, da naj se svoto uporabi "za svojce slovenskih vojakov iz Kranjske". Svota je bila? brezdvomno takoj uporabljena v ta namen. — Potrdilo sprejema ni bilo tedaj zahtevano, kljub temu bom pa naprosil c. in kr. mini-. strstvo, da naj mi ga pošlje, nakar ga bom takoj poslal vašemu blagorodju.
Najsrčnejša hvala za vaše patriotično delovanje. S posebnim
spoštovanjem:
^m^mk	C. in kr. poslanik:..
I	C. Dumba.
! * * *
No.: 9840.	_	New York. N. Y., June, 5tli, 1915.
Anton Burger, Esq.,
82, Cortlandt Street,
New York City,
Dear Sir:—
Referring to previous correspondence, respectively to our several personal interviews, I take the liberty to send you enclosed original receipt from the k. u. k. Landesregierung at Laibach for the ammount of money which you handed to me at this office some ; time ago to be forwarded to said Landesregierung for distribution ' among the widows and orphans of fallen Slovenian soldiers of Krain. trough the Austro-Hungerian Embassy at Washington, I). C. I have the honor to remain.
Yours very truly. F-M	For the Consul General:	(
dr. Fiseherauer, Vice-Consul.
*
Dragi gospod:—
I
Z ozirom na prejšno korespondenco, oziroma naše številne osebne pogovore, mi je čast poslati vam priloženo originalno potrdilo od c. in kr. Deželne vlade v Ljubljani za svoto, katero ste mi izročili v tem uradu pred nekaj časa, da se pošlje imenovani deželni vladi, ki naj jo razdeli med udove in sirote padlih slovenskih vojakov s Kranjske, potom avstro-o<rrskega poslaništva v Washingto-nu, D. C.
Čast mi je ostati
vaš udani,
za generalnega konzula: dr. Fiseherauer, m. p. podkonzul.
* * *
Zl. 1.045-Mob.
EMPFANGSBESTAETIGUNG
ueber den Betrag von Eintausendneunliundertsechsundsiebzig (1976) Kronen, des das k. vi. k. Landespraesidium in Laibach irn Wege der k. u. k. oesterr.-ungar. Botscliaft in Washington und des k. u. k. Kriegsministeriums in Wien als Ergebnis einer Sammlung unter den in den Vereinigten Staaten lebenden Slovencu mit der Wid-mung zur Yerwendung fuer die Hinterbliebenen gefallener slovenischer Soldaten aus Krain erhalten hat und wofuer den Spendern liiermit der waermste Dank ausgesproehen wird.	1
K. u. k. Landespraesidium fuer Krain. Laibach, am 13. Februar 1915.
Der k. k. Landespraesident:
Sehwarz.	:
*
POTRDILO.
» _
o znesku tisoč devetsto šestinsedemdeset (1976) kron. katerega je dobilo c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani potom c. kr. avstro-ogrskega poslaništva v Washingtonu. D. C., ter c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju kot uspeh zbirke med Slovenci, živečimi v Združenih državah ter z določilom, da se imenovani znesek uporabi za preostale padlih slovenskih vojakov iz Kranjske, za kar se izreka darovalcem najgorkejšo zahvalo.
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko. Ljubljana, dne 13. februarja 1915.
C. kr. deželni predsednik: (Pečat)	Sehwarz, m. p.
Zveza med zapadno in vzhodnjo fronto.
Vojaški strokovnjak zagrebškega "Pokreta" je napisal o po-I menu in zvezi ogromnih bojev, ki j se odigravajo na obeh glavnih 'evropskih bojiščih — na vzhodu in na zapadu — jako interesanten 'in informativen članek, katerega v glavnem podajemo:
Po ponesrečeni ofenzivi v maju so mirovale francoske in angleške čete na zapadu skoro pet mesecev. Ruske armade so se v tem času neprestano umikale, vezale na sebe gros centralnih armad ter se izogibale odločilni bit-Iki. Tako so imeli Francozi in An-' gleži priliko, se pripravljati na ! nova odločilna podjetja. Razvoj 'sedanje vojne je pokazal, da je odločlni uspeh na bojišču v veliki meri odvisen od množine mutacije. Francija ni Anglija sta od zime sem pripravljali ogromne za-jloge municije in topov in na Angleškem so se vežbale nove armade.
J Se pred malo dnevi je izgledalo. da se bo težišče vojne prene-'slo na Balkan in da se bodo na j balkanskih eventualno novih bojiščih vršili boji za odločitev v i letošnji vojni. Ako bi se bili vojni dogodki razvili v tej smeri, bi bila morala ententa z velikim delom svojih sil in z veliko množino svoje municije na Balkan. To ro-kiranje bi bilo seveda njeno fronto na zapadu znatno oslabilo. Zato sta se Joffre in French odločila za ofenzivo na svoji fronti. Poleg jstrategičnih ozirov, je pa igral pač tudi politični moment važno vlogo.
j Nova franeosko-angleška ofenziva se je pričela dne 21. septembra s tridnevno kanonado, kateri
v* vojni zgodovini ni primera. Ta strahoviti bombardment na celi fronti je pripravil navale pehote, ki se je zagnala na nemške pozicije v dveh odsekih: Ypres-Arras ter Rheims-Verdun. Najsrditeje so udarili Angleži na Loos, Francozi pa na Souchez in Perthes. Na teh točkah se jim je tudi posrečilo. predreti prvo nemško črto in pričeti boj za drugo. Napadalni točki so Angleži in Francozi pravilno izbrali. Ako bi se jim tu posrečilo prodreti nemške pozicije popolnoma, bi bil uspeh zelo da-lekosežen. Med Nieuportom in Argonami je oblika fronte v grobih potezah podobna ruski fronti, ki se je naslanjala na črto Na-rev-Bug-Visla-Lublin-Holm. Nemške operacije, ki so imele to fronto razbiti, so bile naperjene na odsek Rožun-Pultusk na severu in Lublin-Holm na jugu. kar odgovarja angleško-franeoskim operacijam v prostoru Loos-Souehez ter Perthes. Ako bi se zaveznikom posrečilo, prodreti nemško fronto na teh točkah, bi ogrožali izza ledja nemško armado, ki stoji ob Aisne tja do Compigne ter od tam proti severu do Arras in La Bassee.
Angležem in Francozom se je sicer posrečilo na obeh zgoraj o-menjenih točkah prodreti do druge nemške črte, toda tu se je njihova ofenziva ustavila in vsi na-daljni napori so zaman. Navzlic temu moramo pričakovati, da se bodo srditi boji v teh dveh odsekih še nadaljevali. Ker morajo zavezniki preprečiti, da zbero Nemci v ogroženem prostoru preveč rezerv, bodo pač pričeli tja tudi na raznih drugih točkah z večjimi ofenzivnimi operacijami, najbolj verjetno je, da predvsem j v Vogezih z Belfortoiti kot opera-Jcijsko bazo, potem v prostoru jPoiit a Mouson v smeri proti Met-zu in v Woevre, morda tudi pri
I ;
Soissonsu. Istodobno bodo morali navaliti tudi Angleži na celi belgijski fronti.
| Potek bojev na zapadu pa je v najožji zvezi s prilikami na vzhod .njih bojiščih. Ako so nemške armade zopet v stanju, da zadržujejo s slab.ejšimi silami enega sovražnika, medtem ko naval ju je jo na drugega, ali z drugimi besedami, ako se je Nemcem posrečilo, ustvariti na vzhodu tako situaei-jjo .da lahko izvrše eno svojih yelikih rokad ter vržejo svoje rezerve iz Rusije na zapad, potem bo franeosko-angleške ofenzive kmalu konec, da še več. Nemci bodo gotovo v prvem momentu prešli na zapadu v veliko proti-ofenzivo. Po nemških uradnih poročilih izgleda, da so Nemci bitko kri Vilnem prerušili in morda se odločijo, umakniti se v ugodnejše pozicije, ki bi omogočile primerno skrajšanje vzhodnje fronte, na kateri bi se razvil do odločitve na zapadu pozicijski boj. Zavezniki to čutijo in zato se Rusi povsodi tam, kjer prestane avstrijska oziroma nemška ofenziva, z vso ljutostjo zaganjajo. — Vprašanje pa je, ali so ruske čete v Stanu, dati svojim operacijam toliko impulza, da bi Nemcem o-nemogočile oslabiti njihovo fronto v svrho rokade proti zapadu. Na vsak način je to zelo dvomljivo. —
Vohunstvo na Nizozemskem.
Danski državljan E. Rot Nilsen, je bil obsojen na Nizozemskem na štiri mesece ječe. ker je meseca avgusta na račun neke tuje države vohunil. kake ladije se udeležujejo pomorskih vaj pri Gefleju.
Japonsko posojilo.
Japonska vlada je sklenila najeti notranje posojilo 30 bilijonov venov (75 milijonov kron).
Vzpodbudni govor za abiturijente.
Domobransko divizijsko sodišče na Dunaju je obsodilo župnika dr. Karola Veeero, ki je bil zadnji čas profesor na nemški državni gimnaziji v Mikulovu na Moravskem. na štiri mesece ječe, na izgubo doktorata in profesorske službe, ker je imel 18. avgusta 1. 1. v cerkvi pridigo za abiturijente, pri kateri se je pregrešil zoper dolžno spoštovanje vladarja.
ZASTOPNIK^
caterl so pooblaičenl pobirati narofr nlno aa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi u vse drug* t našo itroko (padajoče posle: Jmmj Umit Ar k. la okolica: Mlcbaal liar.
Bam Fraaeliea, CaL: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Packi«, Colo.: Peter Collg, J. M iojt«, Frank Janesh ln John Gena.
Salida. Colo, lo okolica: Louis Co <tello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman Woodward. Ia. in okolico: Lufcas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbll. Oglesbjr, HL: Math. Hrlbemik. Chicago, HL: Frank Jurjovea, Depue, HL: Dan. Badovlna«. La Salle, DL: Mat Komp. Joliet, DL: Frank Laurlch, John Za «tel in Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stal«. Wankepu, HL: Frank Petkovlek la tfath. Ogrln.
Bo. CUeaco. HL: Frank deras la ludolf Poiek. Springfield. DL: Matija Bar bori« Fronten*«, Kana la okolica: Frank Coni«.
Malberr, Kan«, la okoHea: Martla Cos.
Calnaie«, Mick, la okolica: Par* ■(halts Id M. F Kni* Maaistl^ne. Mick, la akoUeat £
Cotalan.
So. Kanga, Mick, fas «b«Ueat « v
Llkoria. Anrora. HP— » Josic Fnglnm CUihola, Minn.: E. Zgons, Jako) aetrich In Frank Žagar. Dnlntk. Minn.: Joseph Bharaboa. Ely, Mina. in okolica: Ivan Goni« tf. h. Kapsch, Jos. J. Peshei ln Lonls M. Peruiek. Cveletk, Mia.: Jnrlj Kctae. Gflkert, Minn, la okolica: L VaaaL Hlkblng, Minn.: Ivan Poni«. Kltzville, Minn, ln okolico: Jo« Adamlch. Noahwank. Mtam.: Geo. Manrla. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlak 9L Looia, Mo.: Mike Grabrlan. 4ldridgc. Mont.: Gregor Zobee. Great Fall«, Moat: Math, nrlek. <400 N. 5th Are Red Lodge, Mont.: J. KoprlvSek. Ronndnp, Mont.: Tomaž Paulln. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka CSerelaad, OUo: Frank Sakser. J Marinč-ič, Chas. Karl in ser, Jakob Res-nik in John Prostor.
Barfcertea. O. la okoHea: Alois Ba lant.
Bridgeport, O.: Frank HoCerai Collin wood. O.: Math. Slapnlk. Lorain. OUo la okolica: John Km 10 1735 H. S3. St. ItoffUs, Qsi Ant. glfall.
Oregon Clty( Oreg.: M. Jnstla. flfleKhcay. Pa. la okoUca: M. Kla
risk.
IcnniMir, Pa.: Louis Hribar, llraddoek. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Fa.: Bndoll Plete-Sek. Bnrdine, Fa. ia okolica: John Kar lUnlk.
Coaeosaogk, Fa.: Ivan Pajk. Oaridge. Pa.: Anton Jerlna. Caaonsbnrg, Pa.: Jcdm Koklleh. Brongktoa. Pa. la okolica: a. Daak lor.
Darragk, Pa.: Dragatin Slavil. Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Sahor Export, Pa in okolica: Frank Tre bee.
Farest City. Pa.: Karl Zalar la Fr Lobes.
FanDL Fa.! Anton Valaatlalll.
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensbnrg Pa. in okolica: Joseplt Novak.
Irwin. Fa. la okoHea: Frank Dot ■or.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ia John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Sehnlta Monessen, Pa.: Math. Kikelj.
Mooa Baa. Pa. la okoUcai Fraal
Maček.
j
FIttsonrfk, Fa.! Ignacij Podraanll) Ignaa Magister, Z. Jakfti laU, B. Ja-> kobleh.
Steelton. Pa.: Anton Hren.
Unity Ska, Pa.: Joseph fikerlj.
West Mewtoa. Pa. la okolica: J osi« Joraa.
^ViiUck. Fa.1 FraaS Bob! la Josipi PstemoL
Tocle. C tak: Anton PalBI^
Wlnteronartera, Ctaki Ixmls Bla« j slak.
Black Diamond, Wask.: Sr. Poreata,
Bavenadale. Wask.! Jakob Sicat-KaE.
Davis, W. Va. In okoHea! Jaka Br* sick.
Tkaaaa, W. Va. In akoBsa; Fraal
Kocij&n in A. Korenchan.
Grafton, Wla.: John StampfaL
Kenoha, Wis.: Aleksander Pesdlr.
IVDlwaukee. Wis.: Joalp Tratnik In Frank Meh.
Sheboyjan, Wis.: Frani Beplek Id Heronlm Svetlin.
West Allis, Wis. t FraaS HE«3 la Lonla Lončarli.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Yal* Stalich In Valentin Marcma.
Kaauaerar. Wyo.! Joel a Mate«.
jCENIK KNJIG(
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
MOLIT VENLKI:
Duhovni boj
Marija Kraljica	«—.60
Vrtec nebeški	t—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Berilo prvo, vezano	e—.30 Berilo drugo, vezano	e—.40 Berilo tretje, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	s—.70 Evangelij	t—.50 Fizika 1. in 2. del	«—.45 Katekizem vez. veliki	t—.40 Katekizem vez. mali	:—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50£, oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnico	$1.00 Poljedelstvo	t—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$100 Postrežba bolnikom	t—.20 Sadjereja v pogovorih.	*r-?.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 ScMmpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna nš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	<—.50 Umni kmetovalec	t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	t—.20 Belgrajski biser	t—.20 Beneška vedeževalka	t—.20 Bitka pri Visu	t—.30 Bodi svoje srečo kovač	t—.30 Boj s prirodo	f—-15 Božični darovi	<—.15 Burska vojska	t—.25 Cerkvica na skali	(—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	<—.20 Dobrota in. hvaležnost	—.60 Fabiola	(—.35 George StephensoD, oče železnic	«■—-20 Grizelda -10 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	fe-%20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	«—.20 Ivan Resnicoljub	«—.20 Izanami, mala Japonka	t—.20 Izidor, pobožni kmet	t— .20 Jama nad Dobrušo	(—.20 Jaromil	*—.20 Jeruzalemski romar	t—.45 Krištof Kolumb	—.20 Križana nmilejnost	t—.40 Kaj se je Makaru sanjalo 1	—.50 Leban, 100 beril	(—.20 Maksimilijan I.	•—.20 Marija, hči polkova	■—.20 Mati, socijalen roman	$1.00 Malomestne tradicijo	»—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	(—.20 Na divjem zapadu, ve«.	»—.60 Na jutrovem	t—JI Na krivih potili J6 Na različnih potih	—.20 Narodne pripovesti, 1. in	3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	e—.2®
! Na valovih južnega morja	c—.11 Nikolaj Zrinaki O jetiki
Odkritje Ameriko, vez.	t—.8« Prihajač
Pregovori, priliko, roki	t^^fl
Prst božji	.2€
Randevou*	i—,2E Revolucija na Portugalskem —.23
Senila	tr-r.lS
Stanley v Afriki	«=.28 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. sveiak po	»—.50
Sveta noč	t—.2®
Srečoloveo	t—J28 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.09
Strelec	t—.23
Sanjska knjiga, velika	t--.38
Štiri povesti	t-.20 Tegetthof
Vojan na Balkanu, 13 zvei.	$l.g?f
Zlate jagode, vez.	i—.8S
Življenja trnjeva pot	t—.5®
Za kruhom	—.23 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerliugu) —7S
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje govrai-
nike	--.2»
2.	zv. Mar on, krščanski deček	t—.28
4. zv. Praski judek	.29
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	t—.29
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povs-
. sti	r-.Z9
9.	ZY. Kraljičin nečak	(—.8«
10.	zv. Zvesti sin	i—-.88
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	(—.88
12.	zv. Boj in zmaga	t^.HC
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—,3S
15.	zv. Angelj sužnjev	t—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.33
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	>—.3®
19.	zv. Mlada mornarja
TALIJA.
Zbirka gledaliških Iger:
Brat sokol	«—.21
Pri puščavniku	e—.23
Raztresenca	t—.38
Starinarica	t—.20
Županova Micka	(—.88
Idealna Tašča	(—.2®
RAZGLEDNICE:
Newyorške, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	t—.08 ducat po Z slikami mesta New Torka
po	t—.2| Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	e— .83
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	t—>.!§
Združenih držav, mali	«—.18
veliki	<—.2i
vezan	t—.58
Balkanskih držav	t—.1|
Evrope, vezan	■—.M
Vojna stenska mapa	81.58 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West *r ~"' Virginia in yseh drugih držav po tl
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi t ff*< tovini, poštni nakaznici, ali pošte ih m^mirah poštnina je pri ml "nuA šo vračunana
GLAS NARODA, 12. NOVEMBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE, j
KRANJSKO. _ ,
Vej aški pogTeb. Truplo pokojnega dr. Avgusta Levienika, rezervnega. višjega zdravnika, ki je ilne 27. novembra 1914 v Przeiny-»lu umrl, so prepeljali sedaj v Klanj in je tam pokopali.
Umrl je v Sekardingu v pokoj e-xi i generalmajor Ivan Pregelj.
star tki let. Doma je bil i/ okolice Litije.
Ranjena sta bila na severnem
bojišču rezervni častnik inženir Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu, ter rezervni kadet jurist lic. Nahajata se v bolnišnici na Ogrskem; služita oba pri 4, bosanskem polku.
Pomilovanja vreden slučaj. V di'/elni bolnišnici v Ljubljani leži neka Herta Keiida, pogumno slovensko dekle iz Tolmina na Goriškem. komaj 1!» let stara, ki je dounšala avstrijskim vojakom v okope ži\!la iu pijače za okrepčali je. Med njenim delom pa se je ra/.počil v njeni bližini sovražni šrapnel, ki jo je ranil v noge. Rana je [»ostala sčasoma tako nevarna. da so ji zdravniki morali odrezati celo nogo. Reva je sicer o-stala pri življenju, a bo nezmožna za delo celo življenje. Njena mati je še živa, a brez vsakih sredstev. Revieo čaka torej nesrečna bodočnost.
Ruski umobolni vojak na strehi prisilne delavnice. Dne 10. oktobra proti poldnevu s«' je mudil s strehe prisilne delavnice v Ljubljani čuden prizor. Neki človek se je nahajal na strehi v srajci ter mahal je s sabljo okoli sebe. V prisilni delavnici je oddelek za umobolne vojake, med katerimi se nahaja tudi oni vojak, ki je pi -el na streho, neki ruski ujetnik. Obilo občinstva je radovedno gledalo, kaj se zgodi z Rusom. Sanitetni vojaki so hitro opazili, da je K us odšel i/, sobe ter zlezel na streho in hitro so šli gor, da ga rešijo, pod vodstvom kadeta Zimaka. liilo je trdo in smrtno-nevarno delo. spraviti blaznega Rusa dol, predvsem odvzeti mu sabljo, s katero je mahal okoli sebi'. V» udar v je konečno posrečilo. da so mu iztrgali sabljo iz rok. ga zvezali in odpeljali nazaj v njegovo sobo. Pri tem težkem delu >e je odlikoval poleg že omenjenega kadeta Z i maka tudi sanitetni vojak Vehar. znani ljubljanski mizarski mojster.
V ruskem ujetništvu ><- nahaja V. Kalaj. Piše, da je bil ranjen v levo in v desno roko, a da je že precej okreval. Nahaja se v Bij-ssku, gubernija Tomsk, Sibirija.
141etni četovedja. Pri povelj stvu garnizijske bolnice v Ljubljani se je zglasii dečko 14 1.4, češ. da je ozdravel popolnoma in je zopet pripravljen iti na vojno. Dečko se imenuje Antal Jožef Szabo iz Szabadke (Subotice) v komitatu Bač-Bodrog na Ogrskem, ter je povedal, da je oeto-vodja v nekem honvedskc*n polku. N'a prsih je imel pripeto na mestu za kolajne srebrno Marijino svetinjico. Po smrti svoji matere se je javil prostovoljno, iz-vežhali so ga in poslali kmalu na italijansko bojišče, kjer je že bil njegov oče. V močnem patrulj-skem obhodu j«' ustrelil dva italijanska vojaka in jih ujel, osem., /godilo se je to v temi, Italijani niso vedeli, kakemu številu avstr. vojakov sledijo iu s kom imajo opraviti. Prehlad i 1 se je. dobil, plučni katar, v Ljubljani je o-zdravel. Sedaj je odšel zopet na h< »j išče.
Odlikovanje slov. zdravnika, c.
kr. nad/.dravnik dr. Pavel Kane, okrožni zdravnik iz Vipave, je dobil Signum laudis za izvrstno in požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom na jugozapadni fronti.
Umrl je Josip Stare, knez Win-dischgrazov oskrbnik v pokoju in" imetnik zaslužne svetinje za 4D-letno /vesto službovanje. Pokopali so ga v Smart nem pri Litiji.
Umrla je v Zgornji š-ški Ivana' Šusteršič roj. Brolih, stara let.
Ponesrečil je na južnem kolo-! dvoru v Ljubljani iTletni Matevž Kastelic iz Sela pri Ljubljani, kij je uslužben kot strojni ključavničar v kurilnici južne železnice. Ko je hotel čez tir, ga je tamkaj vo/.eea lokomotiva nenadoma /grabila in stisnila čez desno stegno, vendar mu kosti ni zdrobila.! Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico.	|
Samomor? Pri Žirovnici je bil povožen brezposelni delavec Fran Jalen iz Studeučiee, ki je najbrže sam skočil pod vlak.
Premestil se je Anton Dolinar, župnik v pokoju, iz Sinkovega
turna v Zalog, župnija Cerklje, pošta Kamnik, kjer je prevzel dušno pastirstvo po umrlem duh. svetniku Mihaelu Barbo. Deželna elektrarna na Završni-
ci. Okrajno glavarstvo v Radovljici je, zavrnivši ugovore tvrdke
Levkam-Josefsthal in Tomo Pav-šlarja. podelilo deželnemu odboru kranjskemu koncesijo za zgradbo deželne elektrarne na Za-vršnici. Elektrarna je že v obratu. Sedaj je je pa upravno sodišče( razveljavilo podeljeno koncesijo in se je odredila nova vodopravna obravnava.
Dodeljen je c. kr. tehnološkemu muzeju na Dunaju profesor ljubljanske obrtne šole Milan pl.
Šil kije.
Himen. Dr. Boris Zamik, vse-' učiliški profesor v Wiirzburgu na Nemškem, se je poroeil z gdč. Warenkampf, kandidatinjo medi-( cine iz Gummersbach pri Kolinu.
ŠTAJERSKO.
Umrl je za ranami, zadobljeni-mi na severnem bojišču, Gustav Svetlin, učitelj v Konjicah. Pre-( minul je v bolnišnici v Lvovu v Galiciji.
Na koleri umrli slov. dijak.
Korporal Roman Bende poroča, da je na južnem bojišču umrl za kolero enoletni prostovoljec Josip Toličič, doma iz Pivole pri llo-čah.
Ranjen je bil glasom izkaza o ranjenih in padlih vojakih že1 drugič nadporočnik o3 pešpolka Rudolf Ferenčak iz Šmarja pri Jelšah.
Odlikovanje. Iz Celja. Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo nadporočnik Metod Raku-' ša domobranskega pešpolka št. 26.
Odlikovan je bil praporščak dr. Ed. Kupnik iz znane rodbine na Podplatu z zlato hrabrostno kolajno.
Umrl je v Mariboru sprevodnik južii" železnice v pokoju Simon Bračič v 78. letu starosti.
Umrla je v Gradcu vdova po deželnosodnem svetniku in hišna oosestniea Tereza Mihelič v tit), letu starosti.
Zgorelo je v Rančali nad Mariborom domovanje posest nice Ma-i rije Napast. Zgorela so vsa po-j slopja s premičninami in živino vred. Gospodar je pri vojakih,! pogorelka pa ima skrbeti še za šest otrok.
Kaznovani navij alci cen. Xa Bregu pri Ptuju je bila obsojena tvrdka Iglitsch zaradi navijanja1 cen za modro galico na 3000 kron globe. Dne 3. oktobra je bila ob-j sojena prodajalka tvrdke Ornig v Ptuju Katarina Kovačič na 50 kron globe, ker je prodajala modro galico kilogram po 3 K 20 v. V ptujskem okraju bo še več slučajev pretiravanja cen za modro galico.
Petroleja primanjkuje v Gradcu. V mnogih hišah ne razsvetljujejo vsled tega stopnic.
Iz šolske službe, štajerski deželni šolski svet je imenoval v seji dne 2. oktobra snplentinjo Marijo Gaude za definitivno učiteljico pri Sv. Križu poleg Slatine in suplentinjo Justino Samobor za df. učiteljico v Gornjem gradu. — Stalno je vpokojil def. učiteljico v Framu Marijo Lauter. def. učiteljico v Vitanju lledviko Posch in def. učiteljico j»ri Veliki Nedelji Marijo Zolnir.
Popisovanje žitnih zalog, štajerska n a mest ni j a razglaša, da se bodo popisale na podlagi stanja vse zaloge žita. moke in vseh drugih mlevskih izdelkov ter fižola, graha in leče.
Vinska letina. Iz Maribora. O vinski letini smo že poročal . koliko in kakšnih uspehov je bilo pričakovati. I)o konca septembra je bilo vreme večinoma neugodno i sx že takrat ni bilo pričakovati bogve. ka.j. Prve dni oktobra pa je "e pričelo močno deževati, pritisnil je močan veter iu z njim naravnost zimski hlad. Učinek na grozdju j. bil, da so pričele dozo-levajoče jagode odpadati ali pa popokati. Iz Slovenskih goric pri-I hajajo vedno neugodnejša poročila. iz katerih moremo sklepati, da bode vinskega pridelka koli-I činsko letos morda komaj eno tretjino tega kar lani. po kakovosti pa tudi ne bode dosegalo dru-, gih let. saj v hladnem vremenu I sokovi na noben način ne morejo dozoreti. Sedaj se je vreme sicer nekoliko razvedrilo. Če bo ostalo, bode preprečilo vsaj nadaljno kvar in omogočijo lažje trganje. Če pa se bode zopet izprevrglo. bode pa tudi trgatev zelo otežko-
|čena. Cene, ponudbe in zahtevki 1 kljub tem nedostatkom vzdržema tudi pri vinu rastejo. In to je še ed ina sreča za naše vinogradnike.' — Konečno še par besed k zadnji prepovedi izvažanja preko meja vojnega ozemlja (črta Spielfeld-Radgona itd.). Kdor ima večjih' zalog in bi jih rad kakšen del izvozil, dobi dovoljenje za gotovo mero pri merodajnih oblastvih. Seveda, velike te množine niso. kajti, kakor hitro bodo kriti potrebni nakupi, oziroma zaloge vina za notranjo uporabo, bode prišlo, kakor čujemo iz verodostojnega vira. do rekvizicije vina potom državne oblasti. Kdor torej vino potrebuje, ta si ga mora še pravočasno preskrbeti toliko, da ga bode imel za celo leto.
Letošnje vinske cene. Štajerski kmetijski časopisi svetujejo vinogradnikom. naj prodajajo letos ^ mošt po sedem vinarjev za stopnjo sladkorja. Ako računamo za 1 povprečni mošt i/, srednjih štajerskih leg po 16 stopinj sladkorja, bi bilo to 1 K 12 vin.
KOROŠKO.
Dobro je izpadlo. G r aški Usti poročajo iz Celovca: Pred vojnim J sodiščem se je vršila razprava proti slugi državnih železnic To-J inažu Kopeinigu. Nekoliko vinjen ' mož je zaklical oddelku ujetih 'Italijanov porogljivo: "Evviva Italia!"* Moža so radi veleizdaje zaprli in ga tožili. V razpravi so priče izpričale, da je obtoženec J cesarju in državi zvest podanik in 'so ga zato oprostili, i Dva pobegla ruska ujetnika so dobili orožniki v Trnji vasi pri ' Celovcu in ju oddali vojaški oblasti.
Zabava v Celovcu. Celovški list "'Freie Stimmen" poroča, da je i bila v neki gostilni zbrana družba | štirih dam in štirih gospodov, ki j sicer žive od tega, kar sproti za-I služijo, pa so vendar plačali za vino in šampanjec 100 kron, za raz-I bite čaše in krožnike 45 kron in , za drugo škodo 95 kron, torej | skupaj 240 kron. ; Nesreča na železnici. Med vlak je prišel v Celovcu skladiščni delavec Gregor Kumer in sla ga t zmečkala odbijača, da je kmalu i izdihnil. Kumer je bil rojen v jSmihelu nad Pliberkom in je bil | ravnokar odpuščen od vojakov. ( Požar. Posestniku Edvardu Pi-chlerju v Zgornjem Dravogradu j je pogorelo gospodarsko poslopje s stroji, krmo in žitom vred. Ško-| de je 30.000 kron. Kako je nastal požar, ni znano.
j Prepoved. Koroška deželna vla-I da je z ozirom na vojno stanje , prepovedala voditeljem, uajemni-, kom ali uslužbencem kakega lio-j tela, gostilne ali kavarne za ose-| be, ki ne stanujejo stalno v dotič-nem hotelu ali gostilni, oziroma ki niso stalni obiskovalci dotične-ga lokala, hoditi po korespondenco, oskrbovati jo in jim je izročati.
Šolske vesti. Na celovški državni gimnaziji je letos vpisanih 528 dijakov. Razen teh je že 14 priva-tistinj. Lani je bilo vpisanih 583 dijakov. Ltošnje število je v toliko manjše, v kolikor je manj dijakov v prvih humanističnih razredih in v treh najvišjih razre-1 dih. — Na državni realki v Celov-' eu je vpisanih letos 26:i javnih u-čeneev in ena privatistinja. Lani je bilo vpisanih 331 dijakov. — Na dekliškem liceju v Celovcu je letos 109 učenk; lani je bilo 135.
PRIMORSKO.
Odlikovanje. Oskrbni oficijal Milton Klavžar. goriški deželni uradnik, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostim kolajne, ker je reševal vojni materijal sredi hudega šrapnelskega ognja. — Cesar je odlikoval vpokojenega soduijske-ga nadoficijala v Tolminu Josipa Zarli z zlatim zaslužnim križcem s krono.
Na tuje stroške. Namestništvo za Primorsko je preklicalo 1. 1881 v Sežani rojenega in tjekaj pristojnega Franca Valušnika. ki je zapustil svojo ženo in otroke ter se brezposelno potepa po svetu in pri županstvih izrablja na račun svoje občine podpore.
Idersko in Mlinsko pri Kobaridu so Italijani, kakor je posneti iz nekega pisma, docela izpraznili. Pismo je bilo pisano v Breginju 5. septembra in prišlo v Obloke v treh tednih. V njem sporočati Pe-I pina Uršič in -Justina Volarič z Iderskega. da je tamošnje prebi-1 valstvo že tri mesece v Breginju ter da so vsi zdravi. V pismu omenjati še posebej družino Petrica ' z Iderskega, neko Amalijo z Mlinskega ter družino vojaka Avgu-. ština Uršič pri 97. pešpolka. ! s spodnjega Krasa pišejo.: Do-
gaja se. da ob želežnični progi igrajoči se otroci postavljajo kamenje na šine. V takih slučajih je vlak v nevarnosti, da se dotični vozovi zvrnejo. Vsled tega zahteva sedaj vojaška oblast od občine Komen 10.000 kron kavcije. Za j slučaj, da bi se taki pojavi ponavljali. se bode /. onim denarjem škoda poplačala. Baš tako kavcijo zahteva vojaška oblast od občine Sveto in Skopo. — Na Spodnjem Krasu, kjer ni še šolskega pouka, bode kmalu zopet začel šolski pouk. To je umestno, kajti že od meseca maja je bil šolski pouk radi vojne zatvorjen in naša mladina je v tem času mnogo pozabila. Šolske sobe se bodo vojaštva izpraznile in pouk bode zopet v ti-ni. — To zimo bode lia Krasu po-manjkovalo drv ali kuriva. Že sedaj se to bridko občuti. V slučaju smrti človeka ni možno najti po vaseh toliko desk. da bi se na-' pravila mrliču rakev. Mizar mora' poiskati odre raznih društev, da iz teh, že starih desk napravi rakev. Kaj pa bode šele pozimi z ne-tilom! Umestno bi bilo. da se me-rodajne oblasti glede tega pobrigajo in preskrbe Kras z drvami. -Kolera in tifus, ki sta se na Sp. Krasu širila, pojenjujeta. Slučajev kolere skoraj ni več. a legar se pojavlja skoraj vsaki dan. Tuše pojavljajo smrtni slučaji. Naj bi se uvaževali oblastveni nasveti glede zdravoslovja. Glavna stvar je seveda — snaga.
Obisk. Tržaški namestnik baron Fries-Skein* je obiskal Gorico. Najprvo si je ogledal onstran Soče ležečo Podgoro in tamkajšnjo tovarno tvrdke Levkam-Josefstal. Potem je vsprejel v poslopju o-krajnega glavarstva deželnega glavarja monsignorja Faiduttija in predstojnike lokalnih upravnih oblasti. Po poročilih okrajnega glavarja barona Bauma in vladnega komisarja grofa Dandinija je položaj v vsakem oziru izredno zadovoljiv in razpoloženje prebivalstva kljub bližini vojnih dogodkov povsem mirno in zaupljivo. Namestnik je posetil še bolnišnico usmiljenih bratov ter se potem vrnil v Trst.
DALMACIJA.
Velcizdaja. Okrožno sodišče v Splitu je izdalo tiralico proti Ante Vrcanu, ki je pobegnil v Srbijo ter vstopil v srbsko armado, in in-, ženirju Titu Suiodlaki. ki služi v
i
črnogorskem ministrstvu. Oba sta zakrivila zločin veleizdaje.
I
Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naro-i da, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.
En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburgliu, Clevelandu in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, N. Y. City.
VSAK PEI SVOJEM POSLU.
Kadar zbolite ali se kaj pohijete, je gotovo. da pošljete po zdravnika, ne pa po krojača. Ko vas zdravnik pregleda, napiše listek, da greste v lekarno po zdravila, nikakor pa ne k suhorobarju, kajti četudi bi suhoro-bar Imel zdravila, vam ne more po-streei. ker ne zna čltatl kljuk, katere napiše zdravnik. Ravno tako je ako i želite hišo kupiti, gotovo rte boste isLi k čevljarju, pač pa na Številko 1378 na 49. cesti, kjer dobite najstarejšega slovenskega prodajalca hiš in zastopnika najbolj zanesljivih družb proti ognju. Se priporočam
JOSIP ZAJEC, 1373 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat ANTON VIDRICH. Pred 6. meseci je bil v Romly, Colo. Prosim cenjene rojake, ako vej kdo za njegov naslov, -da mil sporoči, ali naj se pa sam javi j bratu: John Vidrieh. Box 391,i Kellogg. Idaho. (11-13—-11)'
Iščem svojega prijatelja GABRI-^ JELA ZAGORCA. Midva sva!
skupaj delala v Jackson, Ala., | in sedaj se nahaja baje nekje, v Kansas City. Ivans. Prosim ee-j njene rojake, če vedo za njegov naslov, da ga mi naznanijo.! ali naj se pa sam javi na na-j slov: Peter Boranich, 421 Clair-pont Ave., Detroit, Mich. (11-13—11)_
NAZNANILO.	j
Cenjenim naročnikov v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni za-stopn k
__
Mr. ZVONT O JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se nudi v izhodni Penn-sy Ivani ji.
Upravništvo "Glas Naroda".
NAZNANILO.
j Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
I
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo Glas Naroda.
Rada bi izvedela za naslov svojega brata FRANCA BAMBIC. Pred štirimi leti je bil v Buenos Aires, Argentina, v .Južni Ameriki. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se sam oglasi svoji sestri Frančiški, sedaj omoženi Medi-žovee, 1236 Penn St.. Chicago. 111.	(12-15—11)
Iščem FRANKA LUŽAR. Pred enim mesecem je bil v Pittsburgh«, Pa., in sedaj ne vem za
njegov naslov. Pri meni ima otroka. Prosim cenjene rojake, I če kdo ve, da mi javi. ali naj se j
pa sam oglasi. — Andy Turk, Tomsenville, Pa. (10-12—11)
Iščem svojega sina FRANCA MI-HINA. V Ameriki biva okrog enega leta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ala naj se pa sam oglasi. — George Mihina, 307 Lindon Ave.. Pittsburgh, Pa.	(10-12—11 j
HARMONIKE <
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem vut popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker oem 2e nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj
v svojem lastnem domu. V popravek
vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kA
koršno kdo zahteva brea nadaljn'.*
vprašanj.
JOHN WENZEL. 1817 East 62nd St.. Cleveland. Obli.
Nov uzoren pisalni stroj!
No. ^
OLIVEg/ Jgafc
The Standard Visible Writer gj^^F	'flHp^l^^^a'1^
KUPITE GA SEDAJ! 'iffiil^
Da, triumf na tem polju je tu!
Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. I Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal-I ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko ! smo dali svetu prvi vidljivi stroj. | Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen j novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da | bi stopinja mačice pritisnila tipke!
POZOR!	SVARILO!
! Najnovejše iznajdbe, ka-	"" Ta krasni Povi P^er pri-
i tere je opaziti na tem stro-	haJa P° ,stari cenu Ne sta-
j ju. kontrolira vse Oliver.	ne vec kot zastareli v pri
! Celo naši prejšni modeli —	5. novim
slavni kot so bili — niso	. so novl deli Oliver-
i imeli dvojnega premikača.	-la sra0 ze,nacih vecJe
i Ta daje celo kontrolo 84	stroške s tem da smo na-
j črk in znamenj v mala prsta	P^1 konstrukcijo bolj pn-
| leve in desne roke. In ta	^ ge sedgj ^^ ta
j vam pusti, da jih pišete le z	umotvor, predno izdate do-
j 28 tipkami, najmanjšim šte-	l_ar za kak drugi pisalni stroj.
| vilom na kateremkoli pisal-	Če rabite kakega drugega.
■ nem stroju.	se prepričajte, koliko več
i Pisalci na vsedruge'stro-	stori ta.
i . . , . ... - ,, ,,	Ce rabite Oliver, je narav-
j je lahko rabijo Oliver "9	n0> da gi želite nfjfinejši
j takoj ter hitreje in lažje.	model.*R9
! 17 fFNTOV IVA DAIV f Zapomnite si. da je ta n^jno ; H UjII IUi	1SA11. Vejši Oliver "9" največja vre 1-
j nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On
! ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtoma-
| tični ''spacer", 6 in i unče touch ter dodatno poljubni pre-
; mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
i Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsake-
! mu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Seda]
j si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim
i PRINTYPE. ki piše kot tisk.
j Se danes pišite za vse posameznosti £i™o-
\ do poznali čuda tega pihalnega stroja. Spoznajte, zakaj se i poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver i pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez-j nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
j THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
j 310 Broadway,	New York, N. Y.
zir ^ZASTONJ
krepost, iffljm Zdl'avniŠka falpCa 1
\ ' wfflV	^ zdravju.
kn-i^ica Povc enostavno, kako se ncka-y	tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-
nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-PtMS^mK^P t6k> niehurne in ledvične teškoče, nalezljive in drujre B/ftflH^^P^ moško ter ženske bolezni 11a spolno-urinarnih organih, M ^^^^ vspešno zdravijo privatno doma 111 z majhnimi stroški.
Ililij,	Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih
m bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata lji|i žila, revmatizem, katar, naduha in sliene teškoee.
I	ALI TRPITE
i I na katerem izmed sledečili simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibih. H ji vobol. izgul>a apetita, kisloba v želodcu, jtovraeanje hiane, bljuvanje, žolfno El II	nečLst jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in na^la
II	jO razburjenost, nervoznost in razJraženost. onemoglost ob jutrih, črni kolobarji 1(11	očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna lili l8 tu"a? — simptomi so znamenje. <rla vaš telesni sistem ni v redu in da potre-||SS9 bujete zdravniških nasvetov in pomoči.
IHbB ^aša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teli simptomov in teškoč; HHII Pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in IIMr svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, I H katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name-M ravajo žfniti. Iz nje lahko spo/nato vzroke svojega trpljenja in kako bi se ff vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite HI se z njo.
j	Pošljite ta kupon še danes.
J. RL'SSEI.L PRICE CO.. S lOOO. 20S N. Sth Ave., Chicago. II!.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma C zastonj in poštnine prosto.
Ime............................................................. a
k	Stev. in ulica ali Box No............................................
gjMfc*) Mesto ..............................Država ..................... I
_GLAS XA.RODA, 12. NOVEMBRA, 1015.
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.
Za "Glas Naroda" prcvel G. P.
V_____1_j
C	(Nadaljevanje)
Doc i m setn tako opazoval množice, ki so neprestano vrele mimo lueuc. mi je prišla misel, da delita teta Grete in Katarina nazore in veselil sem se zavesti, da gotovo dosti molita za mene.
Soinee se je dvipalo vedno višje in višje, zvonovi so zvonili, a .jikic sem še vedno pledal. .Slišal sem tudi. kako je vstal oče Gulden ter se oblekel. Takoj nato je stopil v mojo sobo in ko me je videl tako zamišljenega, mi je rekel:
•Jožef, najlepše na svetu je vendar vera naroda!
Ko sem bil pa popolnoma presenečen, da ga vidim izustiti ravno moje lastne misli, je nadaljeval:
—	l>a. ljubezen do Ropa, domovine in družine je eno in isto. <Moveka le včasih vžalo*ti. da se zlorablja ljubezen do domovine v dosego os. bnili interesov in ciljev in ljubezen do Bo<ra v to. da se poveča ošabnost in vladeželjnost velike manjšine.
T" besede so vzbudile mojo pozornost. Ohranil sem jih v spominu in od takrat sem moral večkrat misliti na to. da so žalostna resniea. —
Da pa pridem zopet nazaj na ta dan, moram omeniti, da smo izza obleganja delali tudi v nedeljo, ker je moral prospod Gulden. 1 i je imel v roki topove na okopu, zanemarjati svoj po*el ter mu je vsled tega zaostalo veliko stvari. Ttaditepa sem na ta dan kot običajno prižjral ogenj na opnjišču ter pripravil zajutrek. Okna so bila odprta in slišati je bilo živahno vrvenje po cestah. Oče Gulden, ki je zrl skozi eno okno. je rekel:
Glej, vse prodajalne so zaprte, le gostilne in bezniee ne!
Pričel se je smejati iz jaz sem vprašal:
Gospod Gulden, ali naj odpremo svoje izložbe? To nam lahko napravi veliko škode.
Tedaj pa s«' j,. obrnil proti meni kot presenečen ter rekel: Poslušaj. Jožef! Nikdar 111*0111 še poznal tako dobrega pomočnika kot si ti. a značaja nimaš nobenega. Zakaj pa naj bi zaprli svojo izložbo? Ker je Bog ustvaril svet v šestih dneh ter na t'dnii dan počival? Mi pa nismo ustvarili sveta ter moramo delati, da nam jo mojroče živeti, t V bi zaprli izložbo iz dobičkarije, če bi igrali ipostole ter hoteli s tem loviti nove odjemalce, bi bilo to hinavstvo. Ti govoriš včasih, ne da bi mislil.
Takoj sem uvidel. da nisem imel prav ter rekel rad it e ga: Gospod Gulden, pa bomo rajše odprli izložbo. Potem se bo lahko videlo. «la prodajamo ure. To ne more nikomur škodovati.
Komaj sva sedela za mizo, ko sta prišli teta Grete in Katarina. Katarina je nosila popolnoma črno obleko \adi maše-zadušnice za Ludovika VXI. Na glavi je nosila črno čepico in izgledala je tako prikupno, da si nisem mogel misliti, da imam pred seboj nevesto Jožefa Berthe. Njen vrat je bil bel kot sneg in da ni bilo "ustnic, njenih modrih oči ter svetlih las. bi jo smatral za neko drugo, ki ■i' j'' podobu«. a j" veliko lepša. Ko je zapazila moje izvanredno presenečenje in občudovanje, se je pričela smejati. Konečno sem ii rekel :
- Katarina, sedaj si tako lepa, <la si ne upam poljubiti te. 0 je rekla ona, — ni se ti treba prav nič ženirati.
Ko s: je potem naslonila na moje rame, sera jo poljubil tako ■"-•!eno, da .-ta se teta Grete in oče Gulden s smehom ozrla drug v drugega. .Jaz pa sem želel, da bi bila daleč, daleč proč. da bi mo-•-"■I n-ei Katarini kako zelo jo ljubim in tla bi dal svoje življenje tisokrat in tisočkrat za njo.
V	navzo-'nosti onih obeh pa se kaj takega ni spodobilo. Vsled < t ga sem si mislil to na tihem, kar me je globoko gainlo. Teta je biia tudi obleči na v črno obleko in pod pazduho je nosila velik molitvenik.
Daj vendar tudi nieni poljub. Jožef. — je rekla. — saj vendar \ idiš. da imam tudi jaz črno obleko in ne le Katarina.
Poljubil sem jo. dočim je oče Gulden pripomnil:
Opoldne boste jedle z nama____ Stvar je gotova____ Za
sedaj pa morata tudi zavžiti kako malenkost.
— M id Ve sva že zajutrkovali, — je odgovorila teta.
To ni«"- ne škoduje---- Bog ve. kdaj bo te procesije konec
---- Vedno boste 11a nogah in raditega se je treba nekoliko okrepčati....
Sedli smo za mizo in sicer teta na desno od mene. Katarina na levo, dočim je sedel oče Gulden nasproti. Popili smo vsak dober kozaree vina in teta Grete je rekla medtem, da bo procesija nekaj krasnega, ker bo prišlo iz okolice najmanj petindvajset župnikov. Govorilo se je nadalje o vsem mogočem, dočim sem se jaz oziral v Katarino, ki je gotovo imela iste misli kot jaz: — Moj Bog. kedaj par- se bova mogla poročiti! Kedaj si bo vzel ta nesrečni minister toliko <"asa. da bi zapisal: — Poročita se ter me pustita pri miru!
Konečno, krog devete ure. je prišla ločitev. Pričelo je vdrugie zvoniti. Teta Grete je rekla:
—	Vdrugie zvoni---- Do obeda sva zopet nazaj.
Da. da. mati Grete. — je rekel oče Gulden. — Čakala bova na vaju.
'l.ikoj sla vstali. Spremil sem Katarino do spodnjih stopnjic. da j., še enkrat poljubim. Nato pa sem zaklicai teti: — Sedaj pa le hitro! —
Odšli sta in jaz sem zopet odšel navzgor v sobo. da nadaljujem z delom. Od onega trenutka do enajste ure pa pisem spravil prav ničesar skupaj. Ljudske množice zunaj so bile tako ogromne, da je bilo slišati v sobo le zamolklo bučanje. Ko je nato zapustila procesija cerkev, je bil to tako silen prizor, da je celo oče Gulden prestal 7 delom ter prisluškoval molitvam.
Naslikal sem si v mislih Katarino med to ljudsko množico ter
poleg nje teto Grete, ki je neprestano mrmrala: — Prosi za nas! _
V roki sem sicer držal uro ter sem skušal delati, a moj duh se je mudil povsem drugod. Čim višje se je dvigalo solnce. tem večji j postajal moj nemir in gospod Gulden mi je rekel naenkrat s smehom :
—	No. Jožef, danes pa noče iti izpod rok.
K «r sem nato zardel kot rak, je nadaljeval:
Da. takrat, ko sem imel v mislih Lujizo Benedum, sem se tudi zastonj oziral na kolesa in vzmete. Videl sem vedno le njene
sinje oči.
Nato je v/.dihnil in sledil sem mu jaz. pri čemur sem si mislil sam pri sebi: — Prav imate, gospod Gulden!
Takoj nato pa mi je vzel uro iz rok ter rekel:
Nehaj. Jož««f. pojdi, dete ter skušaj najti Katarino____ Nad
svojo ljubezen nihče ne triumfira; kaj takega je močnejše kot človek sam....
Ko s. 111 ga slišal tako govoriti, bi najrajše vskliknil: — O ti dobri, ti pravični mož! Nikdar ne boš izvedel, kako zelo te ljubim---- On pa je medtem vstal, da si obriše roki, nakar sem mu
jaz rekel:
—	Ce že nočete drugače, gospod Gulden....
—	Ne. prav nič drugače....
V	naslednjem ilisem ničesar več slišal, kajti srce mi je poska-
m,..	, . ------------... ——-
kovalo veselja. Vzel sem klobuk, skočil z enim skokom po stopnji-eah ter le še zaklicai: — V eni uri. gospod Gulden!
V istem trenutku sem bil že zunaj. Nepopisna gueča ter vrvenje je vladalo tam. Več kot eno minuto sem stal na našem pragu ter zrl 11a prizor, ne da bi vedel, kam naj se obrnem. Ker sem pa uvidel, da ne morem napraviti vspričo te množice niti enega koraka naprej, sem zavil po Lanehe cesti navzdol, da pridem čimpreje do okopov ter počakam procesije ob Nemških vratih.
Bilo je nekako krog enajste ure. Na ta dan mi je bilo usojeno doživeti stvari, ki so mi dajale od tedaj naprej večkrat gradivo za razmišljanje.
Bili so prvi sli velikih trpljenj, kojili ni nihče zapazil in kojih pomena ni mogel nihče razvozlati. Sele pozneje, ko je vsakdo tičal do grla v trpljenju, ko se je glasilo zopet prijeti za turnistro in puško, da se pusti razsekati na koščke, šele potem si je rekel vsakdo: — Če bi se takrat pokazalo pamet, pravičnost in previdnost! Tako dobro nam je šlo! Sedaj bi bili lahko še doma. dočim se vnovič pričenja splošno pogubljenje! Kaj nam je treba sedaj storiti?
Prav ničesar. Zadržati se moramo, kar pač ni bilo težko. O kaka
nesreča! —
(Nadaljuje aa).
j EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
j	(Notary Public)
[	v GREATER-NEW YORKU
! ANTON BURGAR
j 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
!	IZDELUJE IN PRESKRBUJE
I vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne I nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti j ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede 1 datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreže nI.
I	1
MODERNO UREJENA
mm ELAS »AROM
■■L««i.igi	___ ntssxan
rgg VSAKOVRSTNE TISKOVINE ggjSE, """" IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • • • g gg
• • DELO OKUSNO, • »
m m • m
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
f»IS
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
w. • s
posebnost so:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI,
CENIKI I T, D. ________
vsa naroČila pošijute na:
SLOVENIO PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
fcaj pravijo pisatelj L afieajakl la drlaraSkl • fcajltf Birk Si Battier	id*
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* TeliieJ Je pisal: Knjigo sem a veliki* allt-
kam prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjljta atla rpllva na človeka ln obsega nebroj lepih mlall....
Friderik pL Boden&tedt: Odkar Je umrla mirtama Btael al alio na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodcl: "Doli * orožjem je pravo ogledalo aedaaj* ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, (la aa bližajo človeštvo boljši ČasL Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakofeovrid: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Baeegger plie: Sedel aeia v aekaas (oada pri Krt eg] a ch In sem bral knjigo a naslovom "Doll a oroft-fem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln aedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega t mojem življenju. Ko aem Jo prebral, sem saielel, da bi ae prestavilo knjigo ▼ vaa Iroltrirne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi t •olah ne smelo manjkati Na svetu so družbe, ki raailrjajo Sveta Plamo. Ali bi n aa auclo ustanoviti droite, ki bi raaHrJala ta kajlgo?
Hearts Kari: m Ta Ja aajbolj otarljlva knjiga, kar seat glj Kdaj bral___
C. Nenaaams Hefer: — To Je najbolJSa tajlga. kar ao Jih spisali ljudje, ki ae borijo aa svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)! Ne ber* £lavU knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-audlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi BI taja krliemsvet ln nčill vse narode....
Finančni minister Dunajewskl Je rekel t nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim t posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja> Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta 9L Snttnerjeva. Proelm^Vas. posvetite par ur temn delu. *"■»■, ta aa nt; bo nikdo vei navduševal aa vojno, če bo prebral to knjiga« CENA M CENTOV.
gtaraiajla Ja prtf
Slovenic Publishing Co.,
tf Cortlandt Street, New York City, N. Y,
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
NAZNANILO.
Rojakom v državah Qllnola in Wisconsin naznanjamo, da jih koda obiskal nai aaatopnik
Ur. FRANK MEH
materi jo opravičen pobirati naroi dno za iist "Glas Naroda" in is lajati pravoveljavna potrdila. Bo lakom ga toplo priporočamo. TJnramižtvo 'Glas Naroda*.
Mi Bas¥3? ii infer-iicije priseljnciBt.
Satftfa« al bAvitift (U mm dLržavs N«v varaj« im pomaga priacljoa
tcm, ki s* bili oaleparjaai, J tli 9 katerimi aa & vlaki
Sresplaino si daje aaavaia tljamaam, kateri ao bili oalepa* a«1 o4. bankirjev, odvetnikov, te-»va*T a 1 e mi j išči, prodaj al tav listkov, apremljeval rv, kažipotov la poasetaikov g«
rffbL
Daj« ee i»fonaa*ij# t antirali-aaij5Jdk aadevaki kak« postat; ižiavii&a, kjer a« sglaslt! aa di »avljanaka liatia«.
Sorodniki saj bi ae sestal! ■ »tljoK^i 21a Ellis Islsada «JJ jr ^vjp OfEiaa.
^RŠATMI tmz&rwm DWPARTMMM*
< Sta to Department ol EaM$ BUREAU OF INDUSTRIMi
AND IMMIGRATION. ^JriwS v mestu New YorkCt pi «asl St., o«?prt TgaU dan 94 h sj^traj do 8. ^op^Haf ^ arsžas % d« 191« K
krsane brke ia V&^^O^HSB^B^^i)^ br»d« in nebo- ^ -	*
ae oaiveti. RevmaHzem. koitibol ali treanje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte, potn*
none, kurje oči. bra.dr.vico. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brej oapeha rabil, mu jamčim xa S5.00. Pilite tako] pt cenik in knjižico, pobijam zastonj.
!«£•> HAieiČ, m S. Mtt BL, (Bmhai
SO JAKI MAR00AJT1 81 Ni ^IiAd NABODAL NAJVE6T liHvraiKI PNNTNIl ® SDJI
Veliki vojni atlas
?u]9kojočih st evropskih držav m pa kolomj-sldh posestev vseh velesil.
Obsega 1 1 raznih zemljevidov. ■a'fOtlh atraneh ln vaaka stran je 10i pri 134 palca vallka; j ^Cena ssiro 25 c^ntov.3
Manjši vojni atlas
"oba«sa devet ram;h zemijevld-«'
M 8 itrtmcb, vsaki stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov, Vil itmUcTidi so narejen! ▼ raznih barvib, da is lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pr«-I blvalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod I *ndi označen obteg ^ovTŠine, katero zavzcriTijo^poiaaiaaP1? I driave,-
Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ anamkah iaEilančea naslov In sal vam takoj odpošljemo k;azeljenl atlas.- Pri vagj«« •djsma damo popust.-
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street	New York, N. Y:
I ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON Ja vreden desat (10) ^^ 9ASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa N * predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vel rca | Limi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v ^ | ik HASSAN PEEMIJSKIH POSTAJ &U F rt
THB AMERICAN TOBACCO CO-	j
Prtxainas Dept. 49« Broome St., New York. 3. /č V (Ta ponndba n^asnr 3 L deeembra 1911.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost 21 pri 28 palcih, F=g® Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z meje Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.,
Pri nas je dobiti tudi velike zemljpvide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kasije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
. r Naročila in denar pošljite ca; Z
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do] dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.