Posebna izdaja. Natisov 15.000. *^P| „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne šlev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za V» strani K 40 — za V« strani K 20 — za V, strani K 10 — za »/i« strani K 5-— za V.« strani K 250 za •/«« strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 25. V Ptuju v sredo dne 29. julija 1914. XT. letnik. Srbija avstrijske zahteve odklonila. — Diplomatske zveze med Avstrijo in Srbijo pretrgane. — Vojno stanje je uresničeno. — Prvi streli so že padli. — Mobilizacija v polnem teku. — V boj za cesarja in domovino! Odločitev je padla, — vklub vsej nadčloveški miroljubnosti naše monarhije je srbska predrznost tako daleč dovedla, da se je v resnici pričela vojna. Avstrijske zahteve so bile stroge, ali za državo kraljemorilcev skoraj že vedno premile. Avstrija ravno ni hotela vojne. Hotela je le, da se napravi konec večnemu vznemirjenju ob naših mejah, katero povzroča tudi grozovito gospodarsko škodo. Hotela je zadeti tiste posamezne krivce, ki z velesrbsko propagando poskušajo podminirati našo državo. Vse to je Avstrija hotela mirnim potom doseči, čeprav bi bil umor v Sarajevi gotovo v polnem obsegu opravičil rabo orožja. Srbija pa se je hotela zopet igrati z našo potrpežljivostjo in prizanesljivostjo. In vkljub odločnosti našega ultimatuma se ni hotela popolnoma ter brezpogojno pokoriti. To je končno dovedlo do tega, da so se diplomatične vezi med obema državoma pretrgale in da je prišlo do vojne . . . Nikdar še ni bilo bolj opravičene vojne! Tudi avstrijska miroljubnost mora imeti svoj konec, ker to zahteva čast naše domovine! Vojska se je torej pričela! Nikdo ne ve, kako se bode izvršila, kedaj ji bode konec in je-li se ne bode razširila tudi še na druge države. Gotovo je, da so je mala država srbskih kraljemorilcev tudi v tej svoji predrznosti zanašala na pomoč ruskega carja, ki je sploh kru-hodajalec. Ali kakor vae kaže, si bode Rusija devetkrat premislila, predno bode šla za revol-verske junake ni Srbskem v boj. Kajti mogočna Nemčija je že z vso eneržjo izjavila, da ne pusti nikomur vmešavati se v spor Avstro-Ogrske s Srbijo. V trenutku, ko bi hotela kakšnja druga država Srbiji pomagati, nastopila bi tudi Nemčija z vso svojo armado. Istotako se je postavila dru^a zaveznica, Italija, na našo stran. Kakor železna falanga stoji trozveza tu in zato se ni bati ruskih groženj. Pa naj bode kakor hoče. Danes gre po vsej avstro-ogrski državi velikansko nav-dušenjeza avstrijsko domovino in za presvitlega cesarja. To navdušenje je tako iskreno in krasno, da gleda ves svet začuden na te avstrijske narode, ki jih v hipu nevarnosti druži ena misel in en cilj. Avstrijsko-ogrska armada je pričela svoje napredovanje in se pomika v železni vrsti proti mejam sovražnika. Kdo bi to mogočno državo vstavil, kdo jo premagal? Ali se kraljemorilska drnhal tam na Balkanu res ne boji kazni božje? Avstrija je v tej vojni pravi izvršitelj svetovne volje vsega kulturnega. In Srbija bode morala pasti na kolena pred to mogočno Avstrijo . . . Časi so resni in grozovite žrtve zahtevala bode Avstrija od nas. Žrtvujmo! Naše zdravje, naše premoženje, našo kri in naše življenje, — vse žrtvujmo !Kajti gre seza domovino, gre se za cesarja, gre se za čast in bodočnost Avstrije! Bog obvari, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo! Avstrijski ultimatum Srbiji. Dunaj, 24. julija. Avstro ogrski poslanik v Belgradu je oddal snoči ob 6. zvečer zastopniku srbskega ministrskega predsednika Pasiča, ministru Pačuju naslednjo noto: Dne 3!. marca leta 1909 je srbska vlada potom svojega poslanika na Dunaju podala izjavo, v kateri pravi sledeče: Srbija priznava, da dejstva, ki so bila ustvarjena v Bosni, ne tangirajo srbskih pravic in da se bo zato prilagodila sklepu velesil glede člena 25. berolinske pogodbe. Nasvetom velesil sledeč, da bo opustila svoje dosedanje zadržanje protesta in odpora, ki je je zavzemala napram aneksi ji od lanskega leta meseca oktobra, in se zavezuje, da bo smer svoje sedanje politike napram avstro ogrski monarhiji izpremenila ter v bodoče z monarhijo živela v prijateljsko sosednjih odnošajih. Zgodovina zadnjih let in zlasti bolestni dogodki dne 28. junija t. 1., so pokazali, da obstoja v Srbiji sub-verzvno gibanje, katerega cilj je, odcepiti od avstro-ogrske monarhije gotove dele njenega teritorija. To gibanje, ki je nastalo pod cčmi srbske vlade, seje pozneje onkraj teritorija srbske kraljevine udejstvovalo z akti terorizma in z vrsto atentatov in umorov. Daleč oddaljena, da izpolni svoje, v izjavi z dne 31. marca 1909 vsebovane lormalne obveze, srbska vlada ni storila ničesar, da zatre to gibanje. Ona je trpela zločinsko postopanje raznih, proti monarhiji naperjenih društev in organizacij, trpela je nebrzdano pisanje srbskih listov in poveličevanje provzročiteljev atentata, trpela je, da so se častniki in uradniki udeleževali tega subverzivnega gibanja. Srbska vlada je trpela nezdravo propagando v javnem poduku in končno je trpela tudi vse man festacije, ki so poživljale srbsko prebivalstvo k sovraštvu proti monarhiji in k zaničevanju notranjih uredb Avstro-Ogrske. Ta trpljivost, katero je zakrivila srbska vlada, je trajala tudi še v onem trenotku, ko so dogodki dne 28. junija t. 1. celemu svetu pokazali strahovite pos'edice te trpljivosti. Iz pripovedovanja in priznanja zločinskih povzročiteljev atentata z dne 28. junija t. 1. izhaja, da je bil načrt za umor zasnovan v Belgradu, da so morilci dobili orožje in bombe od srbskih častnikov in uradnikov, ki so bili člani > Narodne Obiane« in da so končno vodilni srbski obmejni organi zločince in njih orožje pospremili preko srbskih mej v Bosno. Navedeni rezultat preiskave ne dovoljuje c. kr. vladi, da bi še dalje kazala svojo potrpežljivost, katero je skozi leta kazala napram vsemu onemu gibanju, ki je imelo osredje v Belgradu ter se od tam preneslo na teritorij monarhije. Ti rezultati nalagajo c kr. vladi strogo dolžnost, da napravi temu gibanju konec, ker pomeni to gibanje trajno ogrožanje miru monarhije. Da doseže ta svoj cilj, je c kr. vlada primorana, zahtevati od srbske vlade cfic'joznega zagotovila, da obsoja propagando napram Avstro Ogrski, to se pravi, da obsoja vsa ona stremljenja, katerih končni cilj je, odcepiti od monarhije posamezne dele njenega teritorija in se zaveže, to zločinsko in teroristično propagando z vsemi sredstvi zatreti. Da da sibska vlada tem svojim obveznostim slovesen značaj, bo srbska vlada na prvi strani svojega ofšcijoznega organa z dne 26. julija 1.1. priobčila sledečo izjavo: Kraljevsko srbska vlada, ki obsoja propagando, naperjeno proti avstro-ogrski monarhiji, to se pravi vsa ona stremljenja, later h končni cilj je, odcepil; posamezne dele od avstro-ogrske monarhije, ki ji pripadajo in odkrito obžaluje strahovite posledice teh zločinskih dejanj. Kraljevsko srbska vlada obžaluje, da so se srbski častniki in uradniki udeležili te propagande ter tako ogrožali prijateljsko sosedne odnošaje, katere varovati se je kraljevsko srbska vlada s stojo izjavo z dne 31. marca 1909 na slovesen način obvezala. Kraljevsko srbska vlada, ki obsoja in odbija od sebe vsako misel in vsak poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela Avstro-Ogrske, smatra za svojo dolžnost, izrecno opozoriti častnike in uradnike ter celokupno prebivalstvo, da bo v bodoče z najskrajnejšo strogostjo postopala ptoti vsem osebam, ki bi zagrešile taka dejanja, katera preprečiti in zatreti bo srtska vlada storila vse. To izjavo bo srbska vlada tudi potom posebnega dnevnega povelja Njegovega Veličanstva kralja dala armadi na znanje ter objavila tudi v častniškem armadnem organu. Kraljevska srbska vlada se nadalje obvezuje : 1. Zatreti vsako publikacijo, ki poživlja in hujska k sovražnostim in zaničevanju napram monarhiji in katere splošna tendenca je naperjena proti teritorijalni integriteti Avstro-Ogrske. 2. Takoj razpustiti društvo >Narodna Obrana«, konfiscirati vsa propagandistična sredstva tega društva in na isti način postopati tudi proti vsem drugim društvom in organizacijam v Srbiji, ki se pečajo s protiavstrijsko propagando. Kraljevsko srbska vlada bo odredila vse potrebno, da se ta društva ne konstituirajo pod kakim drugim imenom ali v kaki drugi obliki. 3. Srbska vlada bo bre! odlaganja iz javnega poduka v Srbiji odpravila vse, kar se tiče učiteljskega osobja in učnih sredstev, kar služi, ali kar bi moglo služiti v to, da se razširi protiavstrijska propaganda. 4. Odstraniti iz vojaške službe in uprave sploh vse častnike in uradnike, ki so vsled propagande proti Av-stro-Ogrski krivi in katerih imena, obenem s sporočilom proti njim nahajajočega se materijala sporočiti kraljevski vladi, si c. in kr. vlada pridrži. 5. Dovoliti da sodelujejo v Srbiji organi c. in kr. vlade pri zatiranju subverzivnega gibanja, ki je naperjeno proti teritorijalni integriteti monarhije. 6. Uvesti sodno preiskavo proti onim udeležnikom komplota dne 28. junija, ki se nahajajo na srbskem teritoriju. Od c. in kr. vlade k temu delegirani organi se bodo udeležili tozadevnih poizvedb. 7. Izvršiti z vso pospešitvijo aretacijo majorja Voje Tankosiča in nekega Milana Ciganoviča, srbskega državnega uradnika, ki sta po rezultatih preiskave kompromitirana. 8. Preprečiti z uspešnimi odredbami, da bi se srbske oblasti udeleževale vtihotapljanja orožja in eksplozivnih predmetov čez mejo. Odpustiti iz službe in strogo kaznovati one organe obmejne službe v Šabacu in Lov-nici, ki so pomagali povzročiteljem zločina v Sarajevu pri prestopu meje. 9. Dati pojasnila c. in kr. vladi o neupravičljivih izjavah visokih srbskih funkcijonarjev v Srbiji in v inozemstvu, ki niso navzlic svojemu oficijalnemu stališču pomišljali, izreči se po atentatu dne 28. junija v inter-vievih na sovražen način proti Avstro-Ogrski. 10. Brez odlašanja obvestiti c. in kr. vlado o izvršitvi odredb, označenih v prejšnih točkah. C. in kr. vlada pričakuje odgovor kraljevske vlade najpozneje do sobote 25. t. m. o b 6. u r i popoldne. Spis o rezultatih v Sarajevu, v kolikor se nanašajo na funkcijonarje, imenovane v točkah 7. in 8., je priložen tej noti. Priloge. Pri sodiščih v Sarajevu proti Gabrielu Principu in totarišem zaradi dne 28. junija t. 1. storjenega zavrat-nega umora, oziroma zaradi sokrivde tekoča kazenska preiskava je doslej dognala : 1. Načrt, umoriti nadvojvodo Frana Ferdinanda ob njegovem bivovanju v Sarajevu, je bil narejen v Belgradu od Gabriela Principa, Nedeljka Cabrinoviča, nekega Milana Ciganoviča in Trifka Grabeča s pomočjo majorja Voja Tankoviča. 5. Sest bomb in štiri browningpistole z municijo vred, ki so jih zločinci rabili kot orodje, sta preskrbela neki Milan Ciganovič in major Voja Tankošič ter jih dala v lielgradu Principu, Cabrinoviču in Grabeča. 3. Bombe so ročne granate, ki izvirajo iz orožnega skladišča srbske armade v Kragujevcu. 4. Da se zajamči, da se atentat posreči, je Ciganovič podučil Principa, Cabrinoviča in Grabeča, kako je ravnati z granatami ter je v nekem gozdu zraven stre-ljišča v Topčidetu podučeval Principa in Grabeča v streljanju z browningom. 5. Da se omogoči Principu, Cabrinoviču in Grabeču, prehod čez bosansko-hercegovinsko mejo in vtihotapljenje orožja, je Ciganovič organiziral popolnoma tajen sistem transporta. Prihid zločincev in orožja v Bosno in Hercegovino so obmejni stotniki v Šabacu (Rade Popovič) in v Lovnici, ter carinski uslužbenec Radivoj Grbič v Lovnici s pomočjo več drugih oseb izvršili. Mobilizacija. Njegovo c. in k. opostolično Veličanstvo zapovedalo je deloma mobilizacijo avstro-ogrske armada. Doslej so mobilizirani : - 2 - 1. Infanterijski polki št. 7, 17, 27, 47, 87 in 97. 2. Batajloni poljskih lovcev št. 7, 8, 9 in 20. 3. Dragonski regiment štev. 5. 4. Poljski kanonski regimenti št. 7, 8 in 9. 5. Poljski havbicni regiment št. 3. 6. Gorski artiljerijski regiment št. 3. 7. Težka havbicna divizija št. 3. 8. Trdnjavški artiljerijski regiment št. 4. 9. Saperski batajlon št. 8. 10. Pijonirski batajlon št. 3. 11. Divizija tržna št. 3. 12. Sanitetni oddelki št. 7, 8 in 9. 13. BEvidenz-Artillerie-Zeugsdepot" v Gradcu. 14. „Evidenz-Verpflegs-Magazin" v Gradca. 15. C. k. deželno-brambeni infanterijski regimenti št. 3, 4, 5, 26 in 27. 16. C. k. deželno-brambena havbicna divizija št. 22. 17. C. k. deželno-brambena kanonska divizija št. 22. Vsi rezervisti in „Landst. nrm" (do 42. leta) so morali takoj se z g 1 a s i t i. Mobilizacija napreduje vzorno in v polnem redn. Vse je polno rezervistov, ki se v velikem navdušenju zglasujejo za boj za cesarja in domovino! Mobilizacija pri nas. V Ptuju se je izvedelo približno ob Vili. uri, da Srbija ni sprejela našega nltimatuma in da je torej faktično pričelo vojno razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. V ,, Vereinshan.su" je bila neka veselica moškega pevskega društva, ki se je seveda takoj odpovedala. Društveni predsednik g. Perko naznanil je občinstvu, da je vojna izbruhnila. Takoj se je občinstvo vzdignilo in je z godbo zapelo cesarsko pesem ter znano vojno koračnico „Prinz Eagen". V vsej dvorani in po vsem mestu je zavladalo velikansko navdušenje. Povsod so se culi klici: „Živila Avstrija" in „Doli s Srbijo!" Celo noč bila je po mestnih ulicah zbrana ve likanska množica, ki je prepevala navdušeno patrijotične pesni. Pred „narodnim domom" in pred znano Srbom prijazno krčmo M a h o r i č so se vršile burne demonstracije zoper Srbe in njih prvaške zaveznike ter prijatelje. Pred mestno hišo in v kavarnah je bilo na stotine ljudi, ki so pričakovali telegrame z novicam Tudi vse ostale dni je bilo navdušenje naravnost velikansko. Poročila iz drugih mest nam pripovedujejo o istem lepem patriotičnera navdušenju. Nemško in slovensko ljudstvo se je našlo v skupni ljubezni do mile avstrijske domovine. Rezervisti in „Landsturm-" možje prihajajo v velikanskih množicah iz vseh krajev. Ves drugi promet je skoraj vstavljen in na železnici se ne vidi druzega nego vojaške vlake. Pa tudi rezervisti kažejo naravnost nepopisno navdušenje. Nikdo ni bolan, nikdo ni bojazljiv. Vse hrepeni po boju z nesramnimi kraljemorilci! Veselje je pogledati vrle kmetske fante in može, ki prihajajo v mesto, da se potem odpeljejo. Kakor da bi šli na nabor, s cvetljicami na prsih, prepevajoči navdušene pesmi, tako prihajajo. Cast jim! Sovražnik bode prav kmalu izpoznal, da Avstrija ni tako gnila in trhla, kakor so jo slikali nasprotniki. Sovražnik bode kmalu čutil, da je avstrijska armada kakor železo in da jo nikdo na božjem svetu ne bode premagal. Živeli naši junaški vojaki! Pozor ob železnicah! Radi mobilizacije in sploh zaradi varnosti pustila je oblast vse železniške proge strogo z vojaštvom zaatra-žili. Opozarjamo občinstvo nato strogo odredbo. Vojaške 3traže morajo vsakega, ki se slučajno ali na ta ali oni način mudi na železniški progi, takoj vstaviti. Kdor na prvi poklic vojaške straže takoj ne obstoji, proti temu bode vojak takoj orožje rabil. Ako te torej vojak zakliČe, moraš takoj obstati, da te preišče; drugače znaš biti ustreljen. 'Torej pozor! časi so resni! Srbija se ne pokori. V soboto zvečer pričakoval je avatro-ogrski poslanik baron G i e s 1 odgovor srbske vlade. Naša država je že preje izjavila, da zamora biti ta odgovor le popolno priznanje naših zahtev. Drugi odgovor, ki bi hotel stvar zavlačiti ali ki bi ne vseboval vse potrebne točke, bi ne sprejeli. Srbija pa je mislila, da se bode zopet — „glihalo". Podala je odgovor, ki ni bil popolnoma zadovoljiv in v katerem se srbska vlada zvija, kakor črv. Naš poslanik pl. G i e s 1 je vsled tega srbski vladi izjavil, da so s tem diplomatične Merodajni možje v avstrijsko-srbskem sporu. Vojna je pričela in zato so tudi merodajne osebe v tem sporu zanimive. Prinašamo jih torej v sliki. Od zgoraj pričnemo na levi strani. Avstrijski ministerski predsednik grof S t ii r g k h je 55 let star in že od leta 1911 prvi naš minister. Srbski ministerski predsednik Nikola P as i č je 68 let star; on je vsekakor eden najnevarnejših sovražnikov naše monarhije; tesno zvezan je s srbskimi kraljemorilci. Ogrski ministerski predsednik grof Štefan T i s*z a je jako nadarjen mož in odločen politik zoper nemirno Srbijo. Spodaj vidimo naj-prve avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev grofa B e r ch-told, ki je prva oseba v diplomatski vojni. Poleg njega vidimo šefa našega gene-ralštaba Conrada plem. Hotzendorf, ki bode imel v vojni poglavitno nalogo. Največje upanje zmagovite vojne je ravno ta mož. Istotako me- Die fiihrenden Manner in derosrerreichisch-serbischenKrise. rodajen je tudi avstro-ogrski vojni minister Kr o b a tin. pl. — 8 - zveze z Avstrijo in Srbijo pretrgane. Vzel je svoje kovčege ter se o d-peljal s svojo družino in uradništvom iz Bel-grada v Semlin. Varstvo avstro-ogrskih interesov na Srbskem pa je izročil poslaniku Nemčije. Srbski odgovor. C. in k. poslanik plem. G i e s 1 prišel je na Dnnaj in je takoj ministru za zunanje zadeve predložil srbski odgovor. Ta odgovor skuša navidezno pokazati, kakor bi hotela srbska vlfda naše zahteve v veliki meri izpolniti. V resnici pa je ta odgovor napolnjen z duhom neresničnosti, ki jasno dokazuje, da srbski vladi v resnici ne gre zato, da bi napravila konec hujskanji proti naši monarhiji. Z ozirom na razne omejitve srbske note se lahko reče, da je tisto kar nam je hotela Srbija priznati, naravnost brezpomembno. Zlasti se je z malenkostnim povodom odklonilo udeležbo c. in k. organov za preiskavo zoper udeležence in povzročitelje sarajevskega umora. Tudi se noče ničesar storiti zoper srbsko proti avstrijsko časopisje. Prav nič se Srbija ni ozirala na našo zahtevo, da naj bi skrbela, da se raz-pnžčcna „Narodna obrana" ne uresniči pod drugim imenom. Zato se je moralo smatrati srbski odgovor kot nezadovoljiv. Sicer pa je srbska vlada sama vedla, da je njen odgovor nezadovoljiv; drugače bi ne zahtevala, da naj se celi spor razsodišču predloži. Tri ure, predno je imela srbska vlada odgovor predložiti, se je sicer tudi že mobilizacija srbske armade izvršila. — To je uradno poročilo. Iz njega je razvidno, da jo hotela Srbija zopet z nesramno zvijačo kraljeraorilcev celo zadevo z a v 1 e č i. Ali avstrijska odločnost je to preprečila! Vojna napoved. Splošno ae sodi, da Avstro-Ogrska sploh ni zavezana, napovedati Srbiji vojno. V resnici vlada že brez vsake napovedbe vojno stanje. AvstroOgrska je v zmislu konference v Haagu podpisala protokol, Srbija pa ne. Kakor znano, se f.iem protokolu, posamezne države obvežejo, da naznanijo v slučaju vojne drugim državam 12 nr pred začetkom vojno razmerje. Ker Srbija tega protokola ni podpisala, bi se tudi Avstriji ne bilo treba ga držati. Naš presvitli cesar. Vsakdo ve, kako visoko ceni naš presvitli vladar Franc Jožef I. svetovni mir. Od leta 1866. ni bilo vojne, razven okupacije Bosne in Hercegovine. In to se imamo v prvi vrsti našemu cesarju zahvaliti. Se pred par leti, ko je bila vojna napetost med Avstrijo in Srbijo tako velika, da se je bilo isto tako bati vojne, je cesar v svoji neizmerni ljubezni to prelivanje krvi preprečil. Raje je pietrpel vsa poniževanja in vse psovke, ki jih je objavljala srbska javnost proti naši monarhiji. Zdaj pa je morala tudi ta krasna potrpežljivost konec vzeti. Presvitli naš vladar se je moral za vojno odločiti. Od tega hipa, ko je ta odločitev padla, naš cesar seveda ni več druzega poznal, nego strogo izpolnjevanje svoje visokedol-žnosti. Odkar se je izvršil grozoviti umor v Sarajevi, delata cesarska in glavna vojaška pisarna skupno in neumorno. In cesar je med vsemi najd ela v n ej ši ter n a j p r i d n e j ši. Vladar v naravnost patrialhaliČni starosti je vendar vzgled vstrajnega dela. Edino svoje razvedrilo, lov in male izprehode, žrtvuje cesar domovini in sedi uro za uro pri prisalni mizi. Poleg tega ima še jako utrudljive avdijence ter poročila raznih merodajnih državnikov. Kakor znano, nahaja se cesar zdaj na letovišču v Iachlu. Govori se pa, da bode cesar v kratkem prišel nazaj na Dunaj. Is druge strani se poroča, da se hoče naš cesar preseliti za nekaj časa v Budimpešto, kjer bi bil bližje bojišča. Očetovska skrb in požrtvovalnost sta res velikanski ! Kralj Peter beži! Se predno so se prekinile diplomatične zveze med obema državoma, so pričeli v Be 1-gradu že bežati. Najprve je zbežala iz Belgrada kraljeva družina. Bilo je to že v soboto ob %3. uri. Potem so odpeljali iz Belgrada državni zaklad. Istotako se je umaknila belgrajska srbska garnizijav notranje države. Vsled tega bega pojavila se je med ljudstvom grozovita panika. Bogatejše prebivalstvo Belgrada je pobaaalo svoje stvari in je tudi takoj zbežalo. Vznemirjenost je velikanska. Govori se, da je pustila srbska vlada razne objekte, skladišča in vojaške arzenale v Belgradu v zrak spustiti, da ne bi prešli v roke avstrijskega vojaštva. Sporazum s Srbijo ni več mogoč! ,'Beicb sposti" se poroča iz pristojne strani: „Od govor, ki ga je dala Srbija v svoji noti preteklo soboto, je tako zahrbten in kaže tako očitno sovraštvo Srbije, da je popolnoma nemogoče, s to državo v miru živeti. Včeraj je bila Aoct ia še pripravljena, akceptirati sprejem naših zahtev, ako bi se Srbija tudi zavezala, plačati troške dosedanje mobilizacije. Danes pa tudi ne gre več. Tudi akobisedanes Srbija brezpogojno zahtevam monarhije p o d-vrgla, bi to ne preprečilo vojske. Mi smo se morali iz značaja in tona odgovora, ki se ga nam je predrznila Srbija dati, prepričati, kako mala je srbska volja, da bi dolžnosti soseda držala. Vojna je torej neizogibna. Mi hočemo s celim svetom v miru živeti. Pokazali smo tudi, da hočemo s Srbijo v miru živeti. Ali zdaj smo se prepričali, da za uresničenje mira s Srbijo nimamo druzega sredstva nego vojne. Srbski šef generalštaba vjet. Dne 25. t. m. so policaji vjeli šefa srbskega generalštaba vojvodo P u t n i k a na železniški postaji Kelenfold pri Budimpešti, ko se je vračal iz Gleihenberga, kjer se je s svojo hčeiko zdravil. Vjeli so ga in ga oddali vojaški oblasti. Kajti takrat bilo je že vojno stanje med našo monarhijo in orbijo. Avstrija bi imela pravico, da obdrži generala Potnika do končane vojne zaprtega. Ali vkljub temu je Avstrija iz blagega nagiba iu v lepem vitežtvu Putnika izpustila, češ da noče „srbsko armado svojega poveljnika oropati." Ako bi Srbi našega šefa generalštaba vjeli, bili bi ga gotovo zaprli ali pa celo umorili. Kajti ta narod, ki svoje lastne kralje kolje kakor mesar teleta, ne pozna ozirov. Avstrija pa se ne poniža nikda tako daleč! Naša armada. iO.6oiniMf.cr J"f.0n\zi>rf/1o».«,T.,.,| 11-11 Offllicrc Umen Int. IlUnciir. jnr,„rr.' 1«.Bos.niSf.r>e'Jnl.jnrr. 15.0ener*:cl.;nlh-. 1!>.T,„„ori,. l7.Ar>il|«r,tC|l7..1J.CH.O!S,fci0ni Glasom uradnih poročil šteje avstro-ogrska armada v vojnem času najmanje 21/« milijona vojakov ter blizo 2.000 kanonov. Po narodnosti imamo največ Nemcev (29%); potem pridejo Madžari (18%), Čehi (15%), Poljaki (9%). Ru-sini (8%), Rumuni (5%), Slovaki (5%), S1 o-venci(3%), Italijani (1%). Naša slika kaže posamezne vrste naše armade i. s.: 1. Artiljerija za trdnjave. 2. Poljska artiljerija. 3. Ogrski hu- | zar. 4. Avstrijski dragonski oficir. 5. Avstrijski j ulanec. 6. Tirolski obmejni vojak. 7. Lovska infanterija (avstrijska). 8. in 9. Linijska infan-terija. 10. Bosanski infanterijski oficir (moha-medanec). 11. in 12. Oficirji linijske infanterije. 13. Ogrski infanterist. 14. Bosanski infanterist. 15. General infanterije. 16. Oficir traina. 17. Oficir artiljerije. 18. Oficir generalnega štaba. Srbska armada. 0 srbski armadi, njeni organizaciji in moči govorimo na drugem mestu. Tukaj prinašamo še sliko posameznih oddelkov srbske armade, i. I s. vidimo od leve na desno stran: Linijska in- fanterija, gardna infanterija, štabni oficir v paradi, kavaljerijski oficir, artiljerist, infanterija in kavaljerija. Prvi streli. K.-B. Dnnaj, 27. julija. — Pri T e m e s-K u b i n u so srbski vojaki, ki so se nahajali na parnikih na Donavi, iz parnikov na naše vojake streljali. Naši -vojaki so ogenj seveda odgovorili. Razvilo se je daljšo nevarno streljanje. K tej stvari poročajo drogi listi, da je bil to precej hud boj med posameznimi vojaškimi oddelki in da je na obeh straneh izgube zaznamovati. Izjemno stanje v Avstriji. Z ozirom na vojno stanje in na mobilizacijo odredila je avatro-ogrska vlada po vsej državi izjemno stanje. To izjemno stanje dolcČa zlasti sledeče točke: 1. Politična oprava za B o z n o, Hercegovino in Dalmacijo preide v vojaške roke. 2. Občine in javni nradi morajo sodelovati pri vsem, kar je za obrambo države potrebno. 3. Cela vrsta sodnijikih zadev preide začasno na vojaško oblast. Državni zbor in deželni zbori so bili zaključeni; poslanci so izgubili svo-imuniteto in so ravno tako tožljivi kot drugi. Samoumevno se je tako izjemno stanje proklamiralo tudi za Ogrsko. Srbske trdnjave. Srbska država ima jako malo trdnjav in še te so le mimogrede za armado porabljive. Kot najmočnejše mesto velja vsekakor N i š. Ali ravno tako Niš kakor tudi druge trdnjave Pirot in Z a j n a r so večinoma le proti Bolgariji zavarovane. Niš zapre le dolino srednje Morave. Mesto Niš ima trdnjavski pas, ki je okoli 50 kilometrov dolg, ki pa se ne more vpoštevati napram modernim topovom. Baje so Srbi na zahodni strani, pri Loznici in na Drini pri Valjevu ednake trdnjave napravili. Kar je v sandžaku trdnjav, so še iz časa Torkov; morda so jih Srbi nekaj izboljšali, ali mnogo gotovo niso vredne. Ob cestah in rekah imajo Srbi še poljske baterije in infanterijske linije z varstvom proti šrapnelom. Ostale »trdnjave" niso druzega nego skladišča. Tako je tudi mesto Bel-grad, katerega utrdbe niso prav nič vredne. Srbska armada. Preje so imeli na Srbskem armado, ki je bila nekaka »milica," Šele leta 1908 so svojo armado popolnoma spremenili. V balkanski vojni so imeli Srbi srečo. Medtem ko so Bolgari glavni odpor stare Turčije premagali, nastopila je tudi brbija in posrečilo se ji je proti turškim oddelkom doseči nekaj zmag. Vsled tega so Srbi potem svojo armado izboljšali in povečali. Medtem ko je štela pred balkansko vojno 5 infanteriJ8kih divizij prvega in 5 drugega poziva, štela je koncem druge balkanske vojne že 101.000 mož prvega in 88.000 mož druzega poziva. Potem je poklicala Srbija pod orožje vse moštvo od 18. do 50 leta. Tako je dosegla srbska armada število 500.000 vojakov. Letošnjo spomlad znašalo je mirovno stanje srbske armade 53.000 mož. Ker so poklicali tudi rezerviste pod orožje, znaša mirovno stanje zdaj 120.000 mož. — Zdaj v vojski postavila bode Sibija na bojišče 6 arniadnih korov, vsak po 2 diviziji. Vsaka divizija šteje 4 regimente pehote, 1 regiment artiljerije (ki šteje 9 baterij in vsaka baterija 4 kanonov). Na vsako divizijo se šteje 15.000 mož. Vojno stanje Srbije prvega in druzega poziva znaša torej 200.000 mož. K temu pride še vojaštvo, ki ga je vzela Srbija iz v balkanski vojni nanovo pridobljenih dežel. Mobilizacija Srbije se bode izvršila v 8 do 10 dneh. Kolikokrat je avstrijska armada zasedla Belgrad ? Srbski Belgrad je prišel prvič v roke avstrijske armade začasa vojne svete lige proti Turkom koncem 17. stoletja. Zavzeli so ga 1. 1688. Naša zmagovita armada je 1. 1689 zavzela tndi Niš in Vidin. Cesarski general grof Piccolomini je zasedel Prištino, Prizen in Peč. Njegova armada je porušila Skoplje (Uskiib). Leta 1690 se je avstrijska armada umaknila. Srbi, ki so takrat pomagali avstrijski armadi, so se tedaj preselili na Ogrsko, kjer so se pa jako nehvaležne izkazale. Nato je bil Belgrad 27 let zopet pod turško vlado. Pod vladarstvom Karla VI. se je pričela zopet nova vojna s Turki. Takrat je nastopil slavni vojskovodja princ Evgen Savojski, ki je dne 16. avgusta 1717 zmagovito korakal v Belgrad. Vojna končala je nspešno; v miru, ki je bil sklenjen v Požarevcu, morala je Turčija odstopiti Avstriji severno Srbijo do južnega brega Morave. Takrat so ustanovili srbsko kraljestvo, na katerega čelu je ostal vojaški guverner. Brez avstrijske armade bi torej nikdar Srbije ne bilo. Začasa avstrijske vlade pričeli so na Srbskem z rudarstvom, steklarstvom in svilarstvom. Leta 1739 je cesarska armada zopet vsled raznih nasprotij podrla belgradske trdnjave ter izročila mesto Turkom. To je trajalo de leta 1789. Takrat je avstrijski general Laudon pod vlado nepozabljivega cesarja Jožefa II Belgrad zopet zavzel. Pozneje je pripadlo mesto zopet Turkom, dokler se ni uresničila samostojna Srbija. Pa tudi ta je bila v veliki nevarnosti. Francoski cesar Napoleon I. je hotel ves Balkan razdeliti. Avstrija pa je zavrnila ta predlog. V novejšem času je bnlgarski vladar Battenberg Srbe pri Slivnici grozovito pretepel; takrat bi Srbije ne bilo več, ko bi zopet Avstrija ne stopila vmes in ne pomagala Srbom. Pri zadnjih balkanskih vojnah je bilo istotako. Ko bi Avstrija takoj ne izjavila, da se noče vtikati v balkanske boje, bi Srbija nikdar ne mogla toliko svoje ozemlje povečati. Kot zahvalo pa ima Avstrija zdaj — voj-n o. Okrepčala je Srbijo in zdaj ji hočejo ti kraljemorilci odvzeti Bosno, Hercegovino ter Dalmacijo. Pa ne bo šlo, Peter! Cenjeni čitatelji! Napravili smo danes posebno izdajo našega lista, da zadostimo svojim odjemalcem. V petek izide „Štajerc" seveda zopet tako, kakor vsaki teden. Prinesel bode tudi vse potrebne najnovejše novice. — Cenjene dopisnike pa prosimo, da naj nam zdaj z ozirom na vojne razmere pišiljajo le kratka, pomembna poročila, ker daljših dopisov zdaj pod nobenim pogojem ne moremo sprejemati. Ako treba, objavimo radi vsak dopis; ali zdaj se širna javnost vendar najbolj za vojno zanima. Žrtvovati moramo torej tudi mi največ prostora za vojna poročila! Ne bojte se za hranilne vloge! Od pristojne oblasti smo dobili v objavo to-le: Ker se je zaukazala delna mobilizacija, kar pa še ni vojska in tudi ni treba, da bi gotovo vojna vsled tega izbruhnila, se je zopet bati, da nastopi govorica, da naj ima ob časa vojske vsak človek svoj denar le pri sebi. Denar pri hranilnicah, posojilnicah in bankah po tej govorici ni varno naložen, ker si ga more državna oblast ali pa sovražnik prisvojiti in tako varčne ljudi ob njih premoženje spraviti. Da bi si mogla državna oblast ta denar prisvojiti, je popolnoma izključeno, ker imamo člen 5. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142, po katerem je lastnina nedotakljiva. Kar se tiče bojazni, da bi nam mogel denar vzeti sovražnik, je ravno tako prazni. Mirovna konferenca v Haagu je vmed-narodni pogodbi določila, da je osebna in občinska lastnina nedotakljiva. Kak namen pa imajo hranilnice in je-li denar pri teh naložen varno? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjeni denar varno in kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnicah popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestmi. Kako pa se Bme ptvjevati, to je po zakonu natanko določeno injjicer tako, da je izposojeni denar j popolnoma varen. Hranilnični denar izposojen je ! po največ S5? zemljišča in sicer tako, da se sme J le dve tretjini vrednosti dotičnega zemljišča obremeniti. To je, ako je zemljišče vredno 12.000 | K, sme hranilnica le 8000 K posoditi. Pri hišah I le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je j vredna 12.000 K, sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi I predpisi. Zato se lahko reče, da je denar, ki ga je hranilnica, izposodila popolnoma varno naložen. Vložnikom hranilnice se za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To, kar velja ob času miru, velja tudi ob času vojske, ker si nihče, niti državna oblast, niti sovražnik, ne bo upal si prisvojiti zasebno last. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah naložen in ga iz strahu, da o vojskinem času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu. Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigue in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar, če ga doma tudi še tako varno hrani. Ne glede na to, da se mu denar lahko ukrade, uniči se ta tudi na drug način na pr. po požaru ali izgubi itd. Pri dviganju denarja o velikem navalu pa je nevarno, da morajo hranilnice svoj izposojeni denar dolžnikom odpovedati, ker sicer niso v stanu vrniti denarja vložnikom. Posledica tega pa je za dolžnike zelo usodepolna, ker se ravno ob vojskinem času denarja hitro ne more dobiti in zadnja posledica je dražba — kant. Ker je tedaj denar v hranilnicah in posojilnicah popolnoma varno naložen, dočim ga doma ne morete tako varno shraniti in ker z dviganjem ne le sebi, ampak tudi svojim sobratom škodujete, poživljamo ljudstvo, da svoj pri hranilnicah in posojilnicah naloženi denar, ako ga neobhodno ne potrebuje, še nadalje pU3ti pri hranilnicah. Oni pa, ki raznašajo neosnovano govorico, da ob vojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznanili sodišču, da jih kaznuje po § 308 kaz. zak., ki pravi: „Kdor z javnim razglaševanjem trosi lažnji-ve, za javno varnost vznemirjujoČe vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej raznaša, je kriv prestopka, ki se kaznuje s strogim zaporom od 8 dni do 3 mesecev." Zadnji telegrami. Vojska napovedana* Njegovo Veličanstvo naš presvitli cesar se je odločil. Danes je bil manifest izdan, v katerem se je vojno napovedalo. Zdaj ima le še meč odločiti, žlvio naš cesar I Aretacije. V Dalmaciji bilo je več srbskih poslancev zaradi veleizdaje aretiranih. Govori se tudi, da je bil bivši župan Hribar aretiran. Dva srbska čolna vjeta. Iz Semlina se poroča: Pri Kočevarju so avstrijske patrulje dva srbska čolna ,Vardar" in „Car Nikola" z vojno kontrobando nu krova vjele in seboj vzele. Kaj je z Rusijo? Doslej je znano, da mobilizirata Srbija in Crnagora mrzlično. Rusija poskuša sicer groziti, ali vse njene grožnje pridejo prepozno. Tro-zveza stoji kot železna falanga. Anglija se noče vmešavati. Udijatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke t Pto'n.