teto vi., št. 155. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek 13» julija 1922. 5*@sasn. št. 75 d. MMEJ glasilo SocialistKne stranke JugosiavSie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. letnik SV., štev. 29. četrtkova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik L J SJ D S §€ § GLAS Začas ni program SSJ za samoupravna telesa. SSJ sodeluje pri vseh volitvah v sa- prometa. Posebno danes so dolžne skr- mai,rv__ U'*V1U^ Hii vacii vomvdu v sa- sti) - na telesa (občine, okraje, obla-svoipo-1 S-Cer ra^‘ okrepitve in razvoja nja i7 ti?Ica' kakor tudi zaradi stremlje-Dragrai°S*’ Potom teh teles svoj strankin nrog^avni stTankin odbor objavlja ta bolSJe le začasen; dokončnega °cil šele strankin kongres. erie med državo in samoupravnimi telesi. S S l °fgai. zahteva v svojem programu o in deni 1°'^ države najširšo samoupravo sPr0tn'k C^°‘ ^ato le ona obločen na-D°d stavljenja samoupravnih edinic branih °S.fV0 državnih, ne od naroda iz-ve, soh, n’J: Policije, finančne upra-- 10 uprave, katere morejo po da- zakonih zadrževati odločbe sa-7 ./aih teles, čahte in,a*>ta Vs° oh"’ ^Uc^ska zastopstva v rokah vo in , Clask°, okrajno in oblastno u našnjia moiiPravnih Sri oblL+-eVaJno’ da v vsaki občini, okraju ga ip 7 Va’ Polnoletni državljani moške-bor, okrn*^ sPola volijo občinski odda jXxj,ra!no oziroma oblastno skupščino in pro as;l obče. tajne, enake, neposredne Porpionalne volilne pravice; da res 1 ,fi uKraino in oblastno upra- da izbe . poiicij'°- organe javne varnosti, da izda1-0’.0 ’n nastavljajo vse uradništvo, Jhočne JHi° V Sv°iem delokrogu pravo-he v a Posebno, da so svobod- financ 1-1 svojega gospodarstva in finance samoupravnih teles. hO(rava.L a^nejši dosedanji dohodki sarno-se, tr,J !e^es s0 bili posredni davki, tak-živjja • rine’ sploh davki, ki podražujejo davt-A,ln, ,s lan arino, a od neposrednih Zal x ^ladc lla državni davek. ^vkov f-Vam° odpravo vseh posrednih hDravn-j nančno neodvsnost vseh samo-*n teles in dobivanje sredstev za Vr§it fv nalog samouprave iz 1- dohodkov Podjetij; samoupravnih gospo- ^skih , 2 ^ohodk pyoKl‘esivnega obdavčenja vseh Vzetj v^’,cd katerega pa morajo biti iz-heg-n .’ .državljani, ki nimajo eksistenčna3 minimuma; imetja i °dvzen.la povečanja vrednosti tie X1 zemljišč po načelih samouprav-nrometne jn stavbne politike; prave ;n Za^nib doplačil za podjetia. na-^°lžna skrbeh ^ ^aterc Je tuc*‘ država beti Samoupravno Samoupravna gospodarstvo. na * • te*esa so dolžna skr- ^azvoi iJjVoiein ozemlju za vsestranski Poljedelstva, obrti, industrije in beti za hitro in končno izvedbo agrarne reforme, za dodelitev zemlje vsem potrebnim poljedelcem brez ozira na narodnost, kakor tudi za ohranitev vseh onih tehničnih in kulturnih naprav, ki so potrebne velikemu številu poljedelcev za skupno izkoriščanje in za napredni način dela. Samoupravna telesa so dolžna dalje skrbeti, da prebivalstvo po vaseh dobi poceni inventar, živino, semena, orodje in stroje. da se organizirajo in izrabljajo vse agronomske sile, da šilijo znanje v vseh kmetsko-go-spodarskih vprašanjih, da ustanavljajo vzorne kmetije, da vrše vse potrebne melioracije (namakanje in osuševanje zemljišč, reguliranje in kanalizacijo vod i. dr.), da upravljajo in pospešujejo samoupravne gozdove, pašnike, rudnike, zdravilne vrelce in da jih branijo pred prisvojitvijo od strani privatnikov, da ustvarjajo podjetja za izkoriščanje vodnih sil in proizvajanje gonilne sile (električnih in drugih central), da razvijajo lokalne železnice, tramvajske in druge prometne zveze, predvsem dobra in Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 28-80 Din, mesečno 2-40 Din. * — —■——— čvrsta pota, tako da je brzi in neoviran promet mogoč na vsem njihovem ozemlju. Samoupravna telesa morajo stremi ti, da proizvajajo vse predmete, potrebne za zadovoljitev lastnih potreb in potreb nji-hovega prebivalstva, v svojih lastnih delavnicah. tovarnah in gospodarskih podjetjih. Vsa dela samoupravnih teles se morajo vršiti v lastni režiji. Ljudska prehrana. Vsa samoupravna telesa, a predvsem mestne občine, so dolžne posvečal posebno skrb prehrani prebivalstva. Radi olajšanja prehrane naj se samoupravna telesa združijo v zveze sosednjih oblasti, okrajev in občin. Te naj ustanove svoja skladišča in prodajalne, da kupujejo na debelo vse potrebščine prehrane in odela ter jih prodajajo neposredno revnemu prebivalstvu brez dobička. Isto naj velja tudi za proizvode samoupravnih imetij. Samoupravna telesa morajo osnovati konsumne zadruge delavstva in revnejših državljanov v mestu in na vasi. da skrbijo za ceno, enakomerno in pravično razdelitev življenskik potrebščin, kolikor sama niso organizirala te službe. Dolžnost samoupravnih teles osobito v mestih je. da ustanove javne in cene ljudske jedilnice. (Dalje prih.) Po zakonu o zaščiti države. Preteklo soboto se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem razprava radi obtožbe predsednika Strokovne komisije, sodruga Fr. Svetka, ki je bil obdolžen, da je med stavko v tovarni Westen sklical shod stavkokazov ter jih tam opominjal in poživljal, nai se pridružijo svojim stavkujočim tovarišem. 1 Sodrug Svetek je svoje dejanje možato priznal, brani! se je le očitka, da je hujskal. V svojem zagovoru je navajal, da jc stavkokaze le podučil, da s tem, ko oni stavko lomijo, stavko je podaljšujejo ter s tem škodujejo tovarišem in sebi. Trdil je, da je bilo mnogo stavkokazov navzočih na prvem shodu, kjer se je vršilo glasovanje o . tem. ali se sprejmejo pogoji delodajalca ali ne. Mnogo teh je na shodu glasovalo za stavko, nakar na so šli nekateri še isti večer na delo. Zdelo se mu je, da je tako početje nemoralno in je kot predsednik kovinarske organizacije čutil dolžnost, da jih na shodu na to dejstvo spomni. Predsednik sodnega dvora je kot dokaz, da je obtoženec v resnici zakon kršil, prečital letak, ki ga je obtoženec podpisal. Omenjeni letak se glasi: VAM. KI SE BOJUJETE PROTI SEBI! Vaš tovariši in tovarišice se nahajajo v težkem boju. Kaj zahtevajo in za koga se bojujejo? Znano vam jc, da je bila večina delavstva v tovarni s plačami nezadovoljna. Draginja je vedno naraščala, tako. da je od zadnjega poviška plač, pa do meseca marca dosegla 43 odstotkov. Ono blago. ki te je stalo prej 100 kron, velja sedaj 143 K. Toraj za 43 K več ko prej. Seveda, če se je življenje podražilo mora delavec tudi gledati, da dobi več dohodkov, ker se sicer ne more preživljati. To je bil glavni vzrok, zakaj so postali tvoji tovariši nezadovoljni s plačo ter zahtevali od svojega društva, da v njihovem imenu predloži g. Westen-u zahtevo po povišanju plač, in sicer za 50 odstotkov. 7’udi gospod VVesten je priznal, da so plače mnogo prenizke, ali udal se ie pritisku svoje organizacije, ki se imenuje »Zveza industrijcev«. katera namerava razbiti delavske organizacije za to, da bo s mora! vsak delavec, če bo hote! povišanje Dlače, posamezno hoditi k svojemu gospodarju prosit za zvišanje. Njegov uspeh bi bil malenkosten, kajti tudi če bi mu zagrozil, da si poišče druge službe, se on tega ne bo ustrašil, kajti za enega človeka dobi kmalu nadome- stilo. Vidiš to hoče »Zveza industrijcev«! Zato je naročila vsem svojim članom-podjetn&*om. da naj se z zaupniki, ki prihajajo v imenu vsega delavstva, ne pogajalo. temveč nai gledajo, da se jih znebijo — da jih vržejo iz službe. Priznavamo radi, da gospod Westen pri stavki ni toliko zakrivil, ali storil je oa tudi on napako, ker je bolj poslušal Zvezo industrijcev kakor pa svoje pridne delavce, katerim se ima zahvaliti za vse svoje bogastvo. Vprašanje je, kai boš odgovoril sedaj ti. na vprašanje?: Ali so krivi tvoji tovariši ali je kriva »Zveza industrijcev«. Ali misliš, da imajo tvoji tovariši, ki stavkajo — prav ali ne? Če misliš, da imajo delavci prav, potem prijatelj je zadnji čas, da jim pomagaš. Pravica mora zmagat! — če zmaga krivica, bo tildi za tebe slabo. Pomisliti moraš, da s tem. da ti delaš ■med tem ko tovariši stavkajo, da ti to stavko zavlačuješ in povzročaš nepotrebne žrtve svojim tovarišem, ki se ne bojujejo le zase, temveč tudi za tebeu Še ie čas. da se tega velikega greha rešiš. Pridi v petek, dne 5. maja ob 4. uri Dopoldne v prostore gostilne pri »Divjem možu« (Spodnja Hudinja), kjer se bomo pogovorili o stvari. Bati se ti ni treba ničesar, kajti na ta sestanek stavkujoči tovariši ne bodo prišli. Če prideš na sestanek, kjer se bomo oosvetovali, kako naj to stavko čimpreje končamo, boš štorih prav. Pozabljen bo tvoi greh, kajti delavci bodo videli, da si bil le zapeljan. Če te pa ne bo. bodo vedeli, da si Izdajalec njihovih in svojih koristi. Premisli kai storiš, kajti izdajalcem pljujejo vsi pošteni ljudje v obraz. Pridi, še ie čas!! V nedeljo bo že prepozno, kajti ta dam se bo vršil velik shod, kjer bodo delavci zvedeli, kdo je tisti, ki pije njihovo kri. Imena vseh stavkokazov bomo priobčili v vsem časopisju tako. da jih bo cel svet spoznal in obračunal z njimi. — Premisli si dobro, predno se odločiš! Franc Svetek. predsednik Osr. društva kov. v Ljubljani. Zagovornik dr. Rakun iz Celja je v sijajnem govoru branil obdolženca. Navajal je: Visoko sodišče! obdolženec svojega dejanja, v kolikor ga je storil, niti malo ne taji. Ako ie obdolženec pozival nestav-kujoče delavce, da se pridružijo svojim stavkajočim tovarišem, ie s tem činom ie med obemi posredoval. S tem. ko je povzročil, da so tudi oni prenehali z da-lom, je nameraval stavko skrajšati ter upostaviti zopet red. Zato ne more biti niti govora o tem, da je kršil mir in red v državi, S stavko so si hoteli delavci zboljšati svoj gmotni položaj, kar ie tudi v interesu države, da ima zadovoljne državljane. Obsojen bi moral biti podjetnik, ki svofe delavce tako slabo zlača ter jih s tem sili v stavko, ne pa obdolženec, ki "ie stremil za tem. da se vsi delavci pridružijo stavkujočim ter s tem stavko čim-preje končaio ter upostavijo zopet red. Vsaka doba zapušča za seboj kulturne sledove, če bo obtoženec obsojen, bo ta obsodba žalosten spomenik današnje nekulturne dobe. Ako pride kdo k meni in mi toži o slabi plači, pa če mu nasvetujem, da nai za to plačo ne dela. bom pa radi tega kaznovan. Zdi se mi, da bi bila taka kazen proti smislu justice (pravice) pa tudi če bi javnemu uradniku kaj takega nasvetoval. Po zagovornikovem govoru se je senat u J aknil k dajšemu posvetovanju, nakar ie bila razglašena sledeča obsodba: Franc Svetek je spoznan krivim, da ie kršil zakon o varstvu države, ker je ODominial in nozivljal nestavkuioče delavce na štrajk. S tem je kršil člen 11. omenjenega zakona ter se obsodi na teden dni zapora. Kot olajševalna okoliščina je bilo ušteto deistvo, da obdolženec še ni bil kaznovan in da ie svoie dejanje priznal. Sodr. Svetek se bo proti tej obsodbi pritožil. * S to obsodbo se končava drugi del velikanske borbe celjskih kovinarjev. Po istem zakonu je obtoženih poleg sodr. Svetka še okrog jlelav. nikov, izmed katerih ve bil eden z ien na dva. drugi na štiri dni zap • ^ kai pred njimi tudi nekate t na 24 ur. Ostali bodo sojeni prihodnje 3aS' .... .--------------------------------- državljanu, kateremu je čelom demokracije, odvzemajoč nepo- nosti, ampak ga zmeša. ( srednim potem ogromnemu delu državljanov najvažnejšo politično pravico. Priznavajoč na eni strani vsem pravico glasovanja, uničuje večini pravico in na- pravlja tako iz volilne pravice sredstvo izrogavanja. (Klic: Gospod minister Pribičevič se smeje!) Kristan: Smejejo sc vsi, ker jim ni nič ležeče na koristih naroda. Tukaj hočejo ustvariti kliko, ki bi vladala tako, , JJ1V, nuna tu v wjv«.v* — kakor hočejo dva, trije v deželi, in zato določa najosnovnejšo prav -----— tr vjjvi v ci uicvaiit/v jv/ nv-pi TTlCflj'^ j jeti, ker je nasproten najosnovnejšim na- državlianu, kateremu jc nai za —— -...........— ----- nos«, ampak ga zmeša To^ redbe o postavljanju okraj Q se§te tov, o posebnih nosilcih h - ne v • vanju glasov po okrožjih- okr0žjih' e ali se voli po okrajih ali 1 zjagal v treba bi bilo advokata, da §^0 mogoče podrobnosti. Enako dvoJ-neni * de v zakon tudi predpisi o . ličniku in o načinu razdeljevanja da tov. Če velja za kateri ^ razi111?, - | mora biti pregledan, ^ase”’lj|ni zakon> L , • ljiv, mora to veljati za voj vsak0^ se lahko smejejo. Toda ne bodo se ved no smejali, Socialistični klub nikakor ne opore- državljana. žal tfllOgO Predloženi načrt pa 5maakej ki wv,v..cn.oi..^m iuuu QiK.aK.ur ne upuic- dingih in mnogo večje_ nap ’.p de# ka potrebe, da se sklene volilni zakon; pravljajo iz njega reakcionar spo jaso ' i ^^žtcieio nj - n0Cl»j ložene že davno prej, ni nikakor opravi čeno, da se sedaj ne izdela cel zakon in predloži rednim potom, kakor bi bilo do- , ,V1 I11UJV ................ stojno zakona tolike važnosti. slučajih popolnoma nasproten^^ jz Načrt, predložen Narodni skupščini, cev. Ne le, da je s tem n< t,,,riKat%^ kandidatom naj se Pri.šteJ’^PreV na in razpolaga z glasovi vohlcev ne§te » ki m<,;c biti in ki bo vpr^„sl volJi wr« i^piaviju s svojimi liintuiciiiuaim siopsiva inunjbiu 3ctopS^ irlie' starega zakona, temveč ga neverjetno ampak izigrano je celo zas u ^ kvari. Ni dvoma, da je zakon za volitve ne. Predloženi sistem .d01 kj stvar^ .j0 dne 28. novembra 1920. imel velike na- novano relativno večino, pake. Te napake je vsekakor treba od- j v kateri je razvoj ustvar‘‘ nezi praviti; toda načrt; ki sta ga izdelala 1 strank, je ta manjšina lanK na. Namesto zastopstva naroda utrjuje ta -is en, zastopstvo nekih klik, ki so lahko sil i ne zast°Pnice resničnih narodnih ni^P^1131"3'7110 se more 'lz takega izumet-nacm^3’ v narodu obstoječim razmeram nS«?inega. zastopstva poroditi le vlada sni-ni 7lada- ki bo večini naroda na- SSla’ V. ’ ki I)e le da ne bo demo' Pravih’ , ‘ ,ne Ie da ne bo vpoštevala stavi,• ni po.treb naroda, ampak bo predpo- ozirnm • J sv°je ^{ke vsem drugim DrpriCfo m,kl bo’ P°dPrta od napačnega stvarnik ,2’ .upravl^aJa na način, ki je varno absolutističen. — (Dalje prih.) O poroti. HDpavw zadniem članku smo dokazali sodPi,!fenost in P°trebo porote in da je v v&nje ljudskih sodnikov posebno hlevov ,slučajih demokratičen za-današnjega časa. unaio n en obseS pristojnosti pa naj cleianja .t:na sodjšča in katera kaznjiva stvo? TDaj s.Pada.io pod njihovo sod-slučajev no 3e’ da se vseb kazenskih to, jje ne more obravnavati pred poro-lenkost , nesmiselno, za vsako ma-tega v osemenjevati porotnike. Vsled nem rev avadne.iših slučajih — v sploš-" še no^n? pri Prestopkih in pregreških 'Šča. C sodijo do sedaj običajna so-va deiarrPray so malenkostnejša kaznji-bi bilo yčasih tudi take narave, da vem sod^estno’ da sodelujejo pri njiho-Pa v da« x 4 *ud* ljudski sodniki, vendar Pa v dan x • ^ ljudski sodniki, vendar Pritecr^-^em ^asu še ne bi bilo mogoči Se čutil naroda k ternu sodstvu, ker k oro-n S-ten?. Preveč obremenjen in bi s?dnikov -ZaciJa sodelovanja ljudskih pJih siia teh manjših kaznjivih dejala vnr-iž! •' Vsled tega naj se rešitev Pa Prepušča bodočnosti. Ko ral° to v« vtudi to zahteval, se bo mo- V v?lasanje tudi rešiti-f.l°boko s drug‘l1 kaznjivih dejanjih, ki je&ie na e?.ai° v današnje socialno živcem aiHaj ..s9d*J'° porotna sodišča. Po ^avnem a,Vstnjskem, pri nas še sedaj rotna bazenskem zakonu, so sodila ve- iskem zakonu, so sodila po- acuvuuu, 5>u suuua pu- 2a kateraIsca v vse^ kaznjivih dejanjih, ni,v C1cl PTrw.* to i i i____ . v m ucjaiijui, niio nad -8irozi. ta bazenski zakon s kaz-0tlodaia ° Je^e- Ker pa moderna za-•st°Pnjuir»^:ue p°zna tako iednakomerno v - loivu jcuiičuvuuici iiu na^e?a no Se kazni in sloni tudi osnutek Jn°dernpmVe5a bazenskega zakona na polje da ^rnerjanju kazni, je pač naj-aznjiva i13.-1 Se direktno naznačijo ona dejanja, katera naj sodi porota. (Dalje prih.) pregled. vr . 3. julija do 9. julija. 3anjih nie*]a* 2- julija (dodatek): Pri poga-^o-av**?Lstavk.uj°ami rudarji v nemoči , ketT bajerju ter med deloaa-,avi! Predsednik proletarske 0 stavb- kornisiie sodr. Hartmann, da se ^jetniiu3 se ostreje nadaljevala, če se vam oj!? ,ne uMonejo delavskim zahte-^avni k iO-OOO rudarjev. — Nemški D°Sodhr> i. Podpisal nemško-rusko $ka radi katere se je razbila genov-lavskp ^ren?a- — Kongres angleške de-J,e v Edinbourghu odbil D°litičnr> tZVez° s katerokoli buržoazno s trem; JS^ko, Obenem se je kongres ktl zone!!1111' glasov proti 260.000 izre-V Berlin mosk0vsko internacionalo. — Se te demonstracij proti pan-Ijudi. 0111 udeležilo nad pol milijona ! da bPQ0n?^, 3. julija. Listi poročajo, j elgrajska vlada zaradi srditih i I medsebojnih prepirov najbrže podala de-misijo. — V Avstriji bodo radi državnega deficita letnih 201 miliard kron zvišali cene pri osebnem in tovornem prometu do 130%. — Rimski list »Azione« poroča, da se zavezniške države posvetujejo o novi mednarodni buržoazni konferenci, čeprav se ravnokar vrši taka konferenca v Haagu. Kapitalistični diplomati so dobili nekako blazno manijo, da potujejo od enega , konca sveta na drugi in se zabavajo. — Pri zborovanju konfederacije dela v Parizu je sodr. Jouhauv (Žuo) poročal, da se bo vršila v decembru velikanska mirovna konferenca* ki se ie udeležijo v prvi vrsti socialistične, potem na ostale mirovne organizacije sveta. Pobudo so dale predvsem nemške organizacije, ki prosijo za pomoč vsega sveta, da se enkrat za vse-lei ubijejo vojne nakane oangermanstič-nih rovašev. — Na Madžarskem so sklenili ostro nastopiti proti pretiranim cenam živil, pri čemer bo akcijo vodilo prehranjevalno ministerstvo. Tam vsaj sklepajo. A pri nas? — V Rumuniji je krvava reakcionarna justica no 125. porotnem zasedanju obsodila komunistične »atentatorje«, to ie 28 ljudi, na kazni od petih lei do dosmrtne ječe. Z Rumunijo *mo si v krvnem sorodstvu. — V Berlinu so pričeli obravnavo proti ruskim carističnim morilcem, ki so ored nedavnim na nekem predavaniu hoteli ustreliti vodjo ruskih kadetov Miljukova, ubili pa so žurnalista Nabokova. — Na Dunaju so končali proces nroti komunistom (v Avstriji je klerikalna vlada!) in so glavnega urednika »Rote Fahne« obsodili na 10.000 K kazni. — V Ameriški republiki San Salvador je grozna povodenj uničila eksistenco stoti-sočim ljudem. 10.000 usmrtila in odnesla cela mesta ter vasi. — V Berlinu so šovinisti hoteli s palicami pobiti znanega republikanskega novinarja Maksimilijana Hardena. Policiji pa se je v zadnjem trenutku posrečilo preprečiti ta novi politični umor in krivce aretirati. Torek. 4. julija. Samostojni poslanec Mermolja ie izrekel v belgrajskem parlamentu sramotno predrznost, da ie krivo današniih gnilih razmer v državi kmetsko in delavsko ljudstvo, ki za svoje mezde premalo dela! Da se pa gospodujoči krvosesi od tega premalega dela vseeno in še bolj debelijo kakor tiste umazane živali, tega ni povedal. Kmetie in delavci, zapomr nite si to podlo žaljivko buržoaznega zastopnika! Sreda, 5. jujija. V belgrajsld vladi je vedno večji razpor. Pašič je zavrgel pogodbo z Italijo, ki so io ustvarili naši diplomati ob priliki genovske konference. Pravosodni minister se kuja. ker je kralj pomilostil Stejiča. — Na bolgarsko mejo so poslali del jugoslovanske armade. Kriv novi vojni, če pride do nie. pa je belgraj-ski režim, ki počenja neverjetne krivičnosti nad prebivalstvom v Macedoniji in ga tira z voiaško silo in žandarmskimi metodami v obupen odpor! — Bavarska vlada, ki je klerikalno in reakcionarno pobarvana. se ie izrekla proti socialističnemu zakonu o zaščiti nemške republike. Bavarski črnuhi se bodo morali vseeno ukloniti. — Delavske zadruge v Julijski Benečiji so prešle v popolnoma socialistične. roke. Komunisti nimajo niti enega zastopnika v odboru. — Na vsedržavnem svetu italijanske delavske konfederacije se je poslanec Daragona izrekel, da ne preostaja delavstvu ničesar drugega, kot da v izboljšanje položaja izrabi svoje parlamentarne sile. to ie. da se izreče za vstop v vlado. O tem bo sklepal socialistični kongres v jeseni. — Litvinov, sovjetski de- ! legat, je na liaaški konferenci izjavil, da | se vsa sovjetska delegacija vrne domov, j če ne zve tekom enega tedna, koliko bodo j dale antantne države Rusiji kredita. Se-' dai kapitalizem ne bo več dolgo z Rusijo mešetaril. — V Haagu so aretirali 15 ru-i skih monarhistov, ki so se s pomočjo na-: pačnih dokumentov utihotapili na konfe-i renco. da usmrtijo sovjetske delegate. —*. Ameriški miliarder Morgan ie v sporazumu z antantnimi člani pariške konference sklenil sklicati za mesec november v Pariz novo konferenco za posojila. Miliar-i derjem se še hoče miliardnih dobičkov. —i V Mariboru so imeli demokraški mladini zbor. na katerem so proslavljali prihod dr. Kukovca, ki bo odslei deloval za štai iersko frakcijo liberalne stranke. Ostro so obsodili Hribarja* ki da noče nič slišati o kaki razdelitvi Slovenije in liberalne starine okrog »Naroda«, ki podpirajo razči-ščevalni boi ravnatelja Jadranske banke Kamenaroviča proti huclo zanimivemu gospodarjenju Žerjavovih pristašev s tujini denariem. Sploh se je na tem zboru pokazalo. da mladinovci nočejo na pota poštene politike in da je razdor med slovenskimi liberalci vedno hujši. Njihovo slabost je pokazalo že malo število udeležencev tega zbora. V resoluciji so povedali očitno laž. da so se socialisti zedinili žnjimi glede oblastne razdelitve Sloveni-ie. S takimi sredstvi seveda ne bodo tako kmalu zopet na zeleni veji. Četrtek, 6. julija, Sodr. Korun dokaže finančnemu ministru v parlamentu na te-jnelju konkretnih slučajev, da so vladni gospodič z izvozničarskimi dovoljenji poče-niali najgršo korupcijo. — V Sarajevu pričetek obravnave proti komunističnemu poslancu Djakoviču, ker se je udeležil kongresa moskovske internacionale 1. 1. — V Berlinu izhaja zaradi splošne tiskar-i ske stavke samo en časopis, in to je socialistični »Vorwarts«. — Stavka tekstilnih' delavcev na Angleškem je na višku. V. raznih mestih je prišlo do krvavih spopadov s stavkokazi, ki so jih izzvali podjetniški agenti provokaterji. V Manchestru se je zgodil slučaj, da je tak podkupljeni agent z dinamitom pognal v zrak hišo. v,; kateri stanujejo stavkokazi. To zato. da bi potem krivdo zvalili na stavkujoče in prisilili vlado k oboroženi akciji proti njim! — V Washingtonu so sklenili stavkujoči ameriški rudarji (800.000 jih je že in stavkajo od 1. aprila dalje!) ustanoviti lastno banko, da bodo imeli od nje pomoč. Denar svodih organizacij, ki je bil doslej naložen v buržuiskih bankah, bodo vanjo naložili. — Kverešijo, indijskega vstaške-ga vodjo in naslednika znanega Ghandija, so angleški zatiralci tudi prijeli in ga obsodili na enoletno težko ječo. — Na, Bledu se je vršila II. konferenca industrijskih podjetnikov v naši državi, katere se je udeležil tudi kralj. Ob tej priliki so zlasti slovenski industrialci povdariali, kako se jugoslovanski industrializem vedno boli in bolj združuje v enotno fronto. Delavstvo nai si vzame ta migljaj k srcu! Petek. 7. Julija. Špedicijski delavci v Zagrebu so zastavkali, ker jim delodajalci nočeio povišati mezd za 30 odstotkov. — Maksim Gorki je francoskemu komunističnemu pisatelju Anatolu Franceu poslal pismo, v katerem ostro obsoja postopanje sovjetske vlade proti obtoženim socialistom. Francea poživlja, naij zastavi ves svoi ogromni vplivv da se ta boljševiški škandal neha. — Caristična atentatorja, ki sta hotela Miljukova usmrtiti, so v Berlinu obsodili na 12 oziroma 141etno iečo. — V Belgrajski skupščini je dr. Trumbič. eden med ustanovitelji naše države, ostro napadal politiko vladnih strank, ki bodo to državo v najkrajšem času ubile. Na Dopoldanski seti ie radikalec Ševič hotel z revolverjem ubiti zemljoradnika Vidakoviča. Sijajne razmere! — Na Grškem sta se pojavili kuga in kolera. — V berlinskih zaporih se je obesil »berlinski Lan-dru«, ki je po vzgledu tega iz temnih vzrokov umoril celo vrsto žensk. Sobota. 8. julija. »Naprej« priobčuje poziv iz Celja, naj bi se zavedni proletariat v Jugoslaviji namesto vsesokolskega zleta v Ljubljani udeležil 6. avgusta vse-delavskega zleta v Celju, h kateremu pridejo proletarci tudi iz drugih dežela. Informacije daje zletna pisarna I. vsedelav-skega zleta 1922 v Celju, Vodnikova ulica 3. ki tudi mrzlično organizira to ogromno prireditev. — Rudarska stavka v avstrijskem Štajerskem je končala s popolnim uspehom. — V Benetkah se je za? ključila konferenca južne železnice, katera se bo internacionalizirala, vendar je dana vsem prizadetim državam pravica, da odkupijo njene proge na svojih ozemljih. — Stavka kovinarjev v Italiji se je za neke severne pokrajine, med njimi za Julijsko kraiino, končala z uspehom. V drugih pokrajinah gre tudi k zmagovitemu koncu. — Vatikanski papeževi gardisti so se uprli in uprizorili demonstracijo, ker jim ni več živeti ob plači, ki jim jo daje božji namestnik! —» V francoskih strokovnih organizacijah, ki so se pred nedavnim odcepile od glavne strokovne zveze in se priključile moskovski internacionali. je prišlo do silovitega razdora, ki bo večino zopet privedel nazai k Amsterdamu. Pred enim tednom so imele te odcepljene organizacije kongres v St. Etiennesu in tam se ie razdor pričel, predvsem radi novice, da se je angleško delavstvo z 90 odstotki glasov izreklo proti Moskvi. Nedelja. 9. julija. Okrožna konferenca ljubljanske okrožne organizacije SSJ v Ljubljani. i NARODNA SKUPŠČINA. ' 11. julija. Proračunska debata. Go- voril je vodja radikalcev Ljuba Jovanovič, odgovarjal je še dokaj umerjeno predvsem na zadnji Trumbičev govor Popoldne je govoril poslanec Brodar (SLS), ki je čisto pravilno nastopil proti izredno visokemu številu orožnikov, policajev in detektivov v Sloveniji. Ker pa je pozneje kritiziral razne naprave tudi čisto s svojega strankarskega stališča in se izjavil za avtonomijo (že vemo zakaj) je njegov govor veliko učinka izgubil. Prihodnja seja 14. julija. Politične vesti. + Vprašanje discipline. Muslimanska stranka ima dva ministra v vladi. Kongres muslimanske stranke pa je sklenil, da morata odstopiti. Vendar ministra osta neta v vladi; ne uldoneta se sklepom kongresa. Na ta način pobijajo posamezniki stranko. — Kako more imeti ljudstvo zaupanje, če vidi take zglede! Seveda, treba je člane v malem navaditi na pokorščino napram sklepom. Prav nič ne smemo poslušati tistih »slogašcv«, ki bi hoteli imeti stranko le »veliko«, za notranjo ceno jim pa ni nič mar. Ali ni boljše, da izbacnemo razdiralca prej, nego si nekega dne izmisli iti v vlado, stranka bo rekla ne, on bo pa vseeno ostal minister? Kar imajo muslimani šele zdaj, smo imeli mi že pred 2 leti, pa še bi imeli, če ne bi dosegli železne discipline. Seveda, še bodo prišli nekateri in se bodo še naprej norca delali in razlagali, da ie tudi kršitev discipline dobra, če je koristna. Mi pravimo, da bo za gg. ministre vedno koristno ostati v vladi... + Število strokovno orgnizlranega delavstva v Avstriji je znašalo v preteklem letu 1,079.777, kar znači, da je bil vsak šesti prebivalec strokovno organiziran. Če že ne more stati avstrijsko delavstvo na čelu strokovno organiziranega delavstva, je pa vendar na četrtem mestu, in sicer takoj za Nemčijo. Anglijo in Italijo. Vodstvo strokovno organiziranega delavstva povdarja potrebo gospodarske izobrazbe, ki bo igrala zelo važno ulogo pri bodočem socialnem pokretu. -f- V Miinchnu so se sestali bavarski veleindustrijci ter so se razgovarjali o možnostih razcepa Bavarske od Nemčije. Obravnavali so predvsem gospodarske posledice te nameravane ločitve, kar je čisto razumljivo. Kapitalistom gre vedno le za profit, vse drugo jim je postransko. + Berlinska policija je na sledu morilcema Rathennaua, ki se s kolesi potikata po južni Nemčiji. Razpisali so naknadno nagrado v znesku 2 milijonov mark za izsleditev H. Fischerja in E. Kerna, ki sta morilca. + Padec nemške marke povzroča zaveznikom veliko skrbi. Katastrofalni padec nemške valute vpliva že tudi porazno na ostale valute in tudi na spremembo zavezniške politike. Angleški in ameriški bankirji so sklenili podpreti nemško valuto. Angleški ministrski predsednik Llovd George pa se je izrekel za milejšo politiko proti Nemčiji, ki vsled tega 15. t. m. najbrž ne bo plačala obroka v znesku 35 milijonov zlatih mark. + V Grodenu pri Cuxhavnu je zletelo v zrak skladišče miru Poročila pravijo, da je ta eksplozija delo reakcionarjev, ki žele stopnjevati politično zmedo v Nemčiji. KeT so potrgane vse telefonske in brzojavne zveze, se jim je to tudi deloma posrečilo. + Ladijsko osobje na Reni je zahtevalo po holandski transportni delavski zvezi povišek plač. Ker niso pogajanja privedla do zadovoljivih zaključkov, bo holandska organizacija v bližajočih ^ se dnevih proglasila stavko. V tem slučaju bo stopilo v simpatijsko stavko tudi osobje pri nemških tvrdkah. Ta stavka bo občutno škodovala nemškemu gospodarstvu. + V proglasu internacoualne strokovne komisije se glasi odstavek: »Internacionalna strokovna komisija se izjavlja podpirati splošni akcijski načrt nemškega delavstva z vsemi razpoložljivimi močmi. Internacionalna strokovna komisija proglaša poraz demokracije v Nemčiji za poraz internacionalne demokracije. Internacionalna strokovna komisija zahteva od vseh svojih članov in somišljenikov aktivno solidarnost. Nobeden ne sme osta ti brezbrižen pri boju. ki ga mora izvoje-varti nemški proletariat! Svetovni mir in gospodarski napredek stojita rta kocki. Vsak mora vplivati, da ne bo politika vlade v njegovi deželi ojačila stališča reakcionarjev!« + V Genovi so se spopadli fašisti in komunisti. Bilo je več mrtvih in ranjenih Stražniki so prišli fašistom na pomoč ter so aretrali 61 komunistov. Tudi v Florenci je prišlo do spopadov, kjer pa je policija aretirala več fašistov. + V Budimpešti je stopilo v stavko 1200 delavcev v tovarni »Rima Mura-nyer Einsenvverke«. Stopili so v stavko zaradi mezdnih razlik. ■+ Ruska rdeča 1,370.000 mož. Polee teh je se 500.0 ^ loozvane armade za posebno • sestavljena iz najvestnejsih m ^ 5n nikov. Rdeča armada ima f peh° Veči-21 konjeniških divizij. Častniki so noma bivši caristični, ki vestno ^pon^ jejo svoje dolžnosti. Med tehrn ^ sedaj jem v tovarnah za vojne Nemcev. Rdeča armada 1 ima lemcev. Koeca . ,^0 tež- 1,500.000 pušk, 2000 poljskih.1in ^ kih topov ter okoli 10.000 .str 3 kopi0vi. Iz Nemčije prihajajo redno le ?; k Jzde. Tovarne za puške v Tuli m toevstau^ lujejo mesečno 20.000 pusk m • ^ bojev. Putilovski zavod je izdelal lam topov. . • „ Rusi v + Vzrok, zakaj konferirajo je . Angleški vojni minister L genovski konferenci prizn ' guSijo čejo zavezniške države sovjet ^ sj. zato na konference, ker se boje. r(Je. cer Rusija »začela s sitnostmi«. trpi ča armada je »zdaj brez dela _ovedal gladu«. Seveda ni vojni minister v s!eP, nič novega, ker je že vsakdo, Ojucio- uganil, da so pričeli upoštevati ^ ar-narno Rusijo šele takrat, ko je mada zdrobila vse od antante o^ija 111 caTistične tolpe in se je P0^.* ustrašila niti strašnega gladu, 1 ^glostj10 del kar okoli 30 milijonov toiiko je sicer, da mora ruska repu vaditi krepkih rok odtegovati delu .^ti so v orožju, toda zavezniški mK>. ediu| pokazali dovolj očitno, da je pla^J argument, ki ga še uposte radi francoski imperialisti bi sicer y(j ue' govorili samo z orožjem, tou -m op' orge. ki je primoran stranko v som na mogočno delavsko ,jtika »su®' glSji. se je streznil. Njegova — "~'ka in cele koze« J® , j: v HaaS11'’ ;enovi in ga bo najbrž ^tovaj1 Zakaj ruska delegacija >je ^ jjoyd ue-pokazala, da se ne da vjeti orgeju. Finančni f' Ameriško posojil0- kajor, bor je odobril ameriško P . up°r^j ’ tudi načrt, kako bodo P?503 ^Oa Načrt pravi, da bo iz tega P drUŽ° m no 7% investicijsko posojd > predvS k porabi za povzdigo pr0oritTieren za mostove, železnice. Pr ,g (Pr°S odpade tudi za bolnice m _ _ orm°z Murska Sobota - Ljutome bila s tem zasigurana.) } + Politične razmere na liaravn<* Medtem ko se na ena str ^<^1, si razveseljivo širi sociahstic _ ySki zak Pa vlada osnovala Protl^, vsemi ki bi naj čuval državo pre §;rijo gočnimi prevrati. Delavce, komUnistic alistične, anarhistične ah 5^—ip *** ideje kaznujejo z zaprjjj® idej0 dejag Kdor pa hoče eno ali % zapor’ sko uresničiti, ga kaznuj J ^ zait od 10—15 let. Ta protS držav-velja tudi za državljane tuj — Dnevne Darila namenjena v voi»j ->sr; v Sloveniji. Slišali sm° r^uŠtvo Z° jz časopisju, da je odposlalo deklet^ Ženih Jugoslovanskih žena Amerike petdeset tis^t *4°Wa nam, vojno-oslepelim, ka »*v„vi ,______________ oW, imravn*?1.1,1 apr^.jj po odposlana na iiaslov upra . da« ter »o je to izročilo p . pom^L F za javno pomoč. V bedi , d^°^'0O .ie vsak z veseljem prlčjLdelilo n m^ dolgem času se je res vsote, nekaterim vec u let ■ Večina deležnih je prejela w: je draginja od lanskega leta veliko na-stla’ ie vsakemu lahko razumljivo. da si vsakdo veliko manj pomagal s prejetim eskorn, nego bi si bil v takratnem času, Mm've i ia Domoč objavljena. Skoraj po x .m leJu so dobili samo nekateri, neka-r>a ,se Znano vseh.,pevcev kovinarjev ozi-Dri DeV(ft ^stih, ki bi hoteli sodelovati ^Svohnrf zboru Uubljanske podružnice Tai«s!!\?a^etek točno ob 6. popoldne. bo^e« * Uubljanske podružnice »Svo- Se 3,113 bolniška blagajna v Ljubljani 'Mislil e?ST10va'a z dnem 1. julija 1922 v 14. ,OIla o zavarovanju delavcev od O^fožJf ^2. »Uradni List« štev. 62, v Ljubi- ,. ufad za zavarovanje delavcev v 2itjjre in niene poslovalnice in ekspo- t^crožnPa v Poslovalnice ljubljanskega cev v . uratla za zavarovanje delavnik). a' *td. (Prim. včerajšnji naš uvod- CeSIe, stranif.na deska. Q. Angela Umeggova je stanov z. nasiljem grozila, če ne sprazni v taiin3?12- Tisto sobo bo baje ona rabila ali ,-e stvene svrhe. Stanovanjska oblast, oejanje Umeggove pravilno? Maribor. bolj 5rav5 i® letos veliko večja in veliko v nj- -er^a kot v prejšnjih letih. Zato je 2dru?l opanje izven določenih mest leto jp silnimi nevarnostmi. Lansko Vednif P°bciia izdala naredbo, ki prepo-Dred i. kopanje zunaj teh mest, kar je 5jern ki.m. z°Pet Ponovila v tukajš- da hi ^aS?-Pisju* ^avzlic temu ni videti, da 7mie-i stvo za to Prepoved kaj pridejo linH- ®pazib smo celo, da se kop- ^a na ih p’ 7^asti otroci, tam, kjer je vo-Po P®varna in da jo skušajo celo Se poiiL?lnn: Preplavati. Ni videti, da bi *a. Ali • a sama za svoje naredbe briga-tlezasli^G res treba> da se zgodi kakšna todain.1^ nesreča, predno se bodo me-• ^ilc? šem nio TJetno re^ °PazuJe§ lahko v na-stih dp1-h sre^ P0 deseti uri po ti- vsaki mesta, tam, kjer so malodane Svetišm neposrednega davka. 3. Zavzetje stališča «in slučajnosti. Železničarji, pokažite z velikansko udeležbo. da ste siti provociranja od strani merodajnih faktorjev, ki so zakrivili, da žive danes železničarji v največji bedi in tega nočejo uvideti! Zato poživljamo zastopnike vseh parlamentarnih klubov, ki pravijo, da nam hočejo pomagati, da se shoda udeleže in se prepričajo o žalostnem stanju železničarjev. — Železničarji brez razlike političnesia prepričanja naj sc pozivu brez posebnih vabil polnoštevilno odzovejo! — Savez železničarjev, podružnica Pragersko. Redni občni zbor ljubljanske podružnice čevljarskih delavcev se bo vršil v nedeljo, dne 16. julija t. 1. ob 9. dopoldne. (Restavracija »Zlatorog«, Gosposka ulica i 3, Ljubljana.) Dnevni red zelo važen. So-drugi čevljarji se poživljajo, da se občnega zbora udeležijo v polnem številu in točno ob določeni uri. — Odbor. Vrhnika. V nedeljo dne 23. julija ob 8.30 dopoldne se vrši občni zbor podružnice del. izobraiž. zveze »Svoboda« na Vrhniki s sledečim programom: 1, Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Ustanovitev telovadnega odseka. 4. Udeležba vsedelavskega zleta 6. avgusta v Celju. 5. Raznoterosti. Letošnji občni zbor je izvanredno važnega pomena za procvit »Svobode«, vsled česar prosimo člane, da se ga polnoštevilno udeleže. — Odbor. SODRUGI, 6. AVGUSTA VSI NA I. VSE DELAVSKI IZLET V CELJE! Socialist si. praviš. Ali bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-preju«? In koliko članov socialistični stranki? Če si socialist, moraš biti aktiven član socialistične rdeče armade. Če nisi. tedaj ves tvoj socializem ničesar ne izda. Gospodarstvo. Vrednost denarja. 1 dolar velja že 84.75 Din, 1 lira 3.76 Din, 100 avstrijskih kron pa 45 par, 100 naših kron velja v Curihu 1.55 švic. frankov. Žitni trg 10. t. m. Pšenica se je tržila 1400—1450 K za 100 kg, rž po 1200 K, koruza po 1200—1250 K, ječmen po 1000 kron, oves 1200 K, fižol 1000—1050 K. —1 Zavarovanje živine. Iz Beograda poročajo, da je načrt zakona o zavarovanju živine že izvršen. Predložen bo v kratkem poljedeljskemu svetu, na to pa pride pred zakonodajni odbor. = Naraščanje cen v Avstriji. Vsled padanja vrednosti avstrijske krone, rastejo cene v Avstriji v vrtoglavo višino. Predvsem velja to za cene živil. = Zastoj izvoza živine v Italijo. Prenehal je skoro popolnoma izvoz živine od nas v Italijo. Italija krije sedaj svoje potrebščine iz Madjarske kjer je živina dokaj cenejša nego pri nas. UČITELJSTVU IN JAVNOSTI V VEDNOST. Razmere na tukajšnjem zavodu za slepe so bile že okrog pol leta napete. Kaj je bilo temu vzrok, pokaže preiskava. Danes povdarjam le, da na moj stVaren članek »Ob dvanajsti uri« ni ne le nika-kega odgovora od nobene strani, ampak da je hotel oddelek socialne politike premestitev zavoda v Kočevje le pospešiti, da čimprej doseže svoj namen. Pri tem miu je vsaka strokovna utemeljitev postranska stvar, pač pa mu je vsako še tako podlo sredstvo dobro. Tudi usmiljene sestre-učitcljice /e puste rade premestiti z zavodom v Kočevje, da se le otresejo neljubega jim šolskega voditelja. To se jim je deloma že posrečilo, ker je dal oddelek socialne politike voditelja brez vsake preiskave višjemu šolskemu svetu na razpolaganje. Res lepe razmere! O ietn, kakšno stališče zavzame šolska oblast in naša organizacija, si pridržim pravico kasneje izpregovoriti. Navedem naj le, da sem danes s svoio družino tudi brez sta- novanja. ker moram sedanje v najkrajšem času izprazniti. _ Josip Kobal. Dostavek: Enako se glasečo vest sem napisal za naš stanovski list »Učit. Tovariš«, ki je predvsem poklican braniti čast, ugled in koristi svojih organiziranih članov. Strokovni tajnik pa, ki je nadome-stoval urednika, ni hotel notice objaviti. Predložil jo :ie poverjeniku UJU, ki je izjavil, da je vest preveč osebna in kot taka ne spada v »Tovariša«. Obrnil sem se zato na »Naprej«. Dalje nočem razni o-trivati. J. K- Pripomba uredništva: Res zelo se čudimo. Objavili smo prav radi oni članek »Ob dvanajsti uri«, ker smo se strinjali z njegovimi izvajanji in ker nam je usoda slepcev res na srcu. Že takrat smo dognali, da razim »Jugoslavije« noben ljubljanski dnevnik ni hotel objaviti obenem z nami tistega članka. Že vemo zakaj: Klerikalcem pač ni do tega, da bi slepci postali samostojni, neodvisni ljudje, oni potrebujejo za svoje »ideje« siromakov — kot predmet usmiljenosti; vladnim listom pa zadeva politično ni všeč, ker v celi.zadevi Zavoda za slepce igra napredna v ladji a večina kai čudno vlogo. Pa o tem bo govor tak še na drugem mestu. Danes nas zanima nekaj drugega. Pri premestitvi Zavoda za slepe gre obenem tudi za odstranitev dosedanjega vodje J. Kobala in za predajo zavoda — redovnicam. Zadeva Zavoda za slepe se vrti v neki smeri, ki ni prav, pa prav čisto nič napredna. Vzroki nam seveda niso znani. Temu nenaprednemu postopanju z zavodom se je po svoji dolžnosti in prepričanju uprl seveda vodja zavoda in iskal opore kakor sam zgoraj trdi tudi pri svojem strokovnem društvu. To društvo pa mu je pomoč — odreklo. Zakaj? Ali mogoče imenovani ni njegov član? Ali je mogoče slab Član? Nas to ne briga. Kon-štatiramo pa, da bi moralo strokovno učiteljsko društvo, ki ima na svojem praporu napisan: boj rakciji, dati na razpolago v tem slučaru vsakemu svoje moči, četudi ne bi bil njen član. Saj to je šolsko vpra, šanje! Iščemo vzroka tej odklonitvi. Vidimo samo enega: zadeva je vladni stranki skrajno neprijetna, vodstvo tega strokovnega društva pa pripada tudi vladni stranki. vsled tega ne sme društvo ničesar storiti, kar bi ne bilo všeč vladni stranki. Zato pa ti, učitelj, bodi tiho. verjemi, da kar delamo, je prav; in če izročimo šolo za slepe — redovnicam ter jo pošljemo v Kočevje, ie tudi prav. Cc tega ne storimo, kako oa naj se tepejo naši zanamci za posvetno šolstvo kakor smo se mi celo življenje. Povdarjamo. da očitek, ki smo ga tu napisali, ni namenjen UJU. temveč vodstvu. ki je očitno eksponent politične na-predno-rcakcionarne stranke. Pa bo prišel zopet »Učit. Tovariš« in nas bo udaril, češ, da smo proti učiteljstvu. Ej. prijatelji, nismo. Smo pa proti takemu učiteljstvu, ki je pozabilo na svoj nekdanji program in pozna le še enega: ugoditi v vsem vladi, pa če je tisto na-predku koristno ali ne. _________________ Povsod, kamor zahajaš, polglej, če imajo socialistično časopisje. Naroča se v Ljubljani, poštni predal 168. Dopisi. Zagorje ob Savi. Včeraj se je vršil pri nas na vrtu gostilne Rakar javen društveni shod Unije slov. rudarjev z dnev-i nim redom: Gospodarski razvoj predvoj- nega in dosedanjega časa. Sodrug " kot poročevalec je razlozil sosp razvoj, ko se je za delavno ljudstvo *> reakcije, nastale posebno P° voj • slabšal vsled vojne in pomanjkanja ra nih potrebščin in pa vsled razdrapanih r mer v delavskem pokretu samem. _ nik je opozoril delavstvo, da je t . ono, kar razdira solidarnost dela razreda, opustiti, da je za delavstvo bolj škodljivo, če se pusti zavajati n na ekstremna pota. ki več škoduj ^ koristijo. Posebno ie treba laziti, v zadnjem času hlinijo klerika ^ mi demagoškimi frazami delavstvu, ga zavedli s pravega pota. Dotakn s tudi mezdnega boja, ki je sedaj v ^ Trboveljsko družbo ter dejal, da ^ delavstvo zanaša le na svojo las fla ne pa na moč belgrajske konusu j_sjj meščanske obljube. Za njim s® J® mlečnozobi klerikalec Flisek, to 3 pavšalno blatiti socialistične voditeu^. so glasovali za vojne kredite, da _teJu delavski pokret. Tega gospoda je ^ sodrug Cobal poučil, da naj le m - ^ ne pavšalno obrekovanje pač pr^v-e ^o dokaže, posebno pa ie za klerika ^ obrekovanje nedostojno, ker rfv yoSi>°’ rikalci so biki glavni hujskači ui . ega spominja na oni 15. julii 1914 lju . flUncl-klerikalnega shoda ter^ na razne , Oo-jacije med vojno, na Zaloško ^01$, spoda v klerikalnem taboru nai ^ jma nai se ne hodi ponujat delavstv < ^ ^ ne za seboj tako črno zgodovino, ^ ji-pojde nikdar noben pošten dela razlifli manice. Čobal ie tudi Pf‘sa anjzaciia oniih ljudi, ki trdijo, da je ® vs{v0 naj' brez političnega ozadja za de jajčnega boljša ter dokazal, da brez n ^ ppeh ozadja strokovni pokret _ n® p0litična uspeha. Ce je komunisti taktik® stranka vsled svoje revidj: imela neuspehe, ie treba tak vreci rati v socialističnem smislu. skodu ie puško v koruzo in obupati. ‘ koJIujiU* bilo gotovo polovico sluša skozi do- stov, ki pa so se obnašali delav' stojno, tako da obstoja upa*V i0 na st^ sko solidarnost in skupno {aliStic- kovnem in političnem pobu t <■ ■ ^pia- ni podlagi. Delavski pokret ^ tudi guje za bodoče socialistično -.^o. mi želimo in z veseljem P°z ‘ . peki* Nesoglasje med trbovel^ iIIiaino Prejeli smo sledeči dopis: Lei -e na- v Trbovljah le 4 pekovske in stalo med njimi nesoglasje r g0 zerU' iega dobička. Vsi peki bi rad, pek J* lje čim manjše, cena pa kar TrodaiaT Varsa je dne 1, julija 1.1. ot*W cem za prodajo njegovega J ^ om provizije, dočim so vsi Pe"jJ, QosP°d do 1. julija t. 1. dajali le ^ ljaj kon-Vargi ne bi zamerili, če bi on , yečJe kurenco v cenah in si s tem P :&IJl pro; število odjemalcev, ali z zV1nrav nič 11 centov v korist prodajalcev i konsa' pomagano našemu delavstvu ,[l0 sta-mentu. kajti delavci plaČujeJ1o b(^jšeih’ re cene za kruh in niso m® ge bo »j mogli bi pa biti še na slabs^^ ■ zniža Varga (kakor slišimo) nekeg ^gni, d _i. _______j. —. m«: imtri IC3J nekai procentov pri vagi. b.a^J^|jUfani ujj bi bili s tem vsi konsumen« « kvaotlgj samo v denarju, ampak t um na£in h kruha. Povdarjamo, da m na proceh^ prisiljeni tudi drugi peki zv nrtn v §k#J prisiljeni tudi arugi p»r‘ ag0 v ^ v prid prodajalcev in znižati pc do konzumentov. tembolj yarga Pa Se delajo s pomočniki, gospod ^ pa z vajenci, katere izrablja celo n l>odnevi. Ce to gospodu V‘ ^ na dr ne zadostuje, bomo Še pos*- način, da zastavimo pot njegovemu po nlepu za dobičkom. — Prizadet} delavci. Braslovč:. Prav potihem je prišel v soboto 1. julija zvečer, nalepit plakate za Moa v nedeljo dopoldne v gostilni gosp. tancerja in oklical to tudi po obč. re-ri^r',U- ,9d !}aših so šli trije na shod, samo V« Z 1° Y P°trebi povedo resnico. v,.e. skupaj je bilo na shodu 14, beri štirinajst ljudi. Govoril je on — Rudi Do-»ovišek od narodnih socialcev. Obetal je veliko, pravil, da je za republiko, za mo-“arinjo, za militarizem in proti militariz-sm’ za vse’ kar hočete. Pomilovali u °.Sa. Poznamo ga nekoliko potem, t r Pisala pred leti o njem »Nova Dc-5 f j.ce, se ic kaj od takrat poboljšal, bi tairi-Qa P“£ie naznani shod, da bo ^ ljudstvo dobilo res pravo priliko čakati narodnim socialistom za tako ime- niten program in še bolj imenitne agitatorje in kandidate. Čadram, Poročali smo že lansko Jesen o našem veroučitelju na tukajšnji liudski šoli. Primorani sino se zopet oglasiti. Dne 8. t. m. je isti veroučitelj, rimsko - katoliški duhovnik, pretepel deklico, hčerko nekega viničarja zaradi tega, ker ni znala veronauka zadostno in ker je dne 7. t. m. morala doma ostati za varuhinjo otroku. Oče in mati se morata seveda truditi na vso moč, da oskrbita potrebno za družino in zaradi tega sta prisiljena, da ob najhujši stiski obdržita deklico doma za varuhinjo. Ako zaradi tega pri učenju zaostaja, sc ni čuditi. Ne odobravamo tega gotovo, a deklica gotovo ni temu kriva. Čudimo se pa našemu katehetu, da ravno otroke delavcev sovraži in jih pretepa. Prepričani smo, da so tudi otroci o'd kapitalistov, ki se tudi ne učijo najboljše, pa jim vendar ne stori nič žalega. Ubogo ljudstvo pa tudi nc bc vsega potrpelo, sicer bodo še začeli od-rastle pretepavati. Gospodu župniku bi pri tej priložnosti tudi priporočali, da kadar bode zopet pridigoval o napadanju kat. cerkve in njenih duhovnikov, kakor je to storil dne 2. t. m.,^ naj tudi resnične vzroke pove. Zakaj, naša stranka ne napada duhovnikov kot Kristusove namestnike, ampak kot politikarje, ki nas ubogo ljudstvo zatirajo. Gospodu katehetu pa še priporočamo, naj v nadalje dobro svoje ravnanje premisli, ker sicer vemo za pota, po katerih pridemo do naših pravic. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anion PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Kdor uporablja ZLATOROG MILO podaljša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo in zaloga: K, Bene in dr., LJubljana-Celje-Maribor. 3TAMP1LF ^V^T.ČERWe%-i 2a j. ------------- fn naraS£aj, tusSi sukno za kroj priporoča tvrd!;a "—M-S£*m5 Srg šS. 10, . ....j!« izvežhn • inov> prvovrstni, trezne je,Cl; ^°nudbe na pisarno: Kon-Li2Ska tovarna .FRANDB-, Ist f ^ana’ Emonska cesta št. S. kr°.aui se odda zanesljivim ^^°iažem proti kavciji delo na * ®Pretn>> zanesljivi in trezni ^se pa sprejmejo v tovarno. U I* beadfiSke, m?- « 8 ^ ha fte, verižica, m is«©, i; ©, ©čaS© Porožeae prstane kupite najbolje pri L@inik? ■*•» Ciflvni erjg M. <5, opravila dobra in točna. “SS° z*a*° in srebro pla-D° najvišji ceni. Mablte sia subskripcijo cS@6nis „S L H V B J E ‘£ jugoslovanske zavarovalce fcissik© v Ljubljani. Na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. januarja 1921, VI, st. 2630, odnosno 31. marca 1922, VI, št. 1569, ustanovljena je bila dne 26. maja 1922 ,, SLUMIJA jug©sB©yanska 2ava?©vaSna banka v Ljubljani. Ustanovnice. te nove zavarovalne banke so: »Ljubljanska kreditna banka v Liubliani“, Obrtna banka v Ljubljani", ^Trgovska banka v Ljubljani* in vzaiemno-zavarovalna banka „S!avijau v Pragi, ki daje novemu zavodu podlago s tem. da pusti vsacega svojega zavarovanca prestopiti k novi družbi. ^ Ustanovna delniška glavnica znaša K 10,000.000’—, razdeljena v 25.000 delnic po K 400-—, glasečih se na prinosca; od tega so prevzele ustanovnice 20.000 komadov. Ostalih ^gf@jj|tf|i6 se daje na javno subskripcijo ob nastopnih pogojih: 1. Delnice se nudijo interesentom po K 540'—-, vračunaje v to K 40 — za stroške izdaje, s kuponom št. 1 (za leto 1922/1923) m se morajo takoj p n podpisu P^novp^c^ izda.ale v izvodih po 1 in 1() deinic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera se v circa 6 mesecih zamenjajo dehiice^k ^ subskripcijo delnic se prične dne 1. julija in traja do vštetega 20. julija 19*2^ ovainjce tungira.o. BLjubijanska kreditna banka v Ljubljani1-in ni ene podružnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Splitu, Sarajevu Novem Sadu’ -Trgovska banka v Ljubljani"; „Obrtna banka v Ljubljani . 5. Upravni svet družbe si pridržuje pravico reparticije delnic v roku do dne 31. avgusta 1922. Po tem roku se vplačana protivrednost za nedodeljene delnice lahko dvigne. r Doplačila (agio) se odkaže po odbitku vseh stroškov splošnemu rezervnemu fondu. V Ljubljani, dne 25. junija 1922. UpPaVKi SVet« PSQ LJUBLJANA Nikak strup! Nikaka kemična kisna kislina! na drobno! Garantirano pristni debcid! namizni kis prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS S C H M I D L, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Domplatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup ee pohištva za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene! ni Piva piti. žili Kioiačev Maribor, RuSka cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. ... Prva mariborska ■« ttiska pekama s lin. TriaSka cesta št. 33, tel, 324, priporoča deber kruh In žemlje. Gostilna Prometni zavod za premog d. d. v Ljubija prodaja | iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski pi©m za vseii kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov^ domačo vporabo kakor tudi za industrijska podje j in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom< vporabo, kovaški premog in črni premog. / Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 1* noNani teacSffBl© BlOUOStS) priporoča svojim članom v = Maribor = Ruska cesta St. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijačo. »* N. BRUNO MIUANIČ ... tovarna banditov In ulaifiinrna n nižjo cene in vsak čas sveže blago. Mn-ibor, Tkalska ulica 4. Poštni predal št. 13. gg s „ - !W I g m **** Pošt. tek. raL 1053j. T2lef.iBUt.178. ILilliDij3813e> Erzoj.nasljeWi]mha' Centralss Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. , Podružnic®: Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, So n ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Tm0^’ Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, gatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, ’ Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. J3e » Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubn » Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohor! » Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, *re valje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II. Somišiienikl: &.© w prodalalftah zadruS ^upuiete vedno najbolje In najjcenele 2 Pristopnina K 10. Kdor že ni e3an, naj pristopi! Bel®3* K 200 za člane, članice, naraščaj in deco po predpisu Jugoslov. Sokol. Saveza ima v zalogi Drago Schwab (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana, Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v lastnem Pod Narodno kavarno, Dvorni tr" 3. Na željo se razpošiljajo posamezni deli in sokol, sukno proti povzetju. 91 P gilTUIII UDIH \ lipovo «vett® suhe gobe fižF rasiiovrsina zdravilna zelJSšfa ,B w f Itiilli WBSS