ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
Letno poročilo
1939/40
Izdalo ravnateljstvo
v
Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano 1940
Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava
t
Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
1939/40
Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano 1940
Založilo vodstvo zavoda Sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)
rodariQ’ dne.
v. •	~T.
-^iV-vv., laik,
I.	Učiteljski zbor
>T. d. « N	Rodbinsko in krstno ime	Službena stopnja	Stroka	Kaz- red- ii i k	Učil v razredu tedensko	Vseh ur J na teden 1	Druge obveznosti
1	Dr. Rreznik Anton	ravnatelj	Sl. la. gr.	—	sl. VII3, VIII«	7	—
2	Dr. Knific Ivan	prof.	Ma. Fi.	—	ma. I a3, V3, VI3; fi. V113, Vlila	15	Varuh fizikalne zbirke
3	Pengov Franc	prof.	Pr. ma. fi.	—	ma. II a3, II b3; pr. I a?, I b2	10	—
4	Dr. Jere Franc	prof.	La. Gr. sl.	Vlil.	la. I bs, V UL; gr. III,, VIII,	17	Varuh zbirke za klasične jezike
5	Dr. Samsa Ivan	prof.	La. (ir. sl. ne.	—	la. II a5; gr. IV«, V,, VI«; pp. VIIL	20	Varuh zbirke za žive jezike
C	Dr. Trdan Franc	prof.	Ze. Zg.	—	zg. IV3, VI3, V113; ze. IV2, VI-.	13	Varuh zbirke za zemlj. in zgod.
7	Omerza Franc	prof.	La. Gr. sl.	—	na bolezenskem dopustu	—	—
8	Pavlin Jernej	prof.	Ve. stenogr.	IV.	ve. IIL, IV2, V2, VL, VIL, VIIL	12	Varuh veroučne zbirke
9	šolar Jakob	prof.	Sl. Fr. sli.	—	fr. 1 a3, I b3, III3, VI3; sl. IV«, VI,	20	—
10	Dr. C'epon Anton	prof.	La. Gr.	VII.	la. Ia0, V6, VIL; gr. VII,	18	Pokrovitelj „Palestre“
11	Miklavčič Maks	prof.	Z«. Ze.	v.	zg. V3; ze. I aj, 1 bs; sem. VIL, VIII,	12	Varuh sl. dij. knjižn. in num. zbirke
12	Moder Anton	prof.	Pr. geol.	II. b	pr. II as, II b3, Vs, VL, VIL; ke. IV2 VIL	IG	Varuh prirodosl. zbirke
13	Strupi Alojzij	prof.	Ne. la.	VI.	la. II b5, III,, IV,, VL	18	Varuh učit. in nem. dij. knjižn.
14	Florjančič Josip	prof.	Zg. Ze.	II. a	zg. Ila2, 11 ba, 11 L, VIIL; ze. IIav, Ilba, UL, VII,, VIIL	19	—
15	Glinšek Franc	prof.	Fr. la. sh.	—	fr. II a3, II b3, IVs, V,, VIL, VIIL, sl. 11 b,	22	Varuh franc. dij. knjižnice
/
>'/. d. cz S!	Rodbinsko in krstno ime	Službena stopnja	Stroka	Kaz- red- nik	Učil v razredu tedensko	Vseh ur I na teden 1	Druge obveznosti
16	Jeglič Stanko	supl.	M a. i i.	III.	ma. 11)3, 11la, IV.i, VII3; ii. IIL	15	—
17	Gregorič Jože	supl.	Sh. Sl. la.	I. 1)	Sli. I 82, 1 1)2, 11 !lj, 111)2, IIL, IV2; sl. Vi	10	Varuh sh. dij. knjižnice
18	Pavlič Anton	supl.	Sh. Sl.	—	sl. I ao, I b5, II a4, IIL	18	—
19	Arh Josip	tel. učitelj	Te.	—	te. I as, I bs, II a2 II b», IIL, IV2, V2, VL; hi. IV2	17	Varuh teiov. orodja
20	Tomc Matija	prof.	Instr. in vok. glasba	—	pe. II as, 11 ba; neobv. pe. in glasba	4	Varuh pevske zbirke
21	Snoj Venceslav	suplent s prof. izpitom	Instr. in vok. glasba	—	pe. I as, 11)2; neobv. glasba, orkester	4	Varuh orkestr. orodja
22	Kregar Stane	supl.	Ki.	I. a	ri 1 a2, 11)2, II a2, II b<; um. VIIL: ve, I a2, 1 b2, II a2, 111)2	18	Varuh risarske zbirke
23	I)r. Justin Matej	san. polk. v pok.	zdravnik	—	hi. VL, VIII,	2	Hišni zdravnik
Spremembe v šolskem letu 1939/40.
Profesor Belec Franc je dne 1. septembra 1939 izstopil iz učiteljskega zbora, ker je bil z odlokom škofijskega ordinariata v Ljubljani št. 3323 z dne 24. julija 1939 imenovan ža knjigovodjo pri škof. ordinariatu v Ljubljani.
V	začetku šolskega leta je bil g. Moder Janko, diplomirani filozof, nastavljen z odlokom škof. ordinariata št. 4078 z dne 12. septembra 1939 za suplenta slovenščine in narodne zgodovine. Dne 15. oktobra je izstopil iz učiteljskega zbora, ker je odšel k vojakom.
Z odlokom škof. ordinariata št. 4078 z dne 12. septembra 1939 je bil nastavljen g. Pavlič Anton, diplomirani filozof, za suplenta slovenščine in narodne zgodovine. To imenovanje je potrdilo ministrstvo prosvete z odlokom II. št. 29415 z dne 2. decembra 1939.
Dne 16. oktobra 1939 je stopil v učiteljski zbor Gregorič Jože, diplomirani filozof, ki je bil imenovan za suplenta srbohrvaščine, slovenščine in latinščine z odlokom škof. ordinariata št. 4978 z dne 24. oktobra 1939. To imenovanje je potrdilo ministrstvo prosvete z odlokom ! I. št. 29385 z dne 28. decembra 1939.
Min. prosvete je z odlokom II. št. 29384 z dne 5. decembra 1939 suplenta Glinška Franca potrdilo za profesorja na škof. klasični gimnaziji v Št. Vidu n. Lj.
Zahvala
G. senatni predsednik dr. Anion Korošec je daroval knjižnici naše gimnazije 44 lepo vezanih knjig, med njimi veliko število publikacij Srbske književne zadruge in Savremenik Srpske književne zadruge. Najdragocenejše darilo je Šafarikova Geschichte der slawischen Sprache und Literatur iz leta 182(5.
Ravnateljstvo se g. senatnemu predsedniku, ki se zavoda vsako leto spomni z velikodušnimi darili, najtopleje zahvaljuje. Bog plačaj!
Dne 24. aprila 1940 je daroval zavodskemu naravoslovnemu kabinetu g. univerzitetni profesor ing. Gostiša I. 45 kosov rud, med temi izredno lepo apnenčevo gručo, igličasti kremenec, razne svinčene in cinkove rude ter dragoceno zlato rudo.
Za velikodušni dar se mu ravnateljstvo najtopleje zahvaljuje.
Terezija Moder, mati profesorja Modra, je poklonila zavodski knjižnici pridige Janeza Svetok riškega, I. zvezek, iz leta 1691.
Za dragoceni dar srčna hvala!
G. msgr. Anton Koritnik, bivši ravnatelj naše gimnazije, je podaril glasbeni zbirki veliko število dragocenih glasbenih del, za kar se mu zavod iskreno zahvaljuje.
II.	Šolski letopis
(Od 24. avgusta 19:59 do 28. junija 1940.)
Popravni izpiti po čl. 51. zakona o srednjih šolah so se vršili 24. in 25. avgusta z nastopnim uspehom:
I.a: Izdelali so: Rudež Drago, Suknaič Bogdan, Urbas Anton. — Nista izdelala: Majde Anton, Preželj Ivan. — Ni prišel: Hočevar Franc.
I.b: Izdelali so: Babnik Janez, Dolžan Franc, Dušak Franc, Gačnik Franc, Jobst Vital, Lužar Marijan, Masnik Anton, Picej Jožef, Pugelj Leon, Strojanšek Janez, Trontelj Marijan, Zabukovec Janez. — Ni izdelal: Pegam Jože.
II. a: Izdelali so: Jensterle Janez, Magorš Stanko, Rogelj Peter, Senčar Franc, Šmalc Alojzij, Štefančič Franc. — Niso izdelali: Grom Vladimir, Ogrinec Jože, Papež Franc.
II. b: Izdelal je: Ilc Mirko. — Nista izdelala: Gregorič Franc, Krek Franc.
III. r.: Izdelali so: Drašler Jože, Gašperšič Božidar, Juvan Boris, Pogačar Jože, Slapar Jože, Švigelj Anton, Urankar Franc. — Ni izdelal: Langus Pavel.
V. r.: Izdelal je: Deršek Rudolf.
VI. r.: Izdelala sta: Karlin Alojzij, Umek Mihael.
Popravni nižji tečajni izpit je bil 26. avgusta. Izdelala sta: Majzelj Viktor, Novak Viktor.
Popravni višji tečajni izpit je bil: pismeno 26. avgusta in ustno 28. avgusta. Izdelala sta: Ahačič Metod, Hočevar Janez.
Vpisovanje za šolsko leto 1939/40 je bilo 1. septembra. Bolj oddaljeni učenci so se priglasili pismeno. Vseh vpisanih učencev je 385.
Dne 6. septembra, 11a rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II., se je ravnatelj in profesorski /.bor udeležil proslave, ki so jo priredila vsa krajevna društva. Ob 8. uri je bila cerkvena slovesnost v župni cerkvi, nato proslava v Ljudskem domu, kjer je imel slavnostni govor prof. Šolar Jakob.
Dne 12. septembra je bila maša v čast sv. Duhu. Nato je bila otvoritvena seja učiteljskega zbora. Pouk se je pričel 13. septembra.
Dne 23. septembra, na dan pred smrtnim dnem A. M. Slomška, je bila po vseh razredih ura, na kateri so govorili za to določeni profesorji o Slomšku kot velikem prosvetitelju slovenskega naroda.
Dne 16. oktobra je obiskal zavod kitajski škof msgr. Ceng; ob pol osmih zvečer je imel v dvorani v latinskem jeziku za vse učence govor o razmerah svoje domovine.
V dne 30. in 31. oktobra so učitelji zemljepisa in zgodovine namenili pol učne ure jadranskemu dnevu, t. j. vprašanjem našega morja, pomorstva in ciljem Jadranske straže. Hkrati s to proslavo so učitelji v spomin osvobojenja dne 29. oktobra 1918 govorili o pomenu osvobojenja in o vrednosti narodne države.
Dne 6. novembra je bilo v kapeli ob osmih osmrtno opravilo za rajne profesorje in dijake. Šola se je začela ob 8. uri 50 minut.
Dne 1. decembra, na praznik zedinjenja, je bila ob osmih v kapeli sv. maša z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja. Ob treh popoldne jc bila v veliki dvorani za povabljeno občinstvo in domače učence predstava Racinove Atalie v francoskem jeziku.
Dne 2. decembra je bila namesto 5. šolske ure v pevski dvorani skupna izseljenska proslava. Spored: S stolpa sem (pesem). Iv. Zorman, Mladi ameriški Sloveniji (deklamiral Brezovar lil.). Govor o izseljencih (supl. Gregorič Jože). Iv. Zorman, Amerikanci (deklamiral Izlakar IV.). Slovenska deklica (deklamiral Bertoncelj IV.). Oj šumi gozd zeleni (pesem).
Od 8. do 10. decembra so bile za učence duhovne vaje, ki jih je vodil jezuit p. Preac, sam bivši profesor kemije in naravoslovnih ved.
Po odloku ministrstva prosvete IV. št. 18451 z dne 13. decembra 1939 je nadziral gimnazijo v dneh Ki. do 19'. decembra g. Anton Sovre, naučili inšpektor ministrstva prosvete.
Božične počitnice so trajale od 23. decembra 1939 do vštetega 10. januarja 1940.
V soboto, 27. januarja, je praznoval zavod spomin sv. Save. Ob osmih je v pevski dvorani predaval o sv. Savi prof. Miklavčič Maks. Dan je bil pouka prost.
Dne 4. februarja je bila Strossmayerjeva proslava. Ob osmih je v pevski dvorani govoril o Slrossmayerju prof. dr. Trdan Franc.
Od 10. do 17. marca je bil treznostni leden. Učitelji higiene, telovadbe in naravoslovnih ved so po eno učno uro v vsakem razredu obrnili na treznostno delo.
Dne 11. marca je bilo namesto pete učne ure v pevski dvorani predavanje o Korneliju Stankoviču, prvem srbskem glasbeniku. Predaval je prof. Tomc Matija.
Dne 12. marca je bil zaradi godu prevzvišenega g. škofa dr. Gregorija Rožmana pouka prost dan.
Velikonočne počitnice so trajale od 20. do vštetega 27. marca.
Dne 2. maja je bil nabiralni dan za siromašne kočevske Slovence.
V	soboto 11. maja je bil materinski dan. Predavanja o materi so imeli v	posameznih razredih	za to določeni profesorji.
Dne 15. maja se je	nehal pouk v IV. in Vlil. razredu.
Od 19. do 25. maja je bil protituberkulozni teden. Učitelji naravoslovnih ved so v posameznih razredih govorili o pomenu protijetične borbe, važnosti telesne	vzgoje in potrebi pogostne	zdravniške	preiskave.
Od 22. do 20. maja	je bila v risalnici razstava	risarskih	del	učencev
pod vodstvom suplenta Kregarja Stanka.
Dne 29. maja je bil celodneven izlet vse gimnazije na Brezje.
Dne 6. junija se je nehal šolski pouk.
Dne 7. junija je začel nadzorovati min.	odposlanec	g.	inšpektor	Sovre
Anton, imenovan z odlokom g. ministra prosvete IV. št. 4595 z dne 21. maj-nika 1940.
Dne 7. in 8. junija je bil popravni izpit za IV. razred. Izdelali so: Avguštin Jože, Babnik Ignacij, Bertoncelj Karel, Burja Franc, Gašperšič Božo, Gogala Iv., Gospodarič Jak., Lesar Iv., Milač Metod, Nagode Jože, Pavliha Fr., Rozman Jože, Urankar Fr., Virant Matija, Zdolšek Fr. — Nista izdelala: Jereb Karel, Pogačar Jožef.
Od 10. do 15 junija je bil nižji, od 10. do	17. junija pa	višji	tečajni	izpit.
Dne 24. junija je bil sprejemni izpit za	1. razred.
Dne 28. junija je bil sklep šolskega leta s sv. mašo, po kateri so prejeli učenci izpričevala in Letna poročila.
III.	Učbeniki
za šolsko leto 1939/40.
I. razred. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. — Katoliški katekizem. — Bajec i. dr., Slovenska čitanka in slovnica I., 2. izdaja. — Rupel, Srbsko-hrvatska vadnica I. — Južnič, Francoska vadnica I., 2. izdaja. — Belec
i.	dr., Latinska vadnica 1. — Kranjec-Vazzaz, Zemljepis za 1. razred. — Šenoa i. dr., Geografski atlas. — Verbic-Vales, Prirodopis živalstva. — Dolžan, Botanika za L in 11. razred. — Kunc, Aritmetika za L in II. razred. — Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in 11. razred. — Kramolc in Tomc M., Pevska vadnica za nižje razrede srednjih šol.
II. razred. Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. — Katekizem kakor v 1. r. — Bajec i. dr., Slovenska čitanka II., 2. izdaja. — Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. — Južnič, Francoska vadnica II. — Belec i. dr., Latinska vadnica s slovnico 11. — Binter-Štrukelj, Zgodovina starega veka. — Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za 11. razred. — Atlas kakor v 1. razredu. — Prirodopis kakor v 1. razr. — Aritmetika in geometrija kakor v I. razr. — Pesmarica kakor v 1. razr.
III. razred. Jaklič-Vrečar, Liturgika. — Bajec i. dr., Slovenska čitanka III., 2. izdaja. — Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd. — Rupel, Srbskohrvatska vadnica III. — Južnič, Francoska vadnica III. — Belec, Latinska vadnica in slovnica za III. in IV. razr. — Južnič, Latinska čitanka 111. — Bradač, Grška vadnica. — Bradač-Osana, Grška slovnica. — Binter-Štrukelj, Zgodovina Jugoslovanov I. — Atlas kakor v 1. razr. — Bohinec-Savnik,
Zemljepis za 111. razr. — Kunc, Fizika za nižje razrede, ‘2. izdaja. — Kunc, Aritmetika I1I/IV. — Ziegler-Zabkar, Geometrija za III. in IV. razred.
IV. razred. Mlakar, Katoliški verouk. — Bajec i. dr., Slovenska čitanka
IV., 2. izdaja. — Slov. slovnica kakor v III. r. — Rupel, Srbskohrvatska vadnica IV. — Južnič, Francoska vadnica IV. — Golik, Caesar: Bellum Gallicum. — Belec-Jere kakor v III. r. — Grška vadnica in slovnica kakor v III. razredu. — Binter-Štrukelj, Zgodovina Jugoslovanov II. — Bohinec-Miklavčič-Savnik, Zemljepis kraljev. Jugoslavije za IV. r. — Atlas kakor v I. r. — Zobec, Kemija z mineralogijo. — Matematika kakor v III. r. — Pirc, Higijena za III. in IV. razred.
V. razred. Svetina, Katoliški verouk I. — Grafenauer, Slovenska čitanka za V. r. — Poljanec, Istorija srbskohrvatskogslovenskog jezika. — Slovenska slovnica kakor v III. razr. — Južnič, Francoska čitanka za V. in
VI.	razr. — Perinovič, Izbor iz rimskih klasika. — Bajuk-Grošelj, Bellum Iugurthinum. — Bajuk-Grošelj, Ciceronovi govori proti Katilini. — Rac, Izbor iz spisa Ksenofontovih. — Musič, Izbor iz povijesti Herodotovih. — Grška slovnica kakor v III. razr. — Orožen, Zgodovina starega veka. — Bohinec-Kranjec-Savnik, Občni zemljepis. — Atlas kakor v I. r. — Beuk, Botanika za višje razrede. — Lapajne, Geometrija za V. razred. — Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred.
VI. razred. Pečjak, Katoliški verouk II. — Grafenauer, Čitanka II. — Poljanec, Historija stare i srednje jugoslov. književnosti. — Pavle Popovič, Jugoslovenska književnost. — Slovenska slovnica kakor v III. r. — Francoska čitanka kakor v V. r. — Francoska gramatika kakor v V. r. — Belec, Cicero: De imperio Gn. Pompei. — Bajuk-Grošelj, Ovidius. — Majnarič, Izbor iz Homerove Ilijade i Odiseje. — Grška slovnica kakor v V. razr. — Južnič, Izbor iz Plutarha. — Bučar, Zgodovina srednjega veka. — Čermelj, Kozmografija za VI. r. — Aritmetika kakor v V. r. — Lapajne, Geometrija za VI. r. — Sodnik, Logaritmi. — Pirc, Higijena za VI. r.
VII. razred. Pečjak, Katoliški verouk III. — Grafenauer, Slovenska čitanka III. — Pavle Popovič, Jugoslovenska književnost. — Slovenska slovnica kakor v III. razr. — Zeželj, Antologija novije jugoslov. lirike. — Južnič, Francoska čitanka za VII. r. — Južnič, Francoska gramatika. — Bajuk. Latinska čitanka za VII. r. klas. gimn. — Livius, Ab urbe condita. — Kuzmič, Platonova Apologija i Kriton. — Musič, Izabrani govori iz Demo-stena. — Orožen, Zgodovina novega veka za VII. r. — Erdeljanovič, Osnove etnologije. — Atlas kakor v 1. r. — Adlešič-Sajovic, Fizika. — Žitko, Kemija za višje razrede. — Kunc, Aritmetika in algebra za VII. r. — Sajovic, Trigonometrija in analitika za viš. r. sr. šol. — Logaritmi kakor v IV. r.
VIII. razred. Medved, Zgodovina katoliške cerkve. — Grafenauer, Slov. čitanka IV. del. — Pavle Popovič, Breznik, Slov. slovnica in Zeželj kakor v VII. r. — Južnič, Francoska čitanka za VIII. r. — Južnič, Francoska gramatika kakor v VI. razr. — Golik, Horatii Carmina. — Taciti Annales. — Platon, Phaidon. — Sophokles, Antigone. — Grška slovnica kakor v III. r. — Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. r. — Kranjec, Pregled zgodovine Jugoslovanov. — Orožen, Zemljepis kr. Jugoslavije za VIII. r. z dodatkom: Naše sosedne države. — Atlas kakor v I. r. — Adlešič-Sajovic, Fizika kakor v VII. r. — Higijena kakor v VI. r. — Ozvald, Logika.
IV.	Slovenske naloge 1939/40
V. razred.
1. Koliko je še bajeslovja med nami? — 2. Kako sem doživel vsesvetne počitnice? — 3.* Narodni pesmi »Kralj Matjaž in Alenčica« ter »Kraljevič Marko i Minja Kosturanin«. (Primerjava.) — 4. Moje čtivo o božiču. —
5. a) Levstikov in Jurčičev »Deseti brat«, b) »Stara pravda« (Aškerc). —
6. Jurčičeve misli o alkoholizmu v romanu »Deseti brat«. (Ob treznostnem tednu.) — 7.* a) Lepa si, pomlad zelena... b) Neumrljiva lepota lirične pesmi. — 8. a) Ob koncu šolskega leta. b) Moj najljubši predmet.
VI. razred.
1. Delo ni breme, marveč dobrota. (Misli ob začetku šolskega leta.) —
2.	Ustroj Sofoklejeve tragedije »Kralj Ojdip«. — 3.* Od junaka do morilca. (Razvoj Macbethovega značaja.) — 4. Prvič v gledališču. (Poročilo.) — 5. Naša vas. (Označitev.) — 6. Pogubnost pijače po lastnem opazovanju (Ob treznostnem tednu.) — 7.* Beseda je izšla, izšla med nami res. (Razmišljanje ob	naših prvih	zapiskih in tiskih.)	— 8. Namen gledališke	igre
je bil že od	nekdaj, je	in ostane,	da drži	tako rekoč življenju zrcalo.
(Shakespeare, Hamlet, III, 2.)
VII. razred.
1.* Narod le, ki domovino ljubi, brani, — zasluži, da si jo ohrani. (Aškerc.) —	2. Kako je	Prešeren	uresničil	romantične vzore med	Slovenci? — 3.	Vojskovanje	nekdaj in	sedaj. — 4.* Zgodovina sveta je	živ-
ljenjepis velikih mož. (Carlyle.) — 5. Kako so slovenski pisatelji kazali ljubezen do slovanstva? — 6.* Svet je danes povezana celota in posamezni cieli ne morejo drug brez drugega živeti. — 7. Izpričevalo sedme šole.
VIII. razred.
1.* Vprašanje trpljenja v človeškem življenju. — 2. Kako bi označil dr. Ivana Tavčarja? — 3. a) Aškerc v svojih baladah in romancah, b) Življenje ni največja med dobrinami. — 4.* Človeka je treba prisiliti, da postane srečen. — 5. Koliko človek že v enem dnevu doživi! — 6. Ali sem kazal kaj zanimanja za treznostno gibanje? — 7. Sladak je spomin na ti ude minule. (Evripides.) — 8. Višji tečajni izpit.
V.	Seminarske vaje
Po ministrskem razpisu z dne 5. oktobra 1938 se je po uspelem lanskem poskusu tudi letos vršilo redno seminarsko delo, v VII. razredu po dve uri tedensko, v Vlil. razredu po dve uri na štirinajst dni. V obeh razredih je vaje vodil prof. Miklavčič Maks. Učenci so obravnavali vprašanja iz leposlovja, likovne umetnosti, zemljepisa, zgodovine in etnografije v zvezi s šolskimi predmeti; deloma so segali tudi v izvenšolsko snov kot
* Zvezdica pomeni domačo nalogo.
zlasti v pravoznanstvo in glasbo. Glavni namen seminarskih vaj je bil nadrobno proučevanje slovstva in splošnih narodno pomembnih dejstev. Razlago so opravili večinoma sami učenci v predavanjih in razgovorih. Vsak razred je imel po dva seminarska izleta.
V VII. razredu je bilo 28 predavanj, ki so obravnavala predvsem domačo folkloro, naše stanove v preteklosti in sedanjosti, narodno mejo in značaj nekaterih pokrajin (Bohinja, Prekmurja, Koroške, Primorja in Bele Krajine). Učenci so se opirali na lastne ugotovitve, na Melikovo Slovenijo in domačinsko slovstvo. Razlagali so sami tudi dramatske predstave in slike na razstavi in v Grobljah.
V VIII. razredu je bilo 13 predavanj, oprtih večinoma na razprave v Spominskem zborniku za Slovenijo ob 20 letnici Jugoslavije in dopolnilno slovstvo. Posebno izčrpno so učenci obdelali domačo dramatiko, razvoj slovenske glasbe, znanstva, ljudske prosvete in javne uprave. Več učencev je pripravljalo kulturni zemljevid Slovenije, skoraj vsi pa pri zbiranju gradiva za krajevna imena. Obiskali so jubilejno umetniško razstavo in Mestni muzej v Ljubljani.
VI.	Prosti predmeti
V zavodu so se poučevali nastopni prosti predmeti:
1. nemščina 2 uri tedensko v 5 tečajih za učence od IV.—Vlil. razreda. Tečaje so obiskovali vsi učenci od IV.—Vlil. razreda. Prvi (IV. razred) in četrti (VII. razred) tečaj je poučeval prof. Pavlin Jernej. Drugi (V. razred) in tretji (VI. razred) tečaj je poučeval prof. Moder Anton. Peti tečaj (VIII. razred) je poučeval prof. Strupi Alojzij.
2. angleščina 1 uro tedensko za učence od VI. do VIII. razreda. Poučeval je prof. Sodja Jožef v 2 tečajih: v I. tečaju je bilo 11 učencev; v II. tečaju 16 učencev.
3. stenografija v 2 tečajih. Poučeval je prof. Pavlin Jernej. Prvi tečaj (2 uri tedensko) je obiskovalo 15 učencev V. razreda. Drugi tečaj (1 uro tedensko) je obiskovalo 10 učencev VI. razreda.
4. risanje 2 uri tedensko za učence od lil.—VIII. razreda. Poučeval je suplent Kregar Stane. Tečaj je obiskovalo 18 učencev.
5. petje 1 uro tedensko v 1 tečaju za učence od V.—VIII. razreda. Tečaja se je udeleževalo 40 učencev. Poučeval je suplent V. Snoj. Ti učenci so kot moški zbor nastopali pri prireditvah. Mešani zbor, ki ga je vodil prof. Matija Tomc, je štel 113 učencev. Nastopal je pri službi božji in pri raznih prireditvah. Priredil je tudi 5 radijskih prenosov.
Zasebno se je pri prof. Tomcu in supl. Snoju učilo večje število učencev, in sicer: 37 klavir, 5 orgle, 11 harmonij in 31 gosli.
Dijaški orkester je štel 14 godbenikov. Nastopil je pri dveh lelo-vadnih prireditvah in na obveznem pevskem koncertu dne 5. maja.
VIL Izleti
Ustrezajoč el. 22. zakona o srednjih šolah je ravnatelj poskrbel za predpisano število učnih izletov. Bilo je 41 izletov v bližnjo in daljšo okolico: 31 poldnevnih, 9 celodnevnih in 1 dvodneven. Daljši izleti so bili na Brez-
nico k Prešernovi rojstni hiši (II. a, II. b, III., IV., VI.), v Cerknico (IV.), v Šmartno pri Litiji (VII.). Osmošolci so priredili pod vodstvom učitelja zemljepisa in zgodovine prof. Florjančiča dvodneven izlet v Studenico, Majšperk, na Ptujsko goro, Hajdino in v Ptuj. Skupen celodnevni izlet je priredila gimnazija 29. maja kot prosilno romanje na Brezje h Kraljici miru.
VIII. Šola in dom
Učenci škof. klas. gimnazije stanujejo v zavodu sv. Stanislava in jim tako zavod nadomešča domačo hišo. Stalno nadzorstvo nad delom in vedenjem dijakov so imeli vodja zavoda g. kanonik Jos. Šimenc, spiritual g. dr. A. Zdešar in gg. prefekti Čepon L., Glavač Fr., dr. Jenko J., Kopač Janez, Stopar A., Tomažič Janko in Žakelj Filip. Bili so redno v stikih s profesorji, ki so jih stalno obveščali o delu in napredku učencev v šoli. Starši so imeli vedno dostop do profesorjev, da so se z njimi posvetovali
o	načinu, kako izboljšati njihove uspehe. Posebnih roditeljskih sestankov ni bilo, ker so starši preveč oddaljeni in bi jih velika večina ne mogla obiskovati. Razredniki so stalno naznanjali staršem slabe uspehe učencev ob konferencah.
IX. Telesna vzgoja
(Poročilo po razpisu min. prosv. IV. št. 4007 z dne 15. aprila 1939.)
K 1.: Gimnazija ima 290 kosov svojega telovadnega orodja.
K 2.: Učenci goje lahko atletiko v sledečih panogah: skok s palico, skok v višino in daljavo, troskok, suvanje krogle (7,25 kg in 4 kg), met diska, met kladiva, kopje, teki na 100 m, 400 m, 1000 m in 5000 m; šport so gojili pozimi s smučanjem, drsanjem po ledu in sankanjem, sicer pa z nogometom in odbojko in raznimi igrami. V lahki atletiki in v športu so med seboj prirejali tudi prijateljske tekme.
K H.: —
K 4.: Učenci so imeli v okviru dijaškega društva »Palestre« telovadni krožek s (55 člani, ki so pod strokovnim in vzgojnim vodstvom gojili telesne vaje pod 2.
K 5.: Podmladek Rdečega križa je člane in po njih tudi druge opozarjal na higienska navodila pri igri, izletih, pitje vode, pri telesnih vajah itd.
K ti.: —
K 7.: Gimnazija ima svojo lastno dobro opremljeno telovadnico in tri prostorna igrišča, kjer se morejo učenci ob lepem vremenu gibati in vršiti različne vrste telesnih vaj dnevno dvakrat pod nadzorstvom. To je urejeno tako, da ne pretiravajo v vajah in ne zapravljajo časa.
X.	Delo pri Podmladku Rdečega križa
(Poročilo po razpisu kr. ban. upr. IV. št. 5140/1 z dne 8. marca 1939.)
Na naši gimnaziji je Podmladek Rdečega križa od 1. 1930.—31. dalje. Vzgojil je že lepo število učencev, ki so se seznanjali z metodami in delom Rdečega križa. Našel in užival je ves čas razumevanje in dejansko pomoč tiri učiteljskem in vzgojnem zboru. Ob raznih priložnostih se učenci opozarjajo na delo, metode, sredstva in uspehe Rdečega križa pri nas in drugod.
Ob različnih večjih nesrečah zvedo učenci, koliko je vredna organizirana pomoč, ki jo nesrečnikom nudi liilro in zato uspešno Rdeči križ. Pri vajah za obrambo p roli plinskim napadom je zelo važno in potrebno sodelovanje Rdečega križa. Tudi na to sodelovanje so bili naši učenci opozorjeni. Kolike važnosti je sodelovanje RK pri raznih večjih prireditvah, kjer pomaga onemoglim in oslabljenim! Koliko dobrega store samaritanski tečaji, ki ljudstvo vzgajajo in učijo, kako ravnati v prvi pomoči! Vse le in podobne prilike so učitelji in vzgojitelji tudi letos uporabili in ob nijli kazali na dolžnost, pomagati nesrečnim ob sodelovanju pri Podmladku Rdečega križa.
XI.	Dijaška društva
I. Palestra. (Pokrovitelj prof. dr. Čepon A.; predsednik Tominc,
VIII.	razred.) Letos je bilo vpisanih 105 udov višješolcev. Delo se je vršilo po krožkih, katerih je bilo sedem, in sicer: 1. literarni, ‘2. narodnoobrambni,
3.	dramatski, 4. socialni, 5. cirilometodijski, (i. naravoslovni, 7. šahovski. Sestankov je bilo 66.
Skupni sestanki so bili štirje. Med drugimi je predaval prof. dr. Trdan
o	narodnoobrambnem vprašanju. O naših odnosih do šole, do društva in
o	našem razmerju do tovarišev so predavali prof. Šolar, prof. Miklavčič in prof. dr. V. Fajdiga. Glasilo društva »Domače vaje« so izšle v 11 številkah na 600 straneh. Urednik je bil Peršin iz VII. razreda.
II. Podmladek Rdečega križa. (Poverjenik telov.učitelj Jože Arh.)
Podmladek je štel letos 54 članov. Vsi niso plačal i članarine. Te se je
nabralo P26 din. Od Glavnega odbora v Beogradu je prihajalo 6 izvodov Glasnika, ki so ga člani z zanimanjem prebirali.
Svojih prireditev podmladkarji niso imeli, pač pa so sodelovali pri drugih prireditvah.
Na sestankih so se člani navduševali za plemenito delo svojega društva: dobivali so pouk o ciljih in sredstvih Rdečega križa. Naročali in čitali so tudi brošurice, ki jih izdaja Podmladek Rdečega križa v Ljubljani, kakor so: Mladina, boj se ga! Naše zdravje. Prva pomoč in druge.
III. Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik prof. Florijančič Josip.) V letošnjem letu je naš P. J. S. imel dva večja sestanka. Na prvem je predaval g. katehet Srečko Hut o svojem potovanju po Turčiji, na drugem pa g. dekan Viktorijan Demšar o svetovni razstavi v New Yorku. Obe predavanji so ponazarjale skioptične slike in sta bili jako dobro obiskani.
Na manjših sestankih smo se v prvi vrsti trudili člane pridobiti za skupni počitniški izlet na naše morje, kar pa se zaradi pomanjkanja sredstev ni posrečilo.
Društvo je to leto štelo 107 članov. Občni zbor se je vršil 3. junija t. I. ter je bil za prihodnje leto izvoljen nov odbor.
IV. 95. podružnica Počitniške zveze. (Pokrovitelj prof. Moder Anton.) V letošnjem letu je imela podružnica tri sestanke. Na prvem je predaval Klinar (VIII.) o svojem potovanju po Srbiji, Bosni in Dalmaciji, na drugem je Šuštar (VIII.) opisal lepote Benetk. Obe predavanji so ponazarjale skioptične slike. Tretji sestanek je bil razgovor o izletu v Dalmacijo. — Podružnica šteje 78 članov, ki so po večini tudi člani mladinskega odseka SPD.
XII. Učila
I. Učiteljska knjižnica. (Varuh prof. Strupi Alojzij.) Na koncu šolskega leta 1939/40 ima knjižnica 9196 del v 23.345 zvezkih. Narasla je za 491 del v 553 zvezkih.
II. Slovenska in srbskohrvatska dijaška knjižnica. (Varuha prof. Miklavčič Maks in supl. Gregorič Jože.) Slovenska dijaška knjižnica je letos pridobila 53 novih del v 01 izvodih, srbskohrvatska pa 10 del v 15 izvodih. Prva hrani zdaj 1927 del v 4794 izvodih, druga pa 461 del v 777 izvodih. Učenci so si iz obeh knjižnic izposodili 3888 knjig, in sicer učenci 1. razreda 358, učenci II. razreda 804, učenci III. razreda 571, učenci IV. razreda 756, učenci V. razreda 497, učenci VI. razreda 290, učenci
VII.	razreda 216, učenci VIII. razreda 396 knjig. — Vsak učenec je prebral povprečno 10 knjig na leto. Največ je prišlo na IV. razred: 14,8 knjig, najmanj na I. razred, ki je dobival knjige le v II. polletju: 3,8 knjig. Učenci višjih razredov so obiskovali tudi razne društvene knjižnice zavoda ter seminarsko zbirko.
III. Francoska dijaška knjižnica. (Varuh prof. Glinšek Franc.) Pomnožila se je za 25 del v 27 zvezkih in ima sedaj 285 del v 339 zvezkih. Izposodili so si osmošolci 233 knjig, sedmošolci 274, šestošolci 172, peto-šolci 143 in četrtošolci 241 knjig, skupaj 1063 knjig.
IV. Veroučna zbirka. (Varuh prof. Pavlin Jernej.) Zbirka obsega 1049 slik, 3512 razglednic, II zbirk slik, 3 zemljevide, 4 knjige, 6 načrtov,
1	molitveno zastavo in 20 cerkvenozgodovinskih svetinj.
V. Nazorila za klasične jezike. (Varuh prof. dr. Jere Fr.) Zbirka šteje 23 stenskih slik iz zbirke St. Cybulski: Tabulae, quibus anti-quitates Graecae et Romanae illustrantur.
VI. Nazorila za žive jezike. (Varuh prof. dr. Samsa Janez.) Zbirka obsega 20 stenskih slik in 2 zemljevida, 184 razglednic francoskih mest ter 6 francoskih napevov na stenskih podobah.
VII. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. (Varuh profesor dr. Trdan Fr.) Zbirka ima 1 pridvižni zemljevid, 4 zemljepisne oble. 46 stenskih kart, 132 zemljepisnih slik, zemljevidov in načrtov, 22 zgodovinskih zemljevidov, 40 zgodovinskih podob in tabel ter 60 samostojnih dijaških izdelkov.
VIII. Numizmatična zbirka. (Varuh prof. Miklavčič M.) Zbirka je narasla za 21 novcev, 1 svetinjo ter 2 bankovca, tako da šteje zdaj 94 starih grških novcev, 1169 rimskih in bizantinskih, 231 srednjeveških, 288 novoveških ter 148 novcev iz južnoslovanskih držav. Skupaj 1931 kosov.
IX. Naravoslovna zbirka. (Varuh prof. Moder Anton.) 1. Živalstvo. Zbirka obsega 255 stenskih slik in 20 stereoskopskih, 4 prave modele, 154 nagačenih živali in okostij, 102 preparata v tekočini, 92 suhih in 47 mikroskopičnih preparatov, 1500 hroščev in metuljev, 1 stensko karto za zoogeografijo Jugoslavije, 1 pregledno sliko svetovne razširjenosti živali, 2 mikroskopa in 1 imerzijski objektiv. Nova je krasna zbirka (20) eksotičnih metuljev, dar g. Al. Pečka.
2.	Rastlinstvo: 266 stenskih slik in 25 stereoskopskih, 9 poskusnih priprav, 119 suhih preparatov, 2 herbarija s številnimi rastlinami ter 40 mikroskopičnih preparatov.
3. Rudninstvo: 516 predmetov. Nova je zbirka 30 izredno lepili rudnin iz domačih rudnikov, dar g. prof. inž. Gostiše.
4. Geologija in paleontologija: 1 geološka karta Jugoslavije,
1 geološki prerez pokrajine Messabi ter ‘28 živalskih in rastlinskih oka-menin. Nov je amonit iz Mežice.
Zbirka šteje 3349 starih in 51 novih predmetov.
X. Prirodoslovna zbirka. (Varuh prof. dr. Knific Iv.) Zbirka obsega 7 stenskih slik, 4 rentgenograme, ‘20 stereoskopskih slik, 252 modelov, strojev in pristrojev in okoli 150 kemikalij.
XI. Telovadna zbirka. (Varuh telovadni učitelj Arh J.) Zbirka obsega 3 bradlje, 1 drog, 5 naskočnih desk, od teh sta dve prožni, 1 konja,
2 opremi za skok v višino, 1 kozo, 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestvo, 1 visečo spleteno vrv, 1 visečo lestvo, 5 plezalnih drogov, več krogov,
1	trapez, 3 blazine z usnjeno prevleko, 2 železni krogli za suvanje. 175 železnih ročk, 50 železnih palic, 30 lesenih palic, 1 disk, 1 vrv za vlečenje, 1 kolebnico, 1 strelni lok, 4 paličice za štafeto. Poleg tega je na uporabo 1 nov prenosljiv drog in palica za skok v višino, oboje last telovadnega krožka.
XII. Risarska zbirka. (Varuh supl. Kregar St.) Zbirka obsega 35 sadrenih odlivkov, 284 lesenih modelov, 20 umetnih sadežev, 550 nalepljenih listov, 80 mladik, 114 lončenih modelov, 150 nagačenih živali, 87 kovinastih modelov, 60 kosov narodne obleke, 250 papirnatih modelov, 245 kosov sobne imovine ter precejšno število teoretičnih del in predlog.
XIII. Pevska in godbena zbirka. (Varuh prof. Tomc Matija.) Zbirka cerkvenih skladb se je pomnožila za 22 partitur, 4 mešane zbore in ‘2 moška zbora. Sedaj šteje 55 latinskih maš, 1471 skladb za mešani zbor, 278 za moški in deški zbor, 103 pa za enoglasno petje. Zbirka svetnih skladb je narasla za 2 pesmarici, 6 mešanih zborov, 2 moška zbora, 2 deška zbora, za 1 spevoigro in 4 skladbe s spremljevanjem klavirja. Sedaj šteje 81 pesmaric, 138 mešanih, 214 moških in deških zborov, 70 skladb s spremljevanjem klavirja ali orkestra in 9 spevoiger. — V tem številu pa še ni obsežena zasebna glasbena zbirka, ki jo je podaril glasbeni knjižnici bivši ravnatelj msgr. Anton Koritnik. — Godbena zbirka je narasla za 12 zbirk skladb za mali orkester. Sedaj šteje 41 šol za razne instrumente, 33 duetov, 22 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekstetov, 17 oktetov, ‘28 skladb za mali orkester, 227 skladb za veliki orkester, 8 skladi) za razne instrumente.
XIII.	Poročilo o zdravstvenem stanju
Letošnje leto je bilo v zdravstvenem pogledu zelo povoljno. Razen ene pljučnice, enega vnetja porebrnice in štirih sporadičnih primerov difterije nismo imeli v zavodu hujših obolenj. Epidemije ni bilo. Dvakrat smo cepili profilaktično proti difteriji.
Običajni katarji grla, nekaj bronhitisov in nekaj revmatizmov nam ni delalo preglavice.
Bolniška sestra je vse ukrenila pravočasno, da se niso obolenja zavlekla. Specialiste za oči in zobe smo le v malo primerih potrebovali. Vedno je pa bilo potrebno opozarjali dijake, kakor vsako leto, na pravilno dihanje, pravilno držo, dobro in pravilno hranjenje.
Dr. Justin Matej, zavodski zdravnik.
XIV.	Redovanje učencev
(Krepki tisk pomeni odličen, razprti tisk prav dober uspeh.)
L. a razred
(Razrednik supl. Kregar Stanko.)
Izdelali so:
Baldani Jurij, Beograd.
Boh Alojzij, Jurjeviča, Ribnica, Kočevje.
Brezovar Matija, Št. Rupert, Krško.
Gingerle Franc, Šempas pri Gorici, Italija.
Čandek Franc, Oselca, Krka, Litija.
Frelih Jože, Ljubljana.
Gladek Stanislav, Fužine, Stara Oselica, Škofja Loka.
Hribar Zdenko, Ihan, Kamnik.
Janež Anton, Globelj, Sodražica, Kočevje.
Keršmanc Joža, Kamnik.
Koščak Anton, Kožljek, Begunje, Logatec.
Kropivnik Franc, Jesenice, Radovljica.
Lampret Jakob, Lukovica, Brezovica pri Ljubljani.
Lesar Jože, Kočevska Reka, Kočevje.
Lovšin Stanislav, Hrovača, Ribnica, Kočevje.
Mrak Srečko, Češnjica, Sostro, Ljubljana.
Noč Jakob, Javornik, Koroška Bela, Radovljica.
Perne Franc, Godič, Mekinje, Kamnik.
Peterlin Miran, Laško.
Primožič Janez, Lom, Kranj.
Resman Boris, Radovljica.
Retar Ludvik, Grbin, Šmartno, Litija.
Skumavc Franc, Radovina, Mojstrana, Radovljica.
Smrekar Lojze, Plevlje.
Stražar Anton, Ljubljana.
Susman Franc, Prevalje, Preserje, Ljubljana.
Urbančič Franc, Ljubljana.
Vidmar Ivan, Vrtača, Semič, Črnomelj.
Žabjek Ivan, Sostro, Ljubljana.
Popravni izpit bodo delali:
Ambrožič Anton, Borovnica, Ljubljana, iz francoščine in latinščine. Bogataj Bojan, Ljubljana, iz francoščine in latinščine.
Butara Karel, Cerklje ob Krki, Krško, iz francoščine in latinščine. Debeljak Viktor, Škofja Loka, iz francoščine in latinščine.
Grilj Zlatko, Sv. Ana pri Tržiču, Kranj, iz latinščine.
Hočevar Franc, Dobrepolje, Kočevje, iz latinščine.
Jereb Janez, Grad, Cerklje, Kranj, iz francoščine in latinščine. Kokalj Slavko, Borovnica, Ljubljana, iz latinščine in francoščine. Kravcar Niko, Žužemberk, Novo mesto, iz francoščine.
Novak Anton, Dobrepolje, Kočevje, iz latinščine.
Pavlič Aleksander, Ljubljana, iz latinščine in francoščine.
Plešec Anton, Dravlje, Št. Vid, Ljubljana, iz latinščine.
Povirk Franc, Spodnji Hotič, Litija, iz latinščine in francoščine. Roblek Gabrijel, Škofja Loka, iz francoščine.
Nista izdelala:
Govše Ivan, Ljubljana.
Šušteršič Ivan, Gornja Brezovica, Preserje, Ljubljana.
Vseh učencev 45.
I.	h razred
(Razrednik supl. Gregorič Jože.)
Izdelali so:
Bohinc Franc, Z". Brnik, Cerklje, Kranj.
Capuder Jože, Rafolče, Kamnik.
Cuznar Kristjan, Jesenice, Radovljica.
Černe Marijan, Radovljica.
Fras Vladimir, Zagreb.
Goršič Stanislav, Kot, Ribnica, Kočevje.
Gregorc Karel, Mengeš, Kamnik.
Hanžič Samo, Sv. Lenart v Sl. g., Maribor I. br.
Javornik Anton, Sp. Brezovo, Litija.
Južnič Stanislav, Petrina, Fara pri Kostelu, Kočevje.
Kogej Pavel, Dolnji Logatec, Logatec.
Kovač Drago, Bled, Radovljica.
Kozina Matija, Breg, Ribnica, Kočevje.
K ra m žar Ivan, Radeče, Krško..
Kulovec Alojzij, Vavta vas, Novo mesto.
Lali Martin, Jesenice, Radovljica.
Lavrič Mihael, Naklo, Kranj.
Marčič Jože, Šmartno, Slovenj Gradec.
Modic Samo, Bloška Polica, Logatec.
Mravlje Slavko, Glince, Ljubljana.
Nose Leopold, Struge, Kočevje.
Okoren Franc, Mali Ločnik, Velike Lašče, Kočevje.
Pirš Franc, Ljubljana.
Podlogar Kamilo, Hrastnik, Laško.
Pogačar Franc, Kamnik.
Prešeren Milan, Smolenja vas, Novo mesto.
Rehberger Albin, Nova vas, Preddvor, Kranj.
Ribič Janko, Cezanjevci, Ljutomer.
Sinolik Marjan, Koroška Bela, Radovljica.
Starc Alojzij, Žlebič, Ribnica, Kočevje.
Veber Emil, Kamnik.
Vovk Janez, Brezje, Mošnje, Radovljica.
Popravni izpit bodo delali:
Blatnik Franc, Lukovica, Kamnik, iz francoščine.
Brelih Alojzij, Lesce, Radovljica, iz	francoščine in	latinščine.
Jelovčan Jože, Jesenice, Radovljica,	iz	francoščine.
Lukanič Peter, Sinji vrh, Vinica, Črnomelj, iz zemljepisa.
Ravnik Štefan, Jesenice, Radovljica,	iz	francoščine	in	latinščine.
Rešeta Stanislav, Novi grad, Krško,	iz	matematike.
Stupica Ivan, Kot, Kočevje, iz matematike.
Vodopivec Franc, Domžale, Kamnik, iz francoščine.
Niso izdelali:
Bertoncelj Dinko, Jesenice, Radovljica.
Cerkvenik Danilo, Zaprice, Kamnik.
Jančigaj Viktor, Kula, Subotica.
Kovačič Božidar, Ljubljana.
Novak Janez, Jesenice, Radovljica.
Vilfan Franc, Ljubljana.
Vseh učencev 46.
II.	a razred
(Razrednik prof. Florijančič Josip.)
Izdelal i so:
Arh Valentin, Kamna gorica, Radovljica.
Gale Jakob, Št. Jurij pri Grosuplju, Ljubljana.
Gortnar Viktor, Železniki, Škofja Loka.
Gregorič Franc, Sodražica, Kočevje.
Jaklič Franc, Andol, Vel. Lašče, Kočevje.
Kalinšek Ivan, Spodnji Brnik, Cerklje, Kranj.
Kor man Franc, Bled, Radovljica.
Lazar Srečko, Zadvor, Dobrunje, Ljubljana.
Naglič Cvetko, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana.
Ogrinec Jožef, Podgorje, Kamnik.
Pečjak Silvester, Hinje, Novo mesto.
Pekolj Alojzij, Grič, Trebnje, Novo mesto.
Piš ek Mirko, Ljubljana.
Rigler Matija, Praproče, Vel. Lašče, Kočevje.
Rozman Vinko, Moste, Breznica, Radovljica.
Smerdel Franc, Studenec, Krško.
Škele Jožko, Ljubljana.
Trampuš Boštjan, Trnovec, Medvode, Ljubljana.
Uršič Ivan, Ig, Ljubljana.
Žvab Ivan, Gorjuše, Boh. Srednja vas, Radovljica.
Popravni izpit bodo delali:
Bizilj Slavko, Kranjska gora, Radovljica, iz francoščine in latinščine. Drobnič Jožef, Graben, Sodražica, Kočevje, iz francoščine.
Kobentar Albin, Jesenice, Radovljica, i/. francoščine in latinščine. Košinerl Anton, Retje, Loški [»otok, Kočevje, iz latinščine.
Kranjec Jakob, Topol, Begunje, Logatec, iz francoščine in latinščine. Leve Jože, Verd, Vrhnika, Ljubljana, iz latinščine in matematike. Lužnik Milan, Cušperk, Grosuplje, Ljubljana, iz francoščine.
Malus Branko, Tržišče, Krško, iz francoščine in latinščine.
Nograšek Ivan, Šmartno pri Litiji, Litija, iz francoščine.
Plut Julij, Vrtača, Semič, Črnomelj, iz latinščine.
Šušteršič Karel, Sodražica, Kočevje, iz francoščine.
Urbas Anton, Volčje, Bloke, Logatec, iz zgodovine.
Vrbinc Ivan, Stepanja vas, Ljubljana, iz matematike.
Niso izdelali:
Cugelj Franc, Ljubljana.
Dolinšek Ferdinand, Loke, Zagorje, Litija.
Fajdiga Boris, Ljubljana.
Gabrijel Anton, Trebnje, Novo mesto.
Grahek Slavko, Črnomelj.
Hren Matija, Verd, Vrhnika, Ljubljana.
Suknaič Božo, Ljubljana.
Neredovana sta ostala:
Dejak Anton, Zapuže, Ribnica, Kočevje.
Rupar Albin, Zupeno, Begunje, Logatec.
Vseli učencev 42.
II.	I* razred
(Razrednik prof. Moder Anton.)
Izdelali so:
Cerar Franc, Radomlje, Kamnik.
Cvirn Stanislav, Ljubljana.
Debelak Jožef, Radovljica.
Ferbežar Alojzij, Šmarje, Ljubljana.
Gačnik Franc, Velike Lašče, Kočevje.
Golob Vincenc, Prapreče, Vavta vas, Novo mesto.
Grandovec Pavel, Dob, Kamnik.
Grašič Pavel, Žiganja vas, Križe, Kranj.
Hočevar Alojzij, Bučka, Krško.
Hren Stanislav, Prigorica, Kočevje.
Kamenik Ignacij, Solčava, Gornji grad.
Kavčič Rado, Griže, Celje.
Klemenčič Stanislav, Trebelno, Krško.
Kožar Stanislav, Javorje, Škocjan, Kočevje.
Kraut Stanislav, Bistrica, Velikovec, Nemčija.
Križaj Marjan, Novo mesto.
Marčič Beno, Šmartno, Slovenj Gradec.
Masni k Anton, Rakek, Logatec.
Mlinar Janez, Žiri, Logatec.
Peča var Albin, Stranska vas, Črnomelj.
Peršolja Zvonimir, Ljubljana.
Plut Matija, Vinji vrh, Črnomelj.
Potočnik Ivan, Mekinje, Kamnik.
P uš Jožef, Št. Pavel, Litija.
Ribnikar Franc, Srednja vas, Kranj.
Selan Alojzij, Kranjska gora, Radovljica.
Slivnik Anton, Radovljica.
Trdan Franc, Sušje, Ribnica, Kočevje.
Vidic Mihael, Radovljica.
Volk Vincenc, Višnja gora, Litija.
Zabret Franc, Moste, Kamnik.
Popravni izpit bodo delali:
Katnič Rudolf, Ljubljana, iz latinščine.
Lesar Janez, Ribnica, Kočevje, iz francoščine.
Razboršek Stanislav, Cemšenik, Kamnik, iz francoščine in latinščine. Rozman Avgust, Naklo, Kranj, iz slovenščine in latinščine.
Žvegelj Valentin, Jesenice, Radovljica, iz francoščine.
Niso izdelali:
Babnik Janez, Glinca, Št. Vid nad Ljubljano.
Dušak Franc, Cerklje, Krško.
Gašperlin Damjan, Zalog, Komenda, Kamnik.
Jobst Vital, Žiri, Logatec.
Kranjc Vladislav, Cerknica, Logatec.
Picej Jožef, Škocijan, Velikovec, Nemčija.
Pugelj Leon, Pri cerkvi, Kočevje.
Strojanšek Janez, Ljubljana.
Vseh učencev 44.
III.	razred
(Razrednik supl. Jeglič Stanko.)
Izdelali so:
Andoljšek Stanko, Lipovec, Ribnica, Kočevje.
Babnik Franc, Selo pri Pancih, Lipoglav, Ljubljana.
Brezovar Rado, Št. Rupert pri Mokronogu, Krško.
Briški Miloš, Št. Vid, Ljubljana.
Brnot Jakob, Zg. Paloviče, Vranja peč, Kamnik.
Debeljak Zvonko, Požega.
Grašič Mitja, Kranjska gora, Radovljica.
Jankovič Anton, Poljane, Novo mesto.
Klemen Vinko, Kleče, Ježica, Ljubljana.
Klemenčič Justin, Ljubljana.
Klinar Alojzij, Jesenice, Radovljica.
Košir Branko, Bistrica, Podbrezje, Kranj.
Kozina Karel, Breg, Ribnica, Kočevje.
Krt Janez, Podjelše, Mekinje, Kamnik.
Lesjak Janko, Podgora, Velikovec, Nemčija.
Oraženi Stanko, Verd, Vrhnika, Ljubljana.
Pavliha Ladislav, Hotič, Litija.
Pekolj Anton, Zagorica, Mirna peč, Novo mesto.
Ramovš Anton, Dolenja vas, Selca, Škofja Loka.
Schroif Milan, Župeča vas, Cerklje ob Krki, Krško.
Sopotnik Franc, Podkraj, Zagorje, Litija.
Šmalc Alojzij, Lazi, Ribnica, Kočevje.
Štajdohar Anton, Obrh, Dragatuš, Črnomelj.
Štrukelj Valentin, Štrukljeva vas, Sv. Vid, Logatec.
Zajec Alojzij, Velika Račna, Kopanj, Ljubljana.
Zajec Anton, Dobračeva, Žiri, Logatec.
Završnik Stanko, Moste, Komenda, Kamnik.
Popravni izpit bodo delali:
Rlasig Miro, Suhor, Črnomelj, iz francoščine in grščine.
Grims Franc, Stara cerkev, Kočevje, iz latinščine.
Ilc Mirko, Globel, Sodražica, Kočevje, iz francoščine in latinščine. Mikolič Boris, Črnomelj, iz francoščine.
Nemanič Stanko, Slanina vas, Metlika, Črnomelj, iz matematike. Perčič Janez, Paradišče, Šmarje, Ljubljana, iz francoščine in grščine. Snoj Marjan, Gornja Radgona, Ljutomer, iz francoščine in grščine. Urh Franc, Sodražica, Kočevje, iz francoščine.
Urh Henrik, Sodražica, Kočevje, iz francoščine.
Niso izdelali:
Frančič Ivan, Dol. Brezovica, Št. Jernej, Krško.
Kacin Boris, Ljubljana.
Magorš Stanko, Zagorje, Litija.
Senčar Franc, Kisovec, Zagorje, Litija.
Škulj Alojzij, Žimarice, Sodražica, Kočevje.
Štefančič Franc, Ljubljana.
Vseh učencev 42.
IV.	razred
(Razrednik prof. Pavlin Jernej.)
Izdelali so:
Adamič Alojzij, Ljubljana.
Benigar Jožef, Nova Sušica, Košana, Italija.
Bradeško Franc, Velika Ligojna, Vrhnika, Ljubljana.
Drašler Anton, Verd, Vrhnika, Ljubljana.
Hrovat Janez, Reber, Žužemberk, Novo mesto.
Izlakar Avgust, Toplice, Zagorje ob Savi, Litija.
Jeršin Stanislav, Golo, Ljubljana.
Lotrič Franc, Dražgoše, Škofja Loka.
Lovše Ivan, Devica Marija v Polju, Ljubljana.
Makarovič Alojzij, Zg. Kokra, Jezersko, Kranj.
Marinčič Sil veri j, Žužemberk, Novo mesto.
Mirt Pavel, Stara vas, Videm, Brežice.
Mrla k Vinko, Žiberše, Gor. Logatec, Logalec.
Ravnik Anton, Sava, Jesenice, Radovljica.
Resman Janko, Radovljica.
Rigler Alojzij, Praproče, Sv. Gregor, Kočevje.
Rode Andrej, Rodica, Mengeš, Kamnik.
Rozman Branimir, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Škraba Franc, Matena, Ig, Ljubljana.
Šmalc Matija, Breg, Ribnica, Kočevje.
Šoba Ivan, Krško.
Vidic Janez, Koroška Bela, Radovljica.
Vidic Janez, Radovljica.
Zajec Janez, Ljubljana.
Popravni i z p i t bodo delali:
Avguštin Jožef, Releče, Škofja Loka, iz slovenščine.
Babnik Ignacij, Stanežiče, Št. Vid, Ljubljana, iz slovenščine. Bertoncelj Karel, Gorenja vas, Reteče, Škofja Loka, iz francoščine. Burja Franc, Rečica, Bled, Radovljica, iz francoščine.
Gašperšič Božidar, Kropa, Radovljica, iz grščine.
Gogala Ivan, Jesenice, Radovljica, iz grščine.
Gospodarič Jakob, Jesenice, Radovljica, iz grščine.
Jereb Karel, Osijek, iz grščine.
Lesar Ivan, Sušje, Ribnica, Kočevje, iz slovenščine.
Milač Metod, Prevalje, Dravograd, iz grščine.
Nagode Jožef, Vrhnika, Ljubljana, iz grščine.
Pavliha Franc, Hotič, Litija, iz latinščine.
Pogačar Jožef, Kamnik, iz grščine.
Rozman Jožef. Naklo, Kranj, iz slovenščine.
Urankar Franc, Maribor, iz grščine.
Virant Matija, Pance, Lipoglav, Ljubljana, iz matematike.
Zdolšek Franc, Sv. Jurij ob juž. žel., Celje, iz grščine.
Niso izdelali:
Arhar Jožef, Št. Vid, Ljubljana.
Drašler Jožef, Borovnica, Ljubljana.
Gašperšič Metod, Sostro, Ljubljana.
Hartman Pavel, Suha, Škofja Loka.
Razpotnik Jožef, Hinje, Novo mesto.
Setničar Franc, Bačna, Poljane, Škofja Loka.
Slapar Jožef, Dolina, Tržič, Kranj.
Švigelj Anton, Bezuljak, Begunje, Logatec.
Vseh učencev 50.
V. razred
(Razrednik prof. Miklavčič Maks.)
Izdelali so:
Arh Jožef, Boh. Srednja vas, Radovljica.
Bobnar Jože, Hraše, Smlednik, Kranj.
Cerovšek Jože, Veliki trn, Krško.
Dobrovoljc Janez, Verd, Vrhnika, Ljubljana.
Gaberc Rudolf, Begunje pri Lescah, Radovljica.
Grahek Zvonko, Črnomelj.
Grasselli Josip, Sy. Jakob, Kalobje, Celje.
Hribar Jože, Ihan, Kamnik.
Klopčič Janez, Vrhpolje, Moravče, Kamnik.
Končina Milan, Gorenja vas, Stična, Litija.
Legan Alojzij, Kamni potok, Trebnje, Novo mesto.
Majzelj Viktor, Št. Jernej, Krško.
Nečemar Franc, Brod, Leskovec, Krško.
Novak Viktor, Velike Poljane, Kočevje.
Praintz Drago, Zg. Dobje, Loče pri Beljaku, Nemčija.
Repinc Janez, Savica, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Robas Aleš, Cerklje, Kranj.
Skobe Franc, Hotemež, Radeče, Krško.
Smolej Janez, Javorniški Rovt, Koroška Bela, Radovljica.
Stole Anton, Tunjiška Mlaka, Tunjice, Kamnik.
Šarabon Vinko, Tržič, Kranj.
Vrhovec Anton, Dravlje, Št. Vid, Ljubljana.
Popravni izpit bosta delala:
Hörtner Boris, Pakrac, iz francoščine.
Terčelj Dušan, žapuže, Šturije, Italija, iz francoščine.
Vseh učencev ‘24.
VI. razred (Razrednik prof. Strupi Alojzij.)
Izdelali so:
Albrecht Anton, Kamnik.
Burja Anton, Bled, Radovljica.
Dolinar Zvonimir, Zagorje ob Savi, Litija.
Felicijan Justin, Trbovlje, Laško.
Hribovšek Ivan, Radovljica.
Jazbec Evgen, Sebenje, Križe pri Tržiču, Kranj.
Jeglič Jožef, Podtabor, Podbrezje, Kranj.
Klemenčič Martin, Gorenji Suhor, Črnomelj.
Krajnik Franc, Suha, Škofja Loka.
Lašič Alojzij, Veliki Nerajec, Dragatuš, Črnomelj.
Lovše Ivan, Dobrunje, Sostro, Ljubljana.
Malavašič Jožef, Vrhnika, Ljubljana.
Mavec Marjan, Ljubljana.
Mavrič Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Mrlak Janez, Žibrše, Gorenji Logatec, Logatec.
Novak Stanko, Vaše, Preska, Ljubljana.
Oven Franc, Sadinja vas, Sostro, Ljubljana.
Perz Edvard, Konec, Stara cerkev, Kočevje.
Potočnik Franc, Godič, Mekinje, Kamnik.
Rajgelj Jožef, Srednje Bitnje, Šmartno pri Kranju, Kranj. Resman Jožef, Radovljica.
Sivec Jožef, Petkovec, Rovte, Logatec.
Sodja Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Steiner Ivan, Zagorje ob Savi, Litija.
Stine Matija, Novi Lazi, Kočevska Reka, Kočevje.
Škufca Franc, Ratje, Hinje, Novo mesto.
Šuštaršič Jane/, Mengeš, Kamnik.
Vidic Jožef, Radovljica.
Vršaj Efiidij, Čatež pod Za plazom, Novo meslo.
Zupančič Andrej, Kolovrat, Litija.
P o p r a v n i izpit b o delal:
Jurca Alojzij, Vrhnika, Ljubljana, iz matematike.
Ni izdelal:
Deršek Rudolf, Ljubljana.
Vseh učencev 32.
VII.	razred
(Razrednik prof. dr. Čepon Anton.)
Izdelali so:
Bogataj Jernej, Log, Škofja Loka.
Brajdih Stanko, Apače, Ljutomer.
Bučar Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Furman Vladimir, Ljubljana.
Gabrijel Mirko, Vel. Sevnica, Trebnje, Novo mesto.
Golob Anton, Dvor, Šmartno, Litija.
Hostnik Alojzij, Podroje, Šmartno, Litija.
Jelenec Jožef, Vel. Lašče, Kočevje.
Jereb Rok, Lučine, Škofja Loka.
Karlin Alojzij, Suha, Škofja Loka.
Klemen Oto, Podlipovica, Kolovrat, Litija.
Kopčavar Vinko, Selca, Škofja Loka.
Levstek Ivan, Sv. Gregor, Kočevje.
Malavašič Alfonz, Št. Jošt nad Vrhniko, Ljubljana.
Novak Štefan, Prikrnica, Moravče.
Oman Srečko, Št. Vid nad Ljubljano, Ljubljana.
Peršin Franc, Ljubljana.
I'olanc Ivan, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Potočnik Leopold, Sv. Lenart, Škofja Loka.
Rant Pavel, Kranj.
Selan Franc, Ljubljana.
Šmidovnik Janez, Tunjice, Kamnik.
Zajc Jožef, Mala Loka, Ilian, Kamnik.
Ziherl Stanislav, Škofja Loka.
Popravni izpit bodo delali:
Bregant Alojzij, Jesenice, Radovljica, iz francoščine.
Konjar Jakob, Smlednik, Kranj, iz latinščine.
Novak Ivan, Preloka, Črnomelj, iz francoščine.
Rasperger Stanko, Ljubljana, iz francoščine.
Umek Mihael, Vrhnika, iz matematike.
Vseh učencev 29.
VIII.	razred
(Razrednik prof. dr. Jere Franc.)
Izdelali so:
Cepuder Milan, Stara Loka, Škofja Loka.
Copar Jožef, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija.
Doganoc Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Erman Anton, Št. Vid, Ljubljana.
Groznik Alojzij, Dolenja vas, Št. Vid, Litija.
Homan Janez, Vrhnika, Ljubljana.
Javornik Aleksander, Ljubljana.
Jerman Jakob, Moste, Komenda, Kamnik.
Jerman Ludovik, Moste, Komenda, Kamnik.
Kappus Janez, Kranj.
Klarič Janez, Maverc, Fara pri Kostelu, Kočevje.
Klinar Blaž, Jesenice, Radovljica.
Krašovec Franc, Struge, Kočevje.
Kregar Jožef, Št. Vid, Ljubljana.
Mehle Jožef, Sela, Šmarje, Ljubljana.
Remic Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Rigler France, Dol. Logatec, Logatec.
Štempihar Aleksander, Ljubljana.
Štirn Vincencij, Stanežiče, Št. Vid, Ljubljana.
Šuštar Alojzij, Grmada, Trebnje, Novo mesto.
Šušteršič Alojzij, Vrhnika, Ljubljana.
Tominc Janez, Kamnik.
Trdan Alojzij, Sušje, Ribnica, Kočevje.
Vseh učencev 23.
XV.	Statistika učencev.
I.	Statistika učencev po uspehu po popravnih izpitih v šolskem letu 1938/1939.
Razredi	I.a	l.b	ll.ii	II. Ii	111. | IV.	V.	VI.	VII	VIII.	Vseh	v/.
Odlični		3	3	2	3	5 1 6	7	6	5	6	46	12-73
Prav dobri		21	16	11	16	16 I 13	17	14	14	24	152	42-11
Dobri 		16	25	15	7	28 14	12	10	5	—	142	3!)'34
1. Izdelali so torej ....	40	44	28	26	49 1 33	36	30	24	30	340	94-18
‘2. Ponove razred ...	8	4	3	2	31 1	—	—	—	—	21	5-82
j. Izgube pravico do red. šol.											
Vseh . . .	48	48	31	28	52 J 34	36	30	24	30	3(51	100%
2.	Številčno stanje učencev v šolskem letu 1939/1940.
V raz- redu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in doseljenih	Sku- paj	Prenehali		jiti učenci te zaradi		šole	Od vseh vpisanih učencev je ostalo
	novin- cev	ponav- Ijalcev	vseh			pre-stopav d ruge šole	izkl j ličenja po §43	smrti	raznih drugih vzro- kov	Sku- paj	
I.	90	6	96	—	96	5	—	—	—	5	91
II.	85	2	87	—	87	1	—	—	—	1	86
III.	44	2	46	—	46	4	—	—	—	4	42
IV.	49	2	51	—	51	1	—	—	—	1	50
V.	24	—	24	—	24	—	—	—	—	—	24
VI.	31	2	33	-	33	1	—	—	—	1	32
VII.	28	1	29	—	29	—	—	—	—	—	29
VIII.	23	—	23	—	23	-	—	—	—	—	23
Vseh	374	15	389	—	389	12	—	—	—	12	377
3.	Število ocenjenih učencev ob koncu II. polletja 1939./40.
Razred	Od vpisanih učencev je	Niso prišli do konca II. polletja in niso ocenjeni v teku leta po			Število ocenjenih učencev
	ostalo	g 52	§ 54	Skupaj	ob koncu II. polletja
I.	91	—	—	—	91
II.	86	2	—	2	84
III.	42	—	—	—	42
IV.	50	—	—	—	50
V.	24	—	—	—	24
VI.	32	—	—	—	32
VII.	29	—	—	—	29
VIII.	23	—	—	—	23
Vseh	377	2	—	2	37")
4.	Število učencev po uspehu ol» koncu šol. leta 1939./40.
Razredi	I.it	l.b	Il.a	II. 1)	111.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	Vseh	V%
Odlični		3	3	3	2	3	5	3	5	5	1	3(1	9,55
Prav dobri		9	18	13	18	9	12	It	17	13	14	134	35,54
Dobri		17	11	4	11	15	8	8	8	0	5	93	24.67
1. Izdelali so torej					31	27	25	22	30	24	23	203	69,76
2. Delajo popravni izpit . .	14	8	13	5	9	17	2	1	5	—	74	19.63
3. Delajo razredni izpit (§52)	—	—	2	—	—	—	—	—	—	—	2	0,53
4. Delajo razredni izpit (§54)												
5. Ponove razred 		2	6	7	8	0	8	—	1	—	—	38	10,08
0. Izgube pravico do rednega šolanja													
Vseh . . .	45	46	42	44	42	50	24 32 1		29	23	377	100,00
XVI. Izpiti
a)	Višji tečajni izpit.
V	izpitnem odboru za višji tečajni izpit so bili: kot predsednik g. ministrski inšpektor Anton Sovre, ki ga je prosvetni minister z odlokom IV., št. 4595, z dne 21. maja 1940 imenoval za svojega odposlanca. Kot podpredsednik in izpraševalec za srbskohrvatski in slovenski jezik s književnostjo ravnatelj dr. Breznik Anton. Člani: za francoščino prof. Glinšek Franc, za latinščino in grščino prof. dr. Jere Franc, za narodno in občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. Florjančič Jožef.
Pismeni izpiti so se vršili: 10. junija za slovenski, 11. junija za latinski in grški, 12. junija za francoski jezik. Izpitni odbor je določil te-le naloge:
1.	za slovenščino: V delu pravega pisatelja se zrcali vsa doba z vsemi družabnimi, političnimi in znanstvenimi težnjami; 2. za latinščino: Sallustii, Bellum Catilinae 53, 2—54; za grščino: Platon, Gorgias 79 (525 B — 526 B); 3. za francoščino: A. Maurois, Dieu benisse le travail, iz Un art de vivre, str. 138—41.
Za višji tečajni izpit se je priglasilo 23 pripravnikov, ki so vsi izdelali Vlil. razred tukajšnje gimnazije in so delali višji tečajni izpit prvič. Na podlagi pismenih izdelkov in splošnih ocen je izpitni odbor po čl. 16. a) Pravil o višjem izpitu oprostil ustnega izpita (i pripravnikov. Ti so: Jerman Jakob, Klarič Janez, Mehle Jožef, Remic Janez, Štirn Vincenc, Šuštar Alojzij. Drugi so delali ustni izpit dne 14., 15. in 17. junija.
Po opravljenih izpitih je izpitni odbor odločil po čl. 24. Pravil:
1.	Zrelost in sposobnost za fakultetni študij se prizna vsem 23 pripravnikom:
Cepuder Milan, sin Milana, žel. uradnika, rojen 25. januarja 1921.
Copar Jožef, sin Jožefa, poljedelca, rojen 11. marca 1920.
Doganoc Jožef, sin Ferdinanda, lesnega trgovca, r. 19. marca 1921.
Erman Anton, sin raju. Štefana, mizarja, r. 5. januarja 1921.
Groznik Alojzij, sin Alojzija, poljedelca, r. 22. januarja 1921.
Homan Janez, sin Pavla, tovarniškega uslužbenca, r. 23. maja 1920.
Javornik Aleksander, sin Mihaela, kurjača, r. 30. maja 1922.
Jerman Jakob, sin Jakoba, poljedelca, r. 18. junija 1921.
Jerman Ludovik, sin Janeza, poljedelca, r. 4. septembra 1921.
Kappus Janez, sin rajn. Janeza, banč. ravnatelja, r. 12. maja 1922.
Klarič Janez, sin raju. Jožefa, poljedelca, r. 5. junija 1920.
Klinar Blaž, sin Blaža, železničarja, r. 9. januarja 1920.
Krašovec Franc, sin Franca, poljedelca, r. 8. maja 1922.
Kregar Jožef, sin Jakoba, mizarja, r. 10. septembra 1921.
Mehle Jožef, sin Jožefa, poljedelca, r. 7. avgusta 1920.
Remic Janez, sin Ivana, orožniškega narednika, r. 11. junija 1921.
Rigler France, sin Franca, sodnega uradnika, r. 19. novembra 1920.
Štempihar Aleksander, sin dr. Iva, odvetnika, r. 28. julija 1922.
Štirn Vincenc, sin Vincenca, posestnika, r. 27. oktobra 1920. Šuštar Alojzij, sin Alojzija, poljedelca, r. 14. novembra 1920. Šušteršič Alojzij, sin Jakoba, posestnika, r. 20. junija 1921. Tominc Janez, sin Jakoba, sodnega sluge, r. 24. maja 1921. Trdan Alojzij, sin Alojzija, poljedelca, r. 9. novembra 1921.
2. Popravnega izpita ni nihče dobil.
3. Za celo leto ni bil odklonjen nihče.
Popravni izpiti za IV. razred so bili 7. in 8. junija. Prišli so vsi učenci. Izmed teh je izpit napravilo 15 učencev, ki so s tem izdelali IV. razred, in sicer trije s prav dobrim uspehom (Bertoncelj Karel, Lesar Ivan in Virant Matija), 12 z dobrim uspehom. Dva učenca izpita nista napravila (Jereb Karel in Pogačar Jožef). Za nižji tečajni izpit se je priglasilo 39 učencev, ki so vsi v šolskem letu 1939/40 izdelali IV. razred na tej gimnaziji.
V	izpitnem odboru so bili: predsednik ravnatelj dr. Breznik Anton, njegov namestnik prof. Pavlin Jernej; za slovenščino prof. Šolar Jakob; za latinščino prof. Strupi Alojzij; za narodno zgodovino in zemljepis kraljevine Jugoslavije prof. dr. Trdan Franc; za matematiko supl. Jeglič Stanko.
Pismeni izpit iz slovenščine je bil 10. junija. Učenci so pisali nalogo: Pesem premoga. Ustni izpiti so bili od 12. do 15. junija.
Učenci so pri nižjem tečajnem izpitu dosegli nastopne uspehe:
1. Po čl. 57. al. 2. zakona o srednjih šolah so bili nižjega tečajnega izpita oproščeni: Bcnigar Jožef, Drašler Anton, Izlakar Avgust, Jeršin Stanislav, Lotrič Franc, Mr lak Vinko, Rode Andrej, Škraba Franc (skupaj 8 učencev).
2. Nižji tečajni izpit so opravili: Adamič Alojzij, Avguštin Jožef, Babnik Ignacij, Bertoncelj Karel, Bradeško Franc, Burja Franc, Gašperšič Božidar, Gogala Ivan, Gospodarič Jakob, Hrovat Janez, Lesar Ivan, Lovše Ivan, Makarovič Alojzij, Marinčič Si Iveri j, Milač Metod, Mirt Pavel, Pavliha Franc, Ravnik Anton, Resman Janko, Rigler Alojzij, Rozman Jožef, Šmalc Matija, Šoba Ivan, Urankar, Franc, Vidic Janez ml., Vidic Janez star., Zajec Janez, Zdolšek Franc (skupaj 28 učencev).
3. Popravni izpit v avgustu bodo delali:	Nagode Jožef	iz	matematike,
Rozman Branimir iz narodne zgodovine in	zemljepisa	kraljevine	Jugoslavije, Virant Matija iz matematike (skupaj	3 učenci).
4. Za celo leto ni bil odklonjen nihče.
b)	Nižji tečajni izpit.
XVII.	Sprejemni izpiti iz šol. lefa 1938/39
Dne 23. junija 1939.
Za sprejemni izpit se je priglasilo 67 učencev,
k izpitu je prišlo izpit je napravilo odklonjeni so bili za eno leto
07 učencev, G3 učencev, 4 učenci.
XVIII.	Naznanilo za šolsko leto 1940/41
1. Popravni in razredni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 26. avgusta, ob 8. uri za dijake od 1.—II. razreda in v torek, 27. avgusta, za dijake od
III.—VII. razreda.
Za pripustitev k popravnemu izpitu je treba vložiti z 10 din kolkovano prošnjo na ravnateljstvo in priložiti za vsak predmet, iz katerega kdo dela izpit, kolek za 10 din. Prošnje naj se z letnim spričevalom vred pošljejo najkasneje do 31. julija.
Popravni nižji tečajni izpit bo v sredo, 28. avgusta.
2. Vpisovanje za šolsko leto 1940/41 bo v ponedeljek, 2. septembra. Kdor se ne vpiše do 5. septembra, mora narediti prošnjo na razredni učiteljski zbor in jo kolkovati z 10 dinarji. Za vpis se zahteva: a) prijava (ki jo oskrbi ravnateljstvo); b) zadnje letno spričevalo; c) 100 din (za kolek na prijavi, zdravstveni 1'ond in obrabo učil).
Zaradi težkih gospodarskih razmer ravnateljstvo dovoljuje, da se bolj oddaljeni učenci vpišejo pismeno. Pošljejo naj priporočeno po pošti ravnateljstvu letno spričevalo in 100 din tako zgodaj, da dospe pošiljka do 2. septembra na gimnazijo.
Glede starosti pri vpisu v posamezne razrede veljajo nastopne določbe zakona o srednjih šolah;
V	I. razred se smejo vpisati samo taki dijaki, ki so v tekočem letu dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 in največ 13 let. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. Za vpis v V. in Vil. razred dovoljuje kr. banska uprava spregled starosti, če ne presega predpisanih let za dve leti. Te prošnje je treba takoj ob sklepu šolskega leta (kolek za 10 din) po ravnateljstvu predložiti kr. banski upravi, prosvetni oddelek v Ljubljani, in jim priložiti rojstni in krstni list ter letno spričevalo.
3. Vsi učenci naj pridejo v zavod v ponedeljek, 9. septembra. V torek, 10. septembra, bo ob 8. uri sveta maša v čast sv. Duhu, v sredo, 11. septembra, pa se prične pouk.
4. Učenci se opozarjajo na čl. 39. pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena o počitnicah, se kaznujejo, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Ravnateljstvo.
V ' • .