Štev. 31.
V Ljublj ani, 1. listopada 1904.
XLIV. leto.
Učiteljski Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vsebina: Namen posvečuje sredstva! - Za čast naroda in dežele! - Naš denarni zavod. - Zborovanje »Saveza hrv učiteljskih društava« - Novi ljudskošolski zakon v Srbiji. - Društveni vestnik. - Književnost in umetnost. - Vestnik. - Listnica uredništva -Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Knjiga prirode.
Namen posvečuje sredstva!
Regulacija učiteljskih plač na Nižjeavstrijskem.
Večkrat smo imeli že priliko, poudarjati istinitost pri-slovice, ki smo jo zapisali na čelo te razpravice in ki je takorekoč evangelij vsega klerikalnega delovanja — bodisi posvetnega ali verskega.
Višek klerikalne rafiniranosti hočejo dognati ravnokar nižjeavstrijski antisemitje z regulacijo učiteljskih plač. Načrt, ki so si ga ravnotu izmislile bistre glavice nižjeavstrijskega antisemitizma, je pač vsem kratkovidnežem nekaj sijajnega, nekaj vzvišenega; a kdor prebere in dene ta načrt pod drobnogled, vidi takoj, da se hoče antisemitska prepotentnost ravno s pomočjo te regulacije obdržati na površju in da hoče nižjeavstrijski antisemitizem (klerikalizem) napraviti ravno s tem načrtom podkop našemu šolskemu zakonodajstvu. Ako se nam ta načrt obnese, tako si misli klerikalizem, ga bomo izkušali polagoma uvesti v vse ostale kronovine, in toliko proslavljeni šolski zakon iz 1. 1867. ostane le na papirju!
Da je prišlo do regulacije učiteljskih plač ravno na Nižjeavstrijskem tako hitro, se ne čudimo prav nič. Zakaj kdor pozna le količkaj antisemitsko politiko izza zadnjega volilnega boja, ve, da so antisemitje zmagali v mnogih okrajih ravno s tem, da so znali dobiti nižjeavstrijske omahljive učitelje na svojo stran, da so jim obečali povišek njih plač. Odlagali in odlagali so do zadnjega in med tem časom so tudi spravili pod streho dva jako značilna predloga, o katerih je »Učit. Tovariš« pisal zadnjič.
Vemo, da jim bo slovenski klerikalizem pel v vseh mogočih varijacijah slavospeve in prikazaval nižjeavstrijske antisemite kakor posebne prijatelje učiteljstva. Povemo pa glasno vsemu svetu, da ti slavospevi ne privabijo niti enega slovenskih učiteljev v nji h tabor, ker je namen te regulacije preprozoren.
Ako bi hotela antisemitska večina v nižjeavstrijskem deželnem zboru v istini dobro učiteljstvu, bi pač uredila gmotno stanje svojega .učiteljstva, a brez onega priveska, ki takorekoč kvari ves efekt te regulacije, in ki ga je spravila v deželno zbornico pod imenom: »Die Landesschulreform«. Da tudi sami antisemitje ne mislijo resno s to preosnovo, temveč da je to le pesek v oči njih sobojevnikom-učiteljem, ni treba posebej poudarjati. Zakaj v to famozno »Landesschulreform« so sprejeli take točke, da jih vlada sploh ne more in ne sme predložiti v sankcijo, ako sama sebi noče
dati krepke zaušnice. Namen te »reforme« je pač pred nedavnim časom izdal sam velemož dr. Lueger v državnem zboru, ko je rekel, da lahko spravi šolstvo vkljub šolskemu zakonu iz 1. 1867. pod široki jezuvitski klobuk. V tem, da antisemitska stranka ne misli na resnost regulacije uč^plač, nas pa še bolj utrja oni pasus, ki ga navaja tu »refbrnžv- ' za slučaj, ako se predloži v sankcijo, a ne samo regulacija in »reforma«, temveč tudi vir dohodkov, s pomočjo katerih se pokrije regulacija.*) Glasi se: »daß a lle in Sc h ulan-gelegenheiten vorgelegten Gesetzentwürfe ein
untrennbares Ganzes bilden und für diese, somit
auch für den . . . Gesetzentwurf (o nakladi na pivo) 1 gleichzeitig die kaiserliche Sanktion erteilt
werde.«
Zanimivo je dalje dejstvo, kje je antisemitska stranka iskala virov v pokritje zvišanju učiteljskih plač. Upali smo zaslediti nekak ožji stik med antisemitskimi financneži in med »gospodom s Kamna«, oziroma dr. Šusteršičem. Prepričani smo bili, da so segle antisemitske korifeje pri iskanju virov učiteljskim plačam po onih »nedosežnih« člankih, ki jih je objavljal »Slovenec« iz peresa gospoda s Kamna, ali da so se oprejeli genijalne misli »pettisočkronarjev«; saj bi jim te probleme lahko reševal ljubljenec dr. Luegerjev, državni in deželni poslanec — Slovenec prof. Sturm. Ali nepraktični možje so rajši segli po nakladi na pivo in s tem dali sijajno zadoščenje konfuznim člankarjem okrog »Slovenca«.
Oglejmo si torej najprej novo regulacijo učiteljskih plač v primeri s starimi plačami. Tu pride v poštev najprej Dunaj, a pozneje učiteljstvo izven Dunaja, zakaj regulaciji se precej razlikujeta.
Dunaj**)
Sedanja	pQ regulaciji
plača stanarina skupaj: plača stanarina skupaj: Zvišek:
I. razred: ravnatelji meščanskih šol.
3000 4000 K 3400	4600	600 K
1000 3200	1200 4400	|
2300 3800 3000	4200	400
II. razred: ravnateljice	meščanskih šol.
3000 4000 3200	4200	200
1000 3000	1000 4000	|
2800 3800 2800	3800	0
*) Regulacija bo zahtevala najmanj 2,162.000 K več stroškov.
**) Regulacija na Dunaju bo zahtevala blizu 2,075.800 K več.
III. razred: nadučitelji ljudskih šol.
2600 3500 3000 4000	500
900 2800 1000 3800	|
2400 3300 2600 3600	300
IV. razred: nadučiteljice ljudskih šol.
2600 3500 2800 3700	200
900 2600 900 3500	|
2400 3300 2400 3300	0
V. razred: meščanski učitelji prvega razreda.
2200 800 3000 2600	3600 600
2800 2400 1000 3400	|
2000 600 2600 2200	3200 600
VI.	razred: meščanske učiteljice prvega razreda. 2200 500 2700 2400	2900	200
2600 2200 500 2700	|
2000 400 2400 2000	2500 100
VII.	razred: ljudskošolski učitelji prvega razreda.
1800 800 2600 2200	3000 400
2400 2000 800 2800 | 1600 600 2200 1800	2600 400
VIII. razred: ljudskošolske učiteljice prvega	razreda.
1800 500 2300 2000 2500	200
2200 500	|
1600 400 2000 1800 2300	300
IX.	razred: meščanski učitelji in učiteljice drugega razreda. 1400 240 1640 1800 400 2200	560
1580	2040	|
1440 2000 | 1200 180 1380 1600 240 1840 460
X.	razred: ljudskošoljski učitelji in učiteljice drugega razreda. 1400 240 1640 1600 400 2000 360
1580	1840	|
1440 1800 | 1200 180 1380 1400 240 1640 260
Provizorični učitelji in učiteljice:
1200 — 1200 1200 — 1200 0 800 — 800 1000 — 1000 200 Poleg teh dohodkov dobi učiteljstvo od I. do X. razreda šest petletnic po 200 K, ki se v pokojnino prištevajo. K tem dohodkom se morajo prišteti še razne funkcijske do-klade. O njih izpregovorimo pri pregledu regulacije izven Dunaja.
Izven Dunaja.
Ravnatelji in učitelji meščanskih šol I. razreda: Sedanja plača 1800 in 2000 K; po regulaciji 2000, 2200, 2400 K; starostne doklade sedaj 6 po 200 K, v pokojnino štetih le polovico, potem 6 po 200 K, vse štete v pokojnino; funkcijske doklade ravnateljev sedaj 400—600 K, potem 400—700 K; najvišji dohodek sedaj 3800 K in stanovanje, potem 4300 K in stanovanje; stanarina meščanskošolskih učiteljev tega razreda sedaj 100, 140, 200 K, potem 160, 200, 280, 340, 400, 500 in 600 K*); najvišji dohodek sedaj 3400 K, potem 4200 K.
Ravnateljice in učiteljice meščanskih šol I. razreda: Plača sedaj 1800 K, potem 1800, 2000, 2200 K, 6 petletnic sedaj po 100 K, potem tudi 6 po 100 K; funk-
cijske doklade ravnateljicam sedaj 400—600 K, potem 400 do 700 K; najvišji dohodek sedaj 3000 K in stanovanje, potem 3500 K in stanovanje; stanarina učiteljic sedaj 0, potem 160, 200, 240 K; najvišji dohodek sedaj 2400 K, potem 3040 K.
Nadučitelji in učitelji ljudskih šol I. razreda: Plača sedaj 1400, 1600, 1800 K, potem 1600, 1800, 2000, 2200 K; 6 petletnic po 100 K sedaj kakor tudi potem, funkcijske doklade nadučiteljem sedaj 100 do 400 K, potem 100 do 500 K, najvišji dohodek sedaj 2800 K in stanovanje, potem 3300 K in stanovanje; stanarine učiteljem sedaj 100, 140, 200 K; potem 160, 220, 280, 340, 400, 500, 600 K; najvišji dohodek sedaj 2600 K, potem 3400 K.
Nadučiteljice in učiteljice ljudskih šol I. razreda: Plača sedaj 1400, 1600 K, potem 1600, 1800, 2000 K; 6 petletnic po 100 K sedaj kakor tudi potem; funkcijske doklade nadučiteljicam sedaj 100—400 K, potem 100 do 500 K; najvišji dohodek sedaj 2600 K in stanovanje, potem 3100 K in stanovanje, stanarina učiteljicam, sedaj 0, potem 160, 200, 240 K; najvišji dohodek sedaj 2200 K, potem 2840 K.
Učitelji in učiteljice II. razreda na meščanskih šolah: Plača na novo 1400 in 1600 K, 6 petletnic po 200 K za učitelje, a 6 po 100 K za učiteljice; stanarina 120, 180 K.
Učitelji in učiteljice II. razreda ljudskih šol: Plača sedaj 1000, 1200 K, potem 1000, 1200, 1400 K; 6 petletnic po 100 K sedaj kakor tudi potem; stanarina potem 120, 180 K.
Začasno nastavljeni učitelji in učiteljice II. razreda na meščanskih kakor tudi ljudskih šolah: Letna nagrada sedaj 800 K, po vspo-sobljenostni izkušnji 900 K, potem 1000 K.
Pogoji za pomaknitev v višji plačilni razred so: Popolno zadovoljno delovanje v šoli in vedenje v šoli kakor tudi izven šole — »vollständig tadelloses«. V vsakem razredu pa mora dotična učna oseba biti najmanj štiri leta.
* * *
Zavora tej regulaciji pa obstoja iz teh-le točk; a) šolsko nadzorstvo, b) vzdrževanje šol in c) pravne razmere uči-teljstva. — Iz tega elaborata podajamo le najmarkantnejše točke, da se spozna na prvi mah vsa ona rafiniranost, s katero se hoče antisemitska stranka obdržati na površju »ad calendas ... in obenem imeti tudi vojke in bič v roki, da bo lahko in uspešno krotila uporneže!«
a) Šolsko nadzorstvo.
Krajni šolski svet. Krajni šolski svet se voli na šest let (prej le na 3.) Vsak član kraj. šol. sveta, ki se ne udeležuje redno sej krajnega šol. sveta brez tehtnih vzrokov, se kaznuje s kaznijo 2—20 K. Denar se porabi za šolske namene. Ako je pa kak član krajnega šol. sveta sodno kaznovan, ali ako zanemarja dolžnosti kot član kraj. šol. sveta, ali ako je njegovo vedenje v kvar šoli, odstavi dež. šolski svet na predlog okraj. šol. sveta v sporazumu z deželnim odborom takega člana. Odstavljeni član ne more biti v tisti dobi več voljen.
Pritožbe odstavljencev krajnih šolskih svetov ne opravičujejo njih nadaljno izvrševanje poslov v krajnih šolskih svetih. Katoliški duhovnik je zakoniti član krajnih šol
skih svetov. Ako pa obiskujejo šolo v kakem okraju otroci drugih v Avstriji pripoznanih veroizpovedovanj, tedaj dobe ti drugoverci, ako jih je v dotični občini po zadnjem štetju — izvzet je Dunaj in njegova predmestja — najmanj 100, svojega zastopnika v krajnem šolskem svetu, ki ga voli dotična verska višja oblast. Le-ta zastopnik ima pa pravico, se udeleževati posvetovanj in glasovanj le v onih sejah, kjer se razpravlja specijalno o predmetih tikajočih se interesa zastopanih.
Kraj nega šolskega nadzornika imenuje okrajni šolski svet za dobo 6 let izmed v šolski občini stanujočih davkoplačevalcev. Učitelji ljudskih šol ne morejo biti krajni šolski nadzorniki. Predsedniki, oziroma njih namestniki se volijo za dobo 6 let. Katoliški duhovnik more volitev odkloniti. Zastopniki drugih veroizpovedovanj kakor tudi učitelji ne morejo biti voljeni krajnim šolskim predsednikom. V mestih z lastnim statutom — izvzemši Dunaja
_ prevzame posle krajnih šolskih svetov okrajni šolski svet.
Krajne šolske nadzornike v takih mestih imenuje deželni šolski svet izmed članov okrajnega šolskega sveta. Na Dunaju pa imenuje okrajni šolski svet po potrebi krajne šolske nadzornike izmed članov dotičnih krajnih šolskih svetov.
Okrajni šolski svet. Le-ta pa obstoja po novem zakonu poleg sedaj običajnih članov še iz posebnih zastopnikov deželnega odbora in okrajnih šolskih nadzornikov. Člani okrajnega šolskega sveta morajo pri vstopu v okrajni šolski svet priseči »prisego molčečnosti«, t. j. da ne bodo izdali ne ustmeno ne pismeno onih »tajnosti«, kise tičejo osebnih, javnih ali pa službenih interesov. Kdor ne priseže te prisege, se sploh ne sine udeleževati sej. Okrajni šolski svet lahko kaznuje take uporneže z globo do sto kron. Enaka kazen zadene tudi one, ki prelomijo to prisego.
V deželni šolski svet odpošilja dunajski zastop po novem štiri, namesto sedanjih treh zastopnikov. Tudi zastopniki v deželnem šolskem svetu morajo priseči »prisego molčečnosti.«
b) Šolsko vzdrževanje.
Meščanske šole naj se ustanavljajo le zaradi krajnih potreb. V krajih, kjer so srednje šole, se mora s poukom nehati kakor tudi pričeti istočasno kakor na srednjih šolah. Tu so torej velike počitnice enake počitnicam srednjih šol.
Stroške za vzdrževanje posameznih šol pokrivajo posamezne občine, oziroma deželni šolski zaklad. Dosedanji okrajni šolski zakladi se razpuste.
K tem stroškom se prištevajo sledeči: aktivitetne do-klade učiteljem, podpore učiteljem, oziroma njih vdovam in sirotam za slučaj bolezni ali drugih nesreč po potrebi in — zasluženju; vzdrževanje učnih pripomočkov; starostne podpore učiteljicam ročnih del; podpore okraj. učit. knjižnicam; dnevnine in potnine učnim osebam k okrajnim učiteljskim konferencijam, kakor tudi delegatom za deželno konferencijo. Denar nakazuje deželni odbor.
c) Pravne razmere učiteljstva.
Konjsko kopito te »Landesschulreforme« pa se kaže v posebni luči v pravnih razmerah učiteljstva, zakaj § 6. pravi — citujemo y originalu—: »Das in den Schulbezirken außer Wien einzelnen Gemeinden und den Bezirksschulräten zustehende Ernennungsrecht der Lehrpersonen an den öffentlichen Volksschulen bleibt aufrecht, wenn die gesetzlichen Zuschüsse des betreffenden Schulbezirkes zum Landesschul-
fonds nach dem Voranschlage für das betreffende Kalenderjahr 50 Prozent des gesamten dem Landesschulfonds obliegenden Schulaufwandes für diesen Bezirk betragen, geht aber in jenen Schulbezirken, wo die Landesschulumlage diese Grenze nicht erreicht, auf den Landesauschuß über.«
Na Dunaju pa imenuje mestni občinski zastop učiteljstvo. § 13. veli dalje: Jeder im Lehrfach Angestellte muß sich einer definitiven oder provisorischen Versetzung aus Dienstesrücksichten fügen und sich auch aushilfsweise an einer anderen Schule verwenden lassen. Indes darf eine Lehrperson durch derlei Maßnahmen in ihrem bisherigen Diensteinkommen an Jahresgehalt und Dienstalterszulagen, im Falle der provisorischen Versetzung und der Zuweisung an eine andere Schule zur aushilfsweisen Dienstleistung auch in der bisher bezogenen Funktionszulage und dem bisher genossenen Quartiergeld keine Einbuße erleiden. Versetzungen von definitiven Lehrpersonen verfügt der Landes-schulrat nach Anhörung des Ortsschulrates und im Einvernehmen mit dem ernennungsberechtigten Organen. Die Zuweisung von Lehrpersonen an andere Schulen zur bloß aushilfsweisen Dienstleistung wird vom Bezirksschulrat
vorgenommen.
Velezanimiv je dalje odlomek, kjer se obravnava di-scipliniranje učiteljstva. Tu se mora zamoriti takoj v kali vsaka nepokornost in učitelj mora postati tu prava pravcata raja, individualnost nima prostora v okvirju tega zakona, služili bodo sami ponižni hlapci in klečeplazci, zakaj kot službeni pregrešek se smatra — »jedes pflichtwidrige Verhalten von definitiv oder provisorisch angestellten Lehrpersonen in der Schule sowie ein das Ansehen des Lehrstandes oder die Wirksamkeit als Erzieher und Lehrer schädigendes Verhalten von Lehrpersonen außerhalb der Schule«. Kake nazore imajo pa ravno dunajski mogotci o delovanju učiteljstva zunaj šole, o tem pisati bi bilo menda odveč. Vsak prestopek se kaznuje ali z grajo ali z disciplinarno kaznijo.
Grajo podeli ali šol. voditelj ali okr. šol. svet, prvi ustmeno, slednji pismeno. Disciplinarno kazen izreče deželni šolski svet. Le-te so: ukor, denarna kazen do 100 K, po-maknitev v nižji plačilni razred, odtegnitev funkcijskih doklad. ravnateljskih, nadučiteljskih ali voditeljskih, prestavljenje na drugo službo, odpustitev iz službenega kraja, odpustitev iz službe. — Preden se izreče discipliniranje, se mora dati kaznencu prilika, da se opraviči. Odpustitev iz službe izvrši se le tedaj, ako je bil dotični že prej disciplinarno kaznovan, a se ni poboljšal. Kdor se pa pregreši posebno proti nravnosti, »veri« ali prepovedi telesnega kazno-n o v a n j a, dobi takoj — »plavo polo.«
Glavni in edini namen te preprozorne »Landesschulreforme« je izročiti šolstvo sploh v popolno oblast antisemitski stranki in po tej v popolni objem internacionalnega kleri-klerikalizma. Slovenskim kratkovidnežem se pa tu odpira najlepša perspektiva v nejasno bodočnost.	A
Za čast naroda in dežele!
Vrata deželne zbornice so se zaprla. Upi in nade, ki so jih stavili posamezni stanovi na deželno zbornico, ostanejo še v nedogledni čas nerešeni, ostanejo — upi in nade. Pa četudi se niso izpolnila upanja, ki smo jih gojili mi in drugi
stanovi, posebno kmetiški stan, je vendar bilo sedanje zasedanje deželnega zbora važno vkljub temu, da niso nič storili. Važno je bilo, ker so na nečasten način reševali čast naroda in dežele ljudje, ki imajo sami kaj motne pojme o časti. S te strani tedaj, ker so hoteli kar z enim mahom odstraniti vse zapreke, ki ovirajo razvoj našega naroda na Kranjskem in ga rešiti vsake nevarnosti, je bilo to zasedanje velepomembno. »Za čast dežele in naroda!« Ta klic še zdaj odmeva od zidovja kranjske deželnozborske dvorane.
Pa če si ogledamo stvar nekoliko natančneje, se lahko prepričamo, da bo imel «a ta način naš narod med svetom — če mu bodo tako pridobivali čast — jako malo ugleda in veljave. Ne vemo, ako bodo rešili narod s tem, če odpravijo iz dežele eno višjo in jako vplivno osebo — posebno pa še, če se je hočejo iznebiti s škandalom. No, in ker je ravno ta oseba — baron Hein — deželni predsednik, in so nam že očitali, da opravljamo zanj službo nekake predstraže, zatorej slovesno izjavljamo, da kot slovenski učitelji nikakor ne odobravamo birokratiškega teptanja narodovih pravic. Odločni nasprotniki smo vsakemu tlačanstvu in birokratizmu.
Toda če ste hoteli odpraviti to vam tako neljubo in za narod tako nevarno osebo, zakaj ste pa tako dolgo čakali? Kje je bil prej vaš demokratizem in kje je bila prej vaša narodna odločnost. Prvega in drugega nimate nič. Oboje kažete le umetno — v slepilo nevednim in politično nezrelim ljudem. Predobro vas poznamo, da bi ne vedeli in ne poznali vaših nakan, ki jih kujete proti vsakemu, ki se upa na kmetih le malce vzdigniti glavo in neustrašeno, povedati resnico o vaših smotrih. Gorje mu in trikrat gorje, če pridete kdaj do moči! To pač ne znači demo-kratizma !
Taka je tudi z narodnostjo. Zakaj prihajate šele zdaj z zahtevo: »Proč s Heinom!« Če ste res vzeli vso narodnost v zakup in je nje rešitev na Kranjskem zavisna le od barona Heina in njega odstranitve, tedaj bi bili to že prej zahtevali ko ste imeli vso drugo moč v pokojnem škofu Missiji. Zakaj pa tedaj niste pokazali te narodne odločnosti? Seve, Missiji je bila narodnost neznan pojem, kar je vam še danes z razliko, da zasledujete pod krinko narodnosti svoja klerikalna stremljenja. Na dolgo bi se dalo še razmotrivati o tem, toda zaključek bi bil vedno stari refrem: Pesek ljudem v oči!
Ravno taka je z demonstracijami. Kaj mislite, da bo narod z njimi rešen? Četudi nam odrekate vsako politično zmožnost, vendar se drznemo tudi to odločno zanikati.
Ljudska šola je mesto, kjer se brani čast naroda in dežele. Časti vsakterega naroda, ne merimo po škandalih in raznih demonstracijah, ampak po njega kulturi in napredku, njega duševni izobraženosti ter fizično-podjetni energiji. Tu vas čaka še toliko nerazoranega polja, ki zahteva neutrudnega dela. Tu pridite z nujnimi predlogi in recite: V tem kraju je toliko sto otrok brez šolskega pouka, tu je toliko otrok, da je treba šolo razširiti. Zahtevajte, ki vam je toliko za narod, nadaljevalne tečaje za poljudnopotrebne stroke. Tu, tu je čast naroda in dežele! Kaj pomaga vse vpitje in vsa Krekova teorija o so-cijalizmu, ko ljudstvo nima potrebne ljudskošolske naobrazbe. Če se hoče narod rešiti, ga je treba dvigniti na najvišji kulturni nivo, da je v stanu konkurirati s sosednimi bolj izobraženimi in gospodarsko trd-
nejšimi narodi. Da se pa to zgodi, je treba šol, šol in zopet šol. Sami morate uvideti v svojih zadružnih društvih, kam zavede človeka nevednost, ki je najdražja reč na svetu, in še nočete izpregledati. Le brez skrbi bodite, ko bo narod dovolj vsestransko izobražen, ni se mu treba bati pogina, in naj sedi na deželnopredsedniškem stolu kdorkoli.
Seve, za ta predlog vi niste, ker ljubite temo in se bojite belega dne. Ni vam za blagor ljudstva, ampak le za njega izrabljanje. »Naše dobro, zavedno ljudstvo« še nima teh lastnosti v isti meri, kot se mu pripisuje, posebno zadnje ima za 90% manj, kot vpijete. Le duhovski terorizem ga sili v to navidezno zavednost. Potem, seveda, bi še tega ne bilo, in vi bi ne mogli porabljati tega ljudstva niti za — »Stimmvieh.« Verjamemo, da gre to nevedno ljudstvo že zdaj za vami in tudi pojde, dokler boste na ta način reševali čast domovine in naroda. Zdaj tudi še lahko govori dr. Šu-steršič o »težkih bataljonih,« saj ni čuda, ko se obetajo po raznih klerikalnih shodih že vile!*)
Tega potem ne bo več, če boste reševali čast dežele in naroda po zgoraj navedenem nasvetu — z ljudsko šolo.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
■ registrovana zadruga z omejenim Jamstvom, ==
je začela poslovati.
Podpisanih deležev: 42. Vplačilo: 1177 K.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1904.
Zborovanje „Saveza lirv. učiteljskih društava".
(Dalje.)
d) Etiških razlogov tudi ne smemo prezreti. Na vseh šolah na kmetih in na mnogih mestnih ostaja v šoli čez polovico otrok. Učitelj ne more vedno paziti na to deco. Težko ostane opoldan v šoli. Srečen je, če ulovi nekaj časa za pisarno, gospodarstvo, obitelj in za sebe. Zakaj bi potem v tem času ne moglo priti do razbijanja, hudobij in nečednosti? Ravno tako ni dobro, če gredo otroci pozno domov. Šolo završu-jemo ob 4. uri. (Pri nas večinoma ob 3. uri.) Znano pa je, da hodijo otroci jako počasno. Običajno rabijo dvakrat toliko časa kot odrastli ljudje. To je fakt, ki je vobče znan. Deca neredko prihaja domov šele v mraku. Koliko je tedaj prilik, da se pokvari spotoma. Pa kako je šele tedaj, ko pada sneg, ko je slabo vreme, voda, dež, nalivi itd. Ali se more spojiti z etiškim čuvstvom, da deco za takih neprilik puščamo popoldan ob 3. ali 4. uri domov?
Ako pa uvedemo nerazdeljni čas poučevanja, ne bo deca sama v šoli. Na poti domov pa ji je čuvaj dnevna svetloba. In ob slabem vremenu jo lahko z mirnejšo zavestjo puščamo domov.
To so glavne koristi, ki nam jih nudi v sedanjih razmerah nerazdeljni čas poučevanja. To so na vsak način velike koristi, zato pa moramo stremiti za tem, da uvedemo ta način pouka. Samo vprašanje je, v katere šole in kako ga naj uvedemo.
II. Prvi del Cenkičevega govora je naš poročevalec posnel skoraj doslovno po »Napredku«, kjer je priobčen ves govor. Zavoljo primanjkljaja prostora in pa ker ni iz tehniških razlogov možno, da bi »Učit. T.« prinesel vse k razumevanju potrebne grafikone in razkaze, naj podamo iz drugega dela le glavne misli.
a)	V šole s poldnevnim poukom ne moremo uvesti nerazdeljenega pouka. Če bi to storili, bi imeli poedini letniki šele vsak drugi dan šolo — a to bi ne bilo dobro za napredek. Take šole imajo že sedaj slab uspeh, ki bi pa potem bil še slabši. Sicer pa na šolah s poldnevnim poukom odpade moj glavni razlog, in ta je proces prebav-1 j a n j a.
b)	V nižji ljudski šoli, kjer ni poldnevnega pouka, bi lahko uvedli nerazdeljen čas poučevanja. Ako bi uporabili tudi četrtek za šolo, bi odpadlo na poučevanje 3x/2 - 4l/2 ure na dan. Sedaj pa nastane vprašanje, ali ni štiriurni, ali recimo tudi peturni pouk prenaporen f Protivniki mislijo, da je tu naša Ahilova peta.
Na podlagi obširno razmotrivanih poizkusov Rusa Teljatnika, Nemca dr. Laserja, Američana Chadwika, dr. Burgersteina, Italijana Mosso, (Mossov ergograf) i. t. d. (Glej »Napredak«, let. 1. št. št. 34., 35!) je prišel govornik do zaključka, naj bi se uvedel na nižjih ljudskih šolah nerazdeljen čas pouka.
Šola bi trajala skupaj z odmori od 8. do 1. ure. Poleti lahko tudi od 7. do 12. ure. Odmori bi bili vsake pol ure po 5 do 30 minut.
c)	Na višjih ljudskih šolah je to reformo težje izvesti. Šola bi morala biti vsak dan (razen nedelj) od 8.—1. ure. Edi-nica pouka bi znašala 3/i ure, odmor pa po 15 minut. Telovadbo bi učili popoldan.
Končno pripozna govornik, da ni nerazdeljni čas poučevanja sicer nikak ideal pouka, a je vsaj manjše zlo nego sedanji način.
Resolucija se glasi:
Sedma občna skupščina »Saveza« prizna v principu higijenske, pedagoške, socijalne in etiške koristi nerazdeljenega časa poučevanja; z ozirom na to, ker imamo o tej stvari na Hrvaškem malo izkustva; z ozirom na staro prakso, ki se težko opusti, z ozirom na sedanjo preob-loženost v šoli, z ozirom na posebne razmere doma in v šoli, ki vladajo ponekod v naši domovini: zaključuje, da se nerazdeljni čas pouka zaradi poizkušnje uvede tam, kjer to želi uči-teljstvo in kjer to dopušča višja šolska oblast (Burno odobravanje in srčno čestitanje.)
Nato je govoril drugi referent, Josip Binički, šolski vodja v Nikincih v Slavoniji.
Slavna skupščina! Moj spoštovani prijatelj, a v današnji razpravi načelni protivnik, dr. Cenkič,.je povedal v začetku svojega govora, da je kot izvestitelj tudi on član hrvaškega učiteljstva, pa da mu je z ozirom na to dolžnost, da se bori za napredek šole in prosvete. sprejemam to izjavo v imenu učiteljstva z zadovoljstvom naznanje in velim novemu soborilcu: Dobro došel! To je jako lepo in koristno za domovino, da se svečenik približava učiteljstvu, ker smo končno eni in drugi učitelji svojega naroda, delamo na istem polju, pa nam je treba ljubavi in sloge, ako hočemo, da uspevamo v svetem svojem poslu. Pozdravljam
tedaj srčno novega druga ter prehajam na razpravo vprašanja o nerazdeljenem šolskem pouku. (Zivio!)*)
Lepa ideja je ta nerazdeljni čas pouka po besedah prijatelja dr. Cenkiča, pa tudi tako zamamljiva, da se nam ni treba preveč čuditi, ako se mnogi brez razmišljanja vdado njeni dražesti. Prednosti nerazdeljenega časa pouka done po izjavi cenjenega predgovornika kakor vsebina kake iztočne pravljice, a sama ideja stopa na pozornico pedagoškega sveta kakor koketna gledališka igralka, ki upotreblja vso svojo moč, da začara prisotno občinstvo. Prirodno: kadar se pokaže umetnica, mnogi ploskajo zaradi njenega zunajnega pojava, drugi pod nepremagljivim pritiskom sugestije, tretji samo zato, da bi jim ne rekli, da ne poznajo čara umetnosti.. Vendar se pri takih prilikah dobe trdoglavci, med katere grem danes tudi jaz, ki merijo mlado umetnico od glave do pet, pa se ne dado premagati njenim nasmehljajem.
V resnici, kadar sluša človek toliko slavospeva nerazdeljenemu času šolskega pouka, se mora, četudi nehote, vprašati: Zakaj je morala pedagogika tako dolgo čakati na to novotarijo? Zakaj smo morali tako dolgo modrovati, da uvedemo poldnevno šolo, ki je v odgojnem smislu samo toliko vredna, kakor so dosedanje take šole, ki smo se nanje tolikrat jezili, pa jih tudi nazivali sramoto našega veka. (Tako je! Odobravanje.)
No, vsaka nova ideja pokazuje osobito svojo lepo stran — kakor tudi glumačica, a razboriti ljudje se ne dado pridobiti samo po zunanjem efektu, ampak se uglobe v globočino pojavov ter hočejo za vsako ceno se vsestransko poučiti o teh pojavih in končno pravično soditi, kar se dogaja tudi tukaj.
Iz besed svojega protivnika spoznam, da se mnogi vesele teh dopoldnevnih šol, ali priznati moram, da računa vsak borilec za tako poučevanje na dobiček edino s svojega stališča. Zdravnik misli, da mu bo odgajala taka šola same Herkule, siromašni seljak se nadeja obilne pomoči svoje de-čice, ki hodi v šolo, a nam učiteljem govore na vsa usta, kako nam peturni pouk olajša težko breme učiteljevanja, oziroma nam ta novost popravi tudi naše bedno materi-jalno stanje.
Tako govore mnogi, a nihče ne pomisli, da so to samo puste nade, da so to pedagoško-socijalne sanje, ki nas pa brzo razočarajo. Mi se tukaj podajamo varljivim iluzijam, računamo samo z dobičkom, a pozabljamo, da se pri dobičku javlja tudi izgubitek. Umen gospodar, trgovec, pa tudi umen pedagog mora oprezno primerjati izgubo z dobičkom, ker le potem se smemo odločiti, ako je dobiček siguren. (Tako je!)
Novi ljudskošolski zakon v Srbiji.
(Dopis iz Srbije.)
V vsakem pogledu slabo plačano ljudskošolsko uči-teljstvo srbsko se je poprijelo v zadnjem času dela, da si izboljša svoje neznosno materijalno stanje, ki mu škoduje na ugledu v družbi in državi. Na Češkem, v Dalmaciji, v Istri, na Hrvaškem, pri vas na Kranjskem in pri nas v Srbiji — si prizadevajo učiteljski krogi pa tudi nekateri drugi faktorji, da se revidira šolski zakon, a zlasti da se popravi materijalno stanje učiteljstva.
Znano mi je na žalost vrlo dobro, kaj je storila pri vas zloba nekojih članov deželnega zbora, da se ustavi njega delovanje in tako prepreči regulacija vašega v istini neznosnega stanja. Znana mi je tudi borba hrvaškega učitelj-stva, takisto obljube, ki jim jih je dal i ban, i sabor, i vsi ostali faktorji z enako razkošnostjo. Vse to mi je znano, vse to me spominja dolge in mučne faze, ki jo je moral preiti naš šolski zakon, dokler je končno vendar prišlo do tega, da store vsaj nekaj tudi za učiteljstvo in narodno šolstvo Ali je naša borba venčana z uspehom? Uspeh ni takšen, kakršen bi moral biti, da bi odgovarjal našemu pričakovanju, vendar pa je uspeh takšen, kakršen je lahko z ozirom na mnoge neprilike v domovini.
Država, ki ima 2,500.000 prebivalcev, ima 400,000.000 državnega dolga; država, ki je imela v nedavni prošlosti 3 vojske in več notranjih nezgod, ki so se morale odstraniti z revolucijo z dne 29. majnika, ta država se je svojim silam primerno oddolžila svojemu učiteljstvu, ki ji mora biti hvaležno, četudi mu ni izpolnila vseh pričakovanj. Nov red, ki je nastopil v državi po 29. majniku, jamči, da popravi — kolikor je to mogoče — grehe in izleči rane zadnjih časov.
Polni želja in istinitega navdušenja, da pomagajo domovini in narodu, a ovirani po nesrečni prošlosti, si prizadevajo ljudje, ki opravljajo važne posle, da postavijo vse na svoje mesto in da rešijo domovino z zavednim in preudarnim delom iz zlih neprilik, ki so jo v zadnjem času spravili vanje. Srbsko učiteljstvo, izkoriščano na razne načine in z raznih strani, je končno dospelo do tega, da je vsaj v nekoliko uzadovoljeno v svojem prizadevanju.
Naše potrpljenje je bilo do skrajnosti izkušano, naše nade so bile do skrajnosti varane. Dovolj je bilo vsega tega.
Prišla je doba, da napravijo račune.
* *
*
Z željo, da se odzoveta opravičenim zahtevam učitelj-stva, a primorana, da neprestano vodita stroge račune o državnih finančnih neprilikah, sta se naša narodna skupščina in minister prosvete, g. Davidovič, zedinila, da učiteljstvo zadovoljita čim najbolj mogoče. Tako je skupščina votirala koncem marca t. 1. nov zakon o narodnem šolstvu. Ta zakon je dobil najvišjo sankcijo dne 23. aprila (stari kol.), v veljavo pa je stopil dne 3. maja t. 1. Od tega dneva ima zakon veljavo v vseh svojih odredbah, izvzete so samo določbe glede plač, ki pridejo v veljavo šele s 1. januarjem 1905. 1.
Dasi je moral biti novi zakon izgotovljen z brzo roko, kar se mu tudi ponekod pozna, je vendar boljši, liberalnejši in dovršenejši od vseh svojih prednikov. Zlasti se razlikuje od zakona iz 1. 1898., ki je bil v veljavi doslej.
Novi zakon je uvedel v življenje naših šol in našega učiteljstva nekoliko jako važnih novosti, ki jih naj omenim na tem mestu.
Zagotovljena je popolna stalnost učitelja na mestu in v službi, česar prej ni bilo. Tudi zakon iz 1. 1882. je sicer do nekoliko zagotavljal stalnost v službi, ker so mogli biti učitelji odpuščeni samo po sklepu glavnega prosvetnega sveta, toda do škandaloznosti so tirali premeščanje učiteljstva, ki bi vendar moralo imeti zaslombo v tem zakonu, ki je bil sicer še dovolj napreden.
Po zakonu iz 1. 1898. je bila osigurana stalnost na mestu, a ne stalnost v službi. Jako lahko so dobili vzroke, da so odpustili iz službe učitelje z 10—20 službenimi leti. Namesto premeščenja po potrebi, ki je bilo po tem zakonu
izključeno, so si našli pomoči z nepravilnim in neutemeljenim upokojevanjem učiteljstva.
Novi zakon določa, da je treba učiteljske službe razpisovati in jih oddajati kompetenčnim potom, kar je bilo posebno potrebno, da se odpravi neprestana protekcija.
Učiteljska mesta so sedaj kategorirana in določen je način, kako se oddajajo.
Dovoljeno je, da se učiteljica omoži po svoji volji. Po zakonu iz 1. 1898. pa se je smela poročiti samo z učiteljem, ako je hotela ostati še učiteljica.
Doslej so bili izprašani učiteljski kandidatje nastavljeni le za učiteljske pripravnike s 600 dinari (1 dinar = 995vji K) letne plače. Leta tega službovanja niso računali ne v povišanje ne v penzijo. Po sedanjem zakonu dobivajo 800 dinarjev in se jim računajo leta takoj po praktiškem izpitu v povišanje in penzijo. Maksimalna plača učiteljev je povečana od 2450 din. na 3000 din.
Tudi doklade so sedaj večje in jih dobiva učiteljstvo vsako četrto leto. Po zakonu iz 1. 1898. so bile mnogo manjše in so se računale šele po petem letu.
Službena doba do cele penzije je skrčena od 35 na 32 let. Sedaj dobi učitelj po 32. službenem letu celo penzijo 3000 din., po prejšnjem Novakovičevem zakonu pa je dobil šele po 35. letu 2450 din. penzije.
Stanarina je zvišana.
Učitelji se smejo pritožiti proti krivični sodbi nadzornikov.
Po zakonu iz 1. 1882. je dobivalo učiteljstvo za 321etno službovanje 54.400 din., po zakonu iz 1. 1898. je dobivalo učiteljstvo za 321etno službovanje 48.400 din., po novem zakonu dobiva učiteljstvo za 321etno službovanje 58.050 din.
To so poglavitne določbe novega našega zakona. Se več drugih je, ki so važne za učiteljstvo, šolstvo in prosveto, a danes sem se Vam namenil poročati samo o teh.
Z obljubo, da se še kdaj oglasim, Vas, gospod urednik, in cenjene Vaše kolege bratsko pozdravlja srbski Vaš tovariš	__M. V. P.
Društveni vestnik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za konjiški okraj ima svoje glavno letno zborovanje dne 10. novembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v Konjicah po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo tajnikovo. 4. Letno poročilo blagaj-nikovo. 5. Volitev novega odbora. 6. Vprašalna skrinjica. 7. Slučajnosti in nasveti. K mnogoštevilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Učiteljskega društva za slovenje-bistriški okraj ki zboruje v četrtek, dne 10. nobembra t. 1. ob navadni uri v Slov. Bistrici. Vzpored: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi in poročila. 3. Predavanja, predlogi in nasveti. 4. Petje. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno
odbor.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 19. listopada ob eni uri popoldne v Šmarju. Razen običajnih točk j ena dnevnem redu: Iz šolske prakse — žreb. K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Primorsko.
Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj je zborovalo dne 20. vinotoka 1904. v Dutovljah s kaj sijajno udeležbo, tako da se je gospod predsednik v svojem lepem nagovoru čutil dolžnega omeniti, da je — hvala Bogu — v slednjem času zavel med nami nov duh. Bili so namreč pri-
šotni skoro vsi člani, izvzemši desetorice, ki je izostala deloma iz opravičenih vzrokov, deloma tudi iz mlačnosti do društvenih sestankov. Po poročilu g. predsednika in odo-brenju zapisnika, ki ga je prečital g. tajnik, je poročal g. nad-učitelj Anton Macarolo učiteljskem konviktu jako mte-resantno in navdušeno; enoglasno sta bila sprejeta poročevalčeva predloga: I. da postane društvo ustanovmk učiteljskega konvikta s prispevkom 200 K v štirih letnih obrokih po 50 kron. Ta prispevek se bo pobiral pri plačevanju članarine s poviškom iste za eno krono tekom tega časa.*) II. Ustanove se kolekte med dru-štveniki in prijatelji učiteljstva. Potem je prečital tajnik načrt ponovne prošnje na c. kr. okrajni šolski svet za povišanje draginjske doklade v minimalnem znesku 100—200 K na vsakega člana učiteljstva. Nato smo slišali veleinteresanten, idealen referat g. nadučitelja Fr. Vendramina: »Ljudski učitelj in kmetijstvo«.. V njem je g. referent v jako lepi zanimivi in obenem humoristiški obliki razvijal lep ideal, kako bi se dalo ljudsko šolstvo gmotno in socijalno povzdigniti s poučevanjem kmetijstva tudi med preprostim ljudstvom namesto sedanjih potovalnih kmetijskih učiteljev ter koliko koristneji bi bil baje na učiteljiščih temeljiteji pouk v kmetijstvu nego pouk v muziki, ki učitelju pri sedanjih razmerah malo ali celo nič ne pomaga.**) Obžalovalo se je le, da je to le lep ideal, ki pa bi bil, žal, kakor je -referent sam prej pripomnil, izvršljiv šele preko 20 do 30 let. Slednjič smo nabrali izdatno vsoto v podporo za nabavo spomenika vele-zaslužnemu, ljubeznivemu in nepozabnemu tovarišu, pokojnemu Antonu K o r š i č u, bivšemu učitelju-voditelju na stjaku. Sklenili smo obenem, da se izvrši odkritje spomenika ze dne
3	novembra t. 1. v prisotnosti njegovih zvestih tovarišev in tovarišic Nato je gospod predsednik zaključil zborovanje, zahvaljuje se vsem udeležencem na blagovoljni udeležbi posebno pa gospodom poročevalcem na neumornem trudu in blagovoljnih poročilih. Med živahnim in zaupnim razgovar-janj-em smo po obedu nabrali lepo vsoto 21 K za učiteljski konvikt v Ljubljani. Sele proti večeru so se zborovale, razšli vsak na svoj dom. Na obrazih pa se jim je čitalo vidno zadovoljstvo, veselje in želja do skorajšnjega enakega sestanka!
Redni občni zbor „Učiteljskega društva za goriški okraj" bo v dvorani »Slovenske Čitalnice« v Gorici dne 3. novembra t. 1. ob pol 10. uri zjutraj po sledečem dnevnem redu- 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Letno poročilo o društvenem delovanju. 3. Poročila o podružničnih delovanjih.
4	Pregled društvenega računa. 5. Volitev treh računskih pre-gjedovalcev. 6. Volitev društvenega odbora. 7. razni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
*
Književnost in umetnost.
Nova pesmarica. Šolo modernizujejo na vseh koncih in krajih. Preustrojajo predmet za predmetom. Za petje v ljudski šoli pa se ne zmeni skoro nihče. In ravno petje kriči po reformaciji. Za danes bodi omenjeno, da nimamo nit. ene poštene šolske pesmarice. »Slavček« že davno ne ustreza več; tudi pretežna večina njegovih pesmic ni za raba »Majcen« itak ni uveden povsod, a tudi ta trpi zaradi različnih nedo-statkov. V zadnjem času pripravlja g. Anton Kosi, učitelj v
Središču na Štajerskem, pesmarico v treh delih, da odpomore vsaj nekoliko žalostnim razmeram glede ljudskosolskega petja.
Imel sem priliko pregledati pesmarico v rokopisu. Reci moram da je sestavljena jako skrbno. Posamezni napevi so ali vzeti naravnost narodu, ali pa se naslanjajo na narodne motive. Le na tak način je mogoče rešiti narodno pesem pozabljivosti in zajeziti pot plitvim in frivolnim kupletom in »gasenhauerjem«, ki se čimdalje bolj hote udomači i v ljudstvu Teksti so vzeti iz različnih ljudskosolskih beril, iz Stritarjevih otroških pesemc itd. Lahko se torej naslanja petje na berilo. Kar otroci memorirajo, tudi lahko pojejo. Pesmarica
*) To je jako lepo in posnemanja vredno! Vsa čast taki vrli in
nožrtvovalni stanovski zavednosti!	Urednist .
požrtvovalni st	ma res, Mi smQ že pisah o odprav, orglanja
na učiteljiščih,3a - žal - brez uspeha!	Uredništvo.
obseza tekste različne vsebine. Ne ogiblje se strahopetno vese-lejših, poskočnih pesemc. Ozira se posebno na domoljubje, kar smo le redko našli v drugih pesmaricah. Se celo baladni ton, uglasben dvogovor itd. je v nji. Zadnji del obsega pesmi za razne šolske veselice in slavnostne prilike, in ravno takih pesmi dosedaj ni bilo dobiti nikjer. Omeniti mi menda ni treba, da je pesmarica sestavljena po pravilu: od lažjega k težjemu in po zmožnosti učencev različnih šolskih let. Svoj čas je poslal g. Anton Kosi na vsa šolska vodstva poziv na naročbo nove pesmarice. Pridejal je celo frankovano dopisnico za odgovor. Gospod Anton Kosi rabi namreč gotovo število naročnikov, sicer pesmarice ne more založiti. Do danes pa mu manjka vendar še dokaj naročnikov, da, niti vsa šolska vodstva mu niso odgovorila z že frankovano dopisnico. Gospoda, to je malomarnost! Naročajte pesmarico, da čimprej izide in da čimprej lahko vržemo slabo v stran in se poprimemo novega a dobrega.	E- A.
Menično pravo. S posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važnejša menična prava večjih držav spisal Anton Kuder, c. kr. sodni avskultant. V Ljubljani 1904-. Izdalo in založilo »Slovensko trgovsko društvo Merkur». Natisnil J. Blasnikovi nasledniki. Str. 166. Cena: za nečlane 2 K 50 h., za člane 1 K 50. — Naša strokovna literatura je še jako siromašna, s Kudrovim »Meničnim pravom« je zamašena velika vrzel. Odkrito pohvalo zasluži ta knjiga zlasti zato, ker je pisana — dejali bi — s pedagoško jasnostjo in umljivostjo, da bo vrlo služila tako v šolske kot v samoučne namene. Knjiga je pisana v jako lepem jeziku, kar napravlja delo posebno simpatično. To je dokaz, da lahko vlada v vsem našem trgovskem poslovanju domača beseda, ki jo je doslej — žal! — preveč izpodrivalo tujstvo, da ni bilo v tem pogledu vedno mogoče govoriti o slovenskem trgovskem stanu. Kudrovo »Menično pravo« napravlja vtisk da ga je spisal strokovnjak, ki radaga lastno znanje s poljudno besedo. »Slovensko trgovsko društvo Merkur« si je pridobilo z izdanjem te knjige odlično zaslugo, ki bodi v čast njega resnemu delovanju!
Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za navadno leto 1905. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 h. V Ljubljani. Tisk »Narodne tiskarne« 1904. Koledarski del je sestavljen natančno in praktično. Vsakteremu bo služil dobro in zanesljivo. V oddelku »Zabavi in pouku« čitamo vec jako zanimivih kulturno-zgodovinskih črtic, ki so jih napisal. L Po-boljšar, Kollar-Vesel, dr. Josip Vošnjak, Podlimbarski, Fran-tišek Star v, Tomo Zupan in Ivan Vrhovnik. Vmes je nase-janih nekoliko pesemc Ivana N. Resmana. — Društveni vestni k dokazuje plodonosno delovanje naše šolske družbe in njenih podružnic, ki se pa nekatere odlikujejo — s popolnim brezdeljem. Slovenci naj marljivo kupujejo ta koledar!
Popotnik ima v 10. štev. to-le vsebino: 1. Požegar: Prosveta — 2. K. Škapin: O ljudski šoli in materinem jeziku — 3. V. Pulko: Somatologija v ljudski šoli. — 4. T. Kocbek in M. J. Nerat: Spomini na potovanje v No-rimberk. — 5. Ivan Sega: Pedagoški utrinki. — 6. Književno poročilo. — 7. Razgled: Pedagoški paberki. — Kronika — Na zadnji Strani čitamo to-le listnico upravni-štva- Cenjene naročnike, ki so še kaj na dolgu, prosimo prav vljudno, naj blagovole svoj dolg čim prej poravnati, drugače smo primorani, jim list ustaviti. V to smo tembolj prisiljeni, ker je malomarnežev toliko, da je obstoj lista v resni nevarnosti, ako se razmere v najkrajšem času ne iz-premene. Torej prosimo še enkrat prav lepo! — Nadalje se obračamo do vseh onih p. n. naročnikov, ki so premenili svoje bivališče, naj to takoj sporoče upravništvu, da jim redno dopošiljanje lista ne zastane, ker prihajajo mnogokrat posamezne številke nazaj z opomnjo: der Adressat unbekannt.
Stenski koledar za I. 1905. Založil Jernej B ah o vec trgovec s papirjem v Ljubljani. Cena 40 h, po posti 5 h več. Narodni trgovec in podpornik »Učiteljskega konvikta«, g Jernej Bahovec, je izdal lep stenski koledar za eto 1905. Priporočamo ga vsakomur, zlasti še šolskim voditeljem, ki si lahko zapisujejo v to odločenem prostoru opazke za vse leto.
V e s t n i k.
Učiteljski konvlkt. G. Frančišek Jereb, nadučitelj v Ospu (Istra), nabral med slovenskimi in hrvaškimi tovariši ob priliki okrajne učiteljske konference v Kopru, dne 9. t. m., 35 K; g. Ivan Kutnar, nadučitelj v Žužemberku, nabral II K 60 h vstopnine pri ogledovanju cvetočega drevesa v šolskem vrtu; »kvartavci v Ilirski Bistrici so zložili v hotelu »Ilirija« 3 K 15 h; g. M. Herzele nabral v veseli družbi v Pirničah 2 K. G. M. Debelak, nadučitelj v Smartnem pri Litiji, 6 K 20 h z geslom:
Ne v ravsu in kavsu — kakor v deželnem zboru, ampak složno pri Robavsu združili smo se v koru. Kronce v Šmartnem smo nabrali za učiteljski konvikt poslali. —
G. Anton G osi ar, c. kr. sodni kancelist v Krškem je nabral med prijatelji učiteljstva 5 K; g. Fortunat Lampret učit. v Trnovem pri Ilir JBistrici, je nabralv veseli družbi 7"65 K; g. Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, 10 K, ki jih je daroval g. Fran. S trna d, nadučit. v Črničah na Goriškem.
Učiteljski dobrotniki. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« pridobiva vedno več prijateljev. To dokazujejo darovi, ki prihajajo skoraj sleherni dan. Zadnji čas se je začelo zanimati za »učiteljski konvikt« tudi naše ženstvo. In to nas veseli! Prvi dar je položila na žrtvenik »učiteljskega konvikta« častita gospa R. dr. J. Kavčičeva, drugi č. gospodična Josipina Arcetova in sedaj se je pa pridružila učiteljskim prijateljicam in dobrotnicam velecenjena gospa Pavlinka J. N. Res m ano v a, ki je postala pokroviteljica »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« ter darovala v ta namen 200 K, katere je opremila s tem-le pismom: »Svoje dece po krvi nimam; smatram pa, da so vsi slovenski otročiči i moji! Zatorej od nekdaj tako rada s svojimi skromnimi močmi podpiram blagotvorno družbo sv. Cirila in Metoda. Nič manj pa ni važen in hitre podpore potreben temelj naše dece — naše učiteljstvo — posebno zdaj v teh razburkanih in njemu sovražnih časih . . . Svoj dom, svoje središče, svoje ognjišče si hoče graditi. Svoj čas sem videla s čudovito vnemo enako zgradbo v Zagrebu. In kakšen blagoslov odseva zdaj iz nje! Ne mislite, da se silim v ospredje, ne mislite, da se šopirim, če vam jaz, navadna ženska — kar je storil moj soprog že pred menoj — prilagam dvesto kron za gornjo svrho . . . Poleg svoje dolžnosti bi edino še rada opozorila in vnela svoje p. n. sestre, da kaj store — store . . . »Kdor more — mora!« Pavlinka J. N. Re smanova. Tako ta vrla narodna gospa. Bog jo živi in obudi ji mnogo naslednic! Dalje so darovali »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« p. n. gg.: Karel Luckmann, ravnatelj industrialne družbe, deželni poslanec itd. na Javor-niku, 50 K; Alojzij Lilleg; posestnik in trgovec v Ljubljani, 20 K; Jernej Bahovec, trgovec v Ljubljani, 20 K; Leopold Petsche, c. kr. davkar v Cerknici 4 K; neimenovan v Ljubljani 50 K; krajni šolski s v e t v Komendi, 10 60 K; g. Josip Jeglič, hišni posestnik v Ljubljani, 10 K; g. Vinko Vizjak, deželni računski svetnik v Ljubljani, 3 K; g. Alojzij Dom i cel j, c. kr. poštar v Zagorju 1 K, tvrdka Fran Ks. Souvan v Ljubljani 76"22 K; Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj, 200 K pokroviteljine. Živeli učiteljski dobrotniki! Bog plati!
Čekovni promet učiteljskega konvikta. Gosp. Rudolf Horvat, nadučitelj v Zagorju na Pivki 2 K; gdč. Marija D o v g a n , učiteljica v Zagorju na Pivki, 2 K; gosp. Rudolf Z a v r š n i k, nadučitelj v Preddvoru, 2 K; g. Utrik Konjar, učitelj v Motniku, 2 K; g. Ivan Štrukelj, učitelj na Robu, 2 K; g. Ivan Kutnar, nadučitelj v Žužemberku, 2 K; g. Josip Zajec, nadučitelj v Velikem Gabru, 2 K; gdč. Ana Kravi c, učiteljica v Velikem Gabru, 2 K; gosp. Hinko P a t e r n o s t, nadučitelj v Predosljah, 2 K; gospodična Ida Mally, učiteljica v Predosljah. 2 K; g. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju, 2 K; g. Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah. 2 K; gospa Ernestina Oman, učiteljica v Begunjah, 2 K; g. Anton Bezeg, učitelj na Gočah, 2 K; g. Janko Zirovnik, nadučitelj v Št. Vidu, 2 K; šol. vodstvo pri Sv. Lenartu, 2 K; g. Ivan K i ferie, nadučitelj v Preski,
2 K; gdč. Ema Žerjav, učiteljica v Preski 2 K; g. Ferd-Ivane, nadučitelj v Postojni, 2 K; g. Albin Stritar, učitelj v Postojni, 2 K; g. Davorin Tratnik, učitelj v Postojni, 2 K; gdč. Ivanka Velepič, učiteljica v Postojni, 2 K; gdč. Minka FrSutar, učiteljica v Zalem logu, 2 K; g. Janez Wohinz, učitelj v Kresnicah, 2 K; g. Anton Kerže, nadučitelj v Babnem polju, 2 K; g. Fran Kuhar, učitelj v St. Gotardu, 2 K; g. Fran Lav ti žar, nadučitelj v Smartnem pod Šmarno „goro, 2 K; gdč. Ana Wester, učiteljica v smartnem pod Šmarno goro, 2 K; gdč. Minka Mar out, nadučiteljica v Ljubljani, 2 K; gospodična Franja Zemne, učiteljica v Ljubljani, 2 K; gdč. O. Kobau, j učiteljica v Ljubljani, 2 K; gospodična A. Polj an ec, učiteljica v Ljubljani, 2 K; gosp. Janko Mlakar, katehet v Ljubljani, 2 K; gosp. Karel Wider, učitelj v Ljubljani, 2 K. —„Gospod Lovro Serajnik, jun. et sen. 3 K; — g. Fran Stefančič, nadučitelj v Vel. Laščah, 3 K; g. J. Muren, učitelj v Draščičah, 2 K; g. Lovro S a h, nadučitelj v Teharjih, 2 K; gdč. Viktorija Kosi, učiteljica v Teharjih, 2 K; gdč. Kat. Droll, učit. v Zasipu 2 K. G. A. Lenarič, učit. v St. Vidu, 2 K; gdč. B. Zupanek učit. v Teharjih 2 K.
Zadnje dni so dobila prošnjo za dve kroni za učiteljski konvikt vsa šolska vodstva na Spodnjem Štajerskem in na Primorskem, kar naj blagovoli štajersko in primorsko učiteljstvo vzeti na znanje in uvaževanje. Vsaki prošnji je priložena poštna položnica. Darovani dve kroni veljatakotletnina zaleto 1904. Res je, da imamo slabe plače, a dve kroni si vsako leto vendar lahko vsakdo utrga na korist učiteljskemu konviktu. Treba je samo dobre volje in stanovske zavednosti.
Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz šo-štanjskega okraja št. 39 in 40. — Iz sežanskega okraja je poslal g. Josip strekelj namesto znamk na kolekto, ki jo je prejel od g. nadučitelja Berginca, 8 K. — Iz postoj n s k e g a okraja je poslal g. Josip Turk, učitelj v Orehku, prepis kolekte št. 2. — Prosimo gg. tovariše, da kolekte pridno pošiljajo naprej, oziroma nabirajo poštne znamke. Čas je zlato !
Dr. Lueger in dr. Šusteršič — par nobile fratrum.
Dr. Kari Lueger, dunajski župan, tudi našim čitateljem dobro znan »prijatelj« svobode, šolstva in učiteljstva, je praznoval dne 24. pret. m. svojo šestdesetletnico, kar seveda ni njegova zasluga. Slavje so dunajskemu tiranu, neusmiljenemu zatiralcu naprednega učiteljstva, strastnemu Nemcu, ki zatira na vso moč dunajski slovanski živelj, ki pa prejema od papeža za svoje nekrščansko početje blagoslove, sicer socijalni de-mokratje temeljito pokvarili, a tem večje veselje mu je. napravil poslanec slovenske kronovine dr. Ivan Šusteršič, ki mu je poslal k šestdesetletnici v imenu klerikalcev narodne stranke — čestitko! To je sramotno in izdajalsko! Zatiralca Slovanov pozdravlja zastopnik Slovencev 1 Iz tega sklepamo, da je takemu zastopniku Slovencev narodnost deveta briga. Nadalje sklepamo iz tega, da je pri tem zastopniku Slovencev na njegovem prijateljstvu do šolstva in učiteljstva prav toliko resnice kakor pri dunajskem paši. Ta značilna brzojavka moža, ki je klical naše kmetiško ljudstvo naravnost na poboj naprednega našega učiteljstva, dokazuje, da ni bilo nikoli niti trohice resnice v besedah, ki so govorile o narodnosti in prijateljstvu do šolstva. Nemara pa so to brzojavko provzročili .'zgolj sebični nameni, ki dostikrat omajejo še tako trdno narodno prepričanje. Saj ni nobena tajnost več, da si pripravlja dr. šusteršič varno streho na Dunaju, kjer se bo v objetju lepega Karla Luegerja lahko smejal »dobremu našemu ljudstvu«, ki mu je pripravilo tako bogato penzijo! Slava takim možem!
Štajersko šolstvo. Štirirazrednica v Novi cerkvi seje razširila v petrazrednico, enorazrednica v Narapljah v dvo-razrednico. Nemški »Schulverein« je razširil svojo enorazred-nico v Rog. Slatini v dvorazrednico, kjer bo poučeval nadučitelj Fr. janiseh. — V Pišecah je postal nadučitelj J. Medved. Za učitelja-voditelja v Skomre je prišel A. Can j ko. Stalno sta nastavljena Peter Janko vič v Rajhenburgu in
Vincencija Novak v Globokem. Premeščeni so: nadučitelj KI. VVratschko od Sv. Ožbolta ob Dravi k Sv. Emi, učitelj R. Košar iz G. Polskave v Runeče, učiteljica Marija V u č n i k iz Hoč v St. Rupert v Slov. goricah in Cecilija Teržan iz Čadrama v Hoče. V Braslovčah je nastopila učiteljsko službo Berta Meglič iz Vranskega.
Odlikovanje. Cesar je povodom umirovljenja podelil profesorju veronauka na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, mons. Tomo Zupanu, vitežki križ Franc Jožefovega reda.
Na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je imenovan za definitivnega učitelja Ivan Sprachman, dosedanji nadučitelj v Čatežu ob Savi.
Bela žena. Umrl je v Ligu pri Mar. Celju g. učitelj Josip Križnič v najlepši moški dobi 41 let. Pokojnik, ki je bil brat ravnatelja goriškega ženskega izobraževališča, g. šolskega svetnika Štefana Križnica, je bil vzoren učitelj, soprog in oče, v pravem pomenu besede prava blaga duša ter spoštovan in ljubljen od vseh, ki so ga poznali. Blagi pokojnik se je udeležil še zadnje okrajne učiteljske skupščine v Gorici, a se je, vračajoč domov, na potu, kjer ga je zasačilo grdo vreme, tako prehladil, da je moral, prišedši domov, iti v posteljo, iz katere pa ni več vstal. Bridko prizadeti pokojnikovi družini naše iskreno sožalje!
„Siidmarka" in koroško učiteljstvo. Podpore sta dobila dva učitelja, prvi 50 K, drugi 100 K, posojila pa eden 200 K, drugi pa 160 K.
Slovanska učiteljišča v Šleziji. Nemški poslanci so dobili baje zagotovilo, da premeste slovanske paralelke z nemških učiteljišč v Opavi in Tešnu, in sicer ustanove v Kraljevem gradcu češko, v Polj. Ostravi pa poljsko učiteljišče. — Tako bo zopet vlada pomirila razburjeno nemško kri.
Na češko vseučilišče v Pragi se je vpisalo v zimsko polletje 2769 slušateljev in sicer na bogoslovno fakulteto 131, juridično 1020, medicinsko 334, na filozofično 1284. V to število so vštete tudi 102 slušateljice. V Prago prihaja vsako leto več slovenskih dijakov, kar je popolnoma pravilno.
Češki učiteljski listi poročajo večkrat kaj o slovenskem šolstvu in o bojih in razmerah v naši »Zavezi« združenega učiteljstva. Vse podatke zajemajo iz našega lista, ki je dobil ugled torej tudi med češkimi tovariši. Da se spozna in zbliža ter krepko medsebojno podpira vse učiteljstvo, bomo morali začeti akcijo, da si osnujemo vseavstrijsko učiteljsko zvezo, ali pa vsaj zvezo vsega avstrijskega slovanskega učiteljstva. S tem smo izprožili samo idejo, govorili pa bomo tudi še obširneje o tem!
Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole na Kranjskem do konca šolskega leta 1906—1907. Ravnatelj: deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, namestniki: ravnatelj Anton Lrnivec, prof. Jakob V o d e b in nadzornik prof. Vilibald Z u p a n č i č, člani: profesorji Fr. Orožen, Ivan Macher, Anton Funtek, Fr. Suher, dr. Valentin Kušar, Rudolf Peerz in dr. Fr. Ilešič, glasbeni učitelj Anton D e-kleva, telovadni učitelj Jožef Gorečan, vadniški učitelji: AntonMaier, Janko Jan ežič in Jožef Ver bič. Po potrebi: prof. dr. Anton Wallner (francoščina), Fr. Keller (geo-metriško risanje), Pavla pl. Renzenberg (ženska ročna dela.) Za krščanski nauk: kanonik Andrej K ar lin, profesor dr. Ivan Svetina in prof. Anton Kržič.
Na graški univerzi je bilo v preteklem letnem tečaju 1506 slušateljev. Med temi je bilo bogoslovcev 99, (rednih 94, izvanrednih 5.) Juristov je bilo 756, (rednih 693, izvanrednih 39 in hospitantinj 24.) Medicincev je bilo 209, (rednih 159 — med temi 4 redne slušateljice — izvanrednih 49 in 1 hospitantinja.) Filozofov je bilo 397, (250 rednih slušateljev, 6 rednih slušateljic, 74 izvanrednih slušateljev, 38 izvanrednih slušateljic in 29 hospitantinj.) Farmacevtov je bilo 45.
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola.
Na zavod se je vpisalo za tekoče leto 113 gojenk, in sicer v I. letniku 50, v II. letniku 40, v III. letniku pa 23. Lani je bil za 8 gojenk manjši obisk. Tako narašča število učenk vsako leto. Poučujejo pa letos 4 stalni in 14 pomožnih učiteljev. — Trgovski tečaj poseča 26 kandidatinj. Poučuje
1 stalni in 2 pomožna učitelja. — Pedagoški tečaj po seča 14 kandidatinj. Uči 7 učiteljev. —Prosti predmeti so: telovadba, lepopisje, petje, stenografija in laščina. Francoščina-je obligaten predmet. Zakaj ne uče nobenega večjega slovanskega jezika na tej mestni šoli, n. pr. ruščine ali češčine, pa nam ni razumljivo!
Privatna nemška šola kranjske industrijske družbe na Savi se je letos razširila v dvorazrednico. V oskrbovanje jo je vzel ljubljanski šolski kuratorij, namreč društvo za pospeševanje nemškega šolstva na Kranjskem. Tako pridno delajo Nemci!
Odobrena knjiga. Zemljepis za meščanske šole. Prva stopnja. Spisal Fr. Orožen. Tretji pomnoženi natisk s 13 slikami. — To učno knjigo je naučno ministrstvo iznova odobrilo in pripustilo v porabo na slovenskih meščanskih šolah. Knjigo imamo, toda šole — nobene!
Poročila se je učiteljica pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, gospica Pepca Stuhec, s tamošnjim učiteljem, gospodom Antonom Vogrincem. Bilo srečno!
Anton Bezenšek, prof. v Plovdivu, je praznoval dne 13. pret. m. petindvajsetletnico svojega zaslužnega delovanja v tujini. Ob tej priliki je bil odlikovan od bolgarskega kneza z najvišjim redom za »nauka uskustvo«. Slavljencu, ki ima mnogo zaslug za slovensko književnost in znanstvo, naše najsrčnejše čestitke!
Na vseučilišču v Zagrebu imajo tudi stolico za mad-jarski jezik. Predava cistercijanski pater Greksa. Slušateljev ta pater nima, marveč le slušatelja, ker se je vpisal en sam, da ga bo poslušal.
Reforma ogrskega ljudskošolskega zakona. Izpre-memba ogrskega ljudskošolskega zakona, ki so jo predložili zbornici dne 20. pret. m., opravičeno razburja do skrajnosti nemadjarske narodnosti. Novi zakon določa med drugim: Novi učni načrt za ljudske šole in za vse učne zavode, državne ali nedržavne, mora obsegati madjarski jezik, ogrsko zgodovino in zemljepisje. Na željo cerkvene občine se sme krščanski nauk poučevati tudi v maternem jeziku. Tudi v zasebnih šolah mora biti madjarščina učni jezik, kakor brž je vpisanih 20 odstotkov madjarskih otrok. V ponavljalnih šolah mora biti učni jezik izključno le madjarski. Učni načrt verskih šol mora odobriti naučni minister. V učiteljišča se sprejmejo le madjarsko govoreči kandidatje. Izpraševalni jezik je madjarski.
Predlog za odpravo tretjega plačilnega razreda ljudskih šol na Štajerskem — odklonjen. Deželni odbor je v svoji človekoljubnosti seveda zavrgel predlog poslanca Robiča in drugov, naj v tretjem plačilnem razredu nahajajoče ljudske šole premeste v drugi plačilni razred. Ta sklep utemeljuje na vse mogoče načine, da bi prepričal učitelje o svojem nepristranskem postopanju. Navaja, da bi deželo v slučaju odprave III. plačilnega razreda zadeli stroški okrog 153.000 K, ki jih ne bi bilo mogoče pokriti, ne da bi se zvišale deželne doklade. Seveda, kadar bi se imelo skleniti kaj, kar bi v prvi vrsti koristilo slovenskim prebivalcem dežele, tedaj ni nikdar denarja, tedaj so vse blagajnice prazne, a kadar gre podpreti Nemce, tedaj je denarja v izobilju. To je politika štajerskega nemškega deželnega odbora! — Štajerski tovariši morajo torej iznova začeti odločno akcijo, da pridejo končno do svojih pravic! Neustrašeno naprej!
Umrl je nadučitelju v Bočni pri Gornjem gradu, g. Matevžu Dediču, njegov edini sin, osmošolec Anton. Vrlemu tovarišu naše najiskrenejše sožalje!
Iz seje ožjega c. kr. okrajnega šolskega sveta za goriško okolico 12. oktobra 1904. Uradna poročila: La-panja Matej, nadučitelj v Biljah, in Cicero Frančišek, učitelj voditelj v Gabrijah pri Ajdovščini, sta bila na lastno prošnjo upokojena s 30. septembrom t. I. — Učiteljski kandidat Jug Ivan je bil začasno poslan v Ravne za prov. učitelja-voditelja in Likar Ladislav, prej na Kambreškem in Srednjem, pa v isti lastnosti v Ozeljan. — V Miren je bila začasno poslana učiteljska kandidatinja Mihel Justina, ker Kalan Josip, prej učitelj v Divači, ni sprejel tega mesta. — Poročila so se z odobrenjem sprejela na znanje. — Na poročilo o pogajanju zastran združenja dvorazrednic v Ajdovščini in Šturji v štiri-
razrednieo se je sklenilo, naj se pogajanje pretrga ter dvo-razrednica v Ajdovščini razširi v trirazrednico, če občina izpolni stavljeni ji pogoj. Sklenilo se je, priporočiti pomožnemu okr. šol. svetu, naj bi se šola v Vrtojbi razširila v trirazrednico ter uvedel v prvih treh šolskih letih celodneven pouk. — Ukrenilo se je potrebno glede razširjenja dornberške šole v štirirazrednico in dalo se je predsedništvu pooblastilo, da izvrši tozadevni sklep. Okr. šol. svet se je izrekel v principu za združenje črniške in batujske šole s središčem pri Križišču (na Rodinah) zaraditega ni upošteval prošnje občine Malovče-Gojače za samostalno šolo. Ukrenilo se je potrebno glede šolskega zemljišča v Dolenji Branici in Mirnu. Sklenilo se je, naj se prestavijo Josip Kragelj, učitelj-voditelj pri Renčah, in Josip Orel, nadučitelj v Prvačini, iz II. v I. in Andrej Tomažič, nadučitelj v Lokavcu, iz III. v II. plačilni razred. — Dovolil se je dvema učiteljema zaradi bolezni, oziroma bolehnosti polletni dopust. — Vzelo se je naznanje, da je bila poslana v Ločnik na slov. šolo začasna učiteljica Srebernič, ker je zbolel tamkaj učitelj-voditelj. Določila se je za začasno učiteljico na Gradišču pri Rehčah Elvira Trošt, da bo namestovala bolehnega učitelja. Nakazala se je nekaterim učiteljem petletnina in podelile so se tri podpore. Enemu učitelju se vje dovolil predujem 100 K. — Otilija Strel, učiteljica v Šmarijah, je bila odločena za učiteljico žen. roč. del v Dolenji Brdnici. Rešile so se nekatere vloge zaradi povišanja šolske stanarine in nakazalo se je izplačilo za manjše poprave. Rešile, oziroma odnesle so se nekatere vloge kraj nega pomena.	B.
Iz seje pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta goriškega 13. oktobra 1904. Ukrenilo se je potrebno za nakup šol. stavbišča v Čepovanu. Odobrili so se sklepi ožjega c. kr. okr. šol. sveta prejšnjega dne; ni se pa privolilo v razširjenje šole v Vrtojbi in Desklah. Glede zadnjih se je sklenilo, naj se pozve zastran tretje šolske sobe in zadevo zopet dene na dnevni red. Če bi se ne dobila primerna tretja šolska soba v Desklah, naj se otroci iz Globna všolajo v Plave. Rešili sta se dve drugi zadevi osebnega, oziroma notranjega pomena.	B.
Novčno premijo bivšega vrtnarskega društva po 75 K 60 h so za 1. 1904. prejeli gg. nadučitelji? Fr. Črnago j na Karolinški zemlji; Ivan Grad v Košani in Aleks. Lunaček v Št. Rupertu.
Listnica uredništva.
V ribniški okraj. Počakajmo še do prihodnjega zborovanja, morda se takrat le ganejo Vaši zaspanci in Vaše zaspanke. Ako ne, potem dobite besedo! — Tiste, ki iščejo sveta v naši »Pisarni«, prosimo, naj pisma dovolj frankujejo in prilagajo znamke za odgovor, zlasti ako si žele pismenega in nujnega odgovora! Vsakemu ustrežemo prav radi in po možnosti naglo, toda poštnih kazni in poštnine vendar ne moremo plačevati iz svojega.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega sina, oziroma brata
Silvo Dimnika
od naših sorodnikov, znancev, prijateljev in tovarišev, izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateliem prekrasnih vencev in šopkov ter za nepričakovano mnogobrojno, zelo častno udeleležbo pri pogrebu preblagega pokojnika.
Posebej se pa še kaj najtopleje zahvaljujemo prečasti-tima gospema prof. Orožnovi in prof. Štefanovi, kateri ste nam ob času bolezni in smrti nepozabnega rajnega z velikodušno požrtvovalnostjo še posebno lajšali veliko bolest.
V Ljubljani, 22. oktobra 1904.
Žalujoči starši in bratje.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5,—Va7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 4°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok porok In plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo.
Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 10 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sic. 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B » 18 C » 24 D » 38 E » 46 F » 60 G » 70 H » 85
17 23 37 45 59 69 84
6 » » 4 » 50 » 3 » — » 2 » 50 » 2 » — » 1 » » 1 »
75 50
18. 24. 38. 46. 60. 70. 85.
3	»	56 »
4	»	— » — »	66 »
1 »	81 »
— »	70 »
1 »	42 »
1 »	26 »
Zadružni lokal je v Ljubljani, Zaloška cesta št. 5.

Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1026.	Kranjsko.
Zaradi razširjenja ljudske šole v Dolskem na dva razreda je stalno oddati na tej šoli učno mesto s postavnimi prejemki.
Opremljene prošnje je poslati po službenem potu tukajšnjemu uradu do 2 0. no v em bra 1904.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 16. oktobra 1904.
Št. 2270.
Na trirazredni ljudski šoli v Mirni peči se vnovič razpisuje nadučiteljsko mesto z dostavkom, da imajo že pri prvem razpisu vložene prošnje tudi za ta razpis veljavo.
Tozadevne prošnje je uradnim potom vlagati do 30. novembra t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 15. oktobra 1904.
Št. 1258.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani razpisuje izpraznjeno mesto stalnega suplenta, ki bo nadomeščal obolele ali zadržane člane mestnega učiteljstva.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom vlagati najkasneje do 1. decembra t. 1. pri c. kr. mestnem šolskem svetu.
Na zakasnele in nedostatne prošnje se ne bo oziralo.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 25. oktobra 1904.
Št. 2412.
Na enorazredni ljudski šoli v Prečni, ki se bode v kratkem razširila v dvo, oziroma trorazrednico je stalno, oziroma začasno popolniti mesto učitelja-voditelja.'1
Tozadevne prošnje je vlagati do 30. novembra t. 1. Prosilci, ki niso še stalno nastavljeni, morajo prošnji priložiti izpričevalo od državnega zdravnika, da imajo popolno fizično sposobnost za službovanje.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 26. oktobra 1904.
Zahtevajte
za po najnovejših predpisih izdelane
šolske zvezke
pri
Iv. Bonaču v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi vse šolske potrebščine.
Tovarniška zaloga Grubbauerjevih — in drugih šolskih zvezkov. —
Jernej Bahovec v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 2. Resljeva cesta št. 7.
priporoča slav. krajnim šolskim svetom, učitelj-stvu in šolam tovarniško zalogo Grubbauerjevih zvezkov; dobička teh zvezkov je deležen .Učiteljski konvikt' in se dotični zneski objavljajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
Šolske knjige za ljudske šole, Črnivčeve nastenske table, dnevniki, peresa „Učiteljskega konvikta", papir ter druge pisalne in risalne potrebščine.
Solidna in toci.a postrežba
je zagotovljena.
Knjiga prirode.
Spisal J .... n.
Poldne je odzvonilo. Utrujene in lačne učence-ponav-ljalce izpustim domov. Tudi pri meni se je oglasil sitni iz-tirjevalec davka — želodec. Stopim v kuhinjo. Na omarici je ležala dopisnica. Poštni pečat se je glasil: Dolina o/S. »No, kaj mi pa poroča tovariš Josip !« mrmram v dopisnico. Čitam: »Jutri se poslavlja naš tovariš Breznik. Sestanek ob 5. uri na Poličevem. Dobro vino, sveže ribe. Knjiga prirode. Tvoj Josip«. Z lakonskim izrazom »dobro vino« sem bil nekam hitro na jasnem, ali izraz »knjiga prirode« naj razume
sam oče nebeški! Tovariša Breznika do tedaj še nisem poznal. Začel sem pa domnevati, da mora biti on v kaki zvezi s knjigo prirode. Kakor bodo čestiti bralci videli, se nisem motil.
Naslednjega dne — bilo je v petek — smo se sešli na Poličevem ob določenem času štirje tovariši in dve tovari-šici: dve cvetki med štirimi bodečimi grmi. V vaški gostil-nici zasedemo precej dolgo (javorjevo ?) mizo. Kaj ljubeznivo se prismehlja gostilničar, ki je užival še medene tedne zakonskega stanu, misleč si: »Danes pa imamo gospodo v hiši; včeraj je bilo prvega: nekaj bo že«.
Prvi se oglasi tovariš Breznik: »Gospod gostilničar, kar po poličih ga bomo, ker smo na Poličevem, in, če se ne motim, tovariš Josip je govoril tudi o svežih ribah«.
»Če bo zmanjkalo denarja, bomo pili pa na medvedovo kožo,« pristavi tovarišica Rozika. Jaz pa pripomnim: »Imenovanega medveda je šel 22. septembra lovit ves deželni zbor, *) pa bojim se, da tudi najboljšemu strelcu uide«. Tovariš Miško pa nas pouči: »Najboljši strelec pa bo prav premišljeno v zrak streljal, da mu medved uide. To si zapomnite«.
Vsi se spogledamo prav pomenljivo, kakor da bi bili trdno prepričani, da bodo regulacijo odnesli divji valovi Save v vrtinec povodnemu možu v naročje. Nastal je molk. Tega prekine zopet Breznik: »Tudi medved ima pravico do velike prirode«.
Glejte no, si mislim, knjiga prirode pride kmalu na dnevni red. Zdajci se oglasi zgovorna Rozika: »Vi seveda zagovarjate kosmatinca, ker vlečete dvojno plačo. Dobro se vam godi. Ko bi bila jaz deležna take plače, bi bolj pridno obiskovala gledališke predstave«.
»Saj ste itak vsak teden v Ljubljani,« jo zavrne Breznik. Rozika pa nemotena nadaljuje: »Hvaležni morate biti deželnemu šolskemu nadzorniku, da je provzročil vaše vpokojenje!« Breznik zaškriplje z zobmi in pogleda skozi okno v prosto prirodo, da se oddahne.
Rozikine besede so mi nekoliko razjasnile Breznikovo usodo. Vseeno se nagnem k tovarišu Mišku, proseč ga, naj mi pove o tem kaj natančnejšega. Medtem sta postala Rozika in Breznik zopet jako gostobesedna, da bi bil človek mislil: prepirata se. To priliko je Miško uporabil, da je mogel ustreči moji radovednosti. Napeto sem ga poslušal. Na nasprotnem voglu mize pa, kjer je bila naša dvojica v živahnem razgovoru, se sliši večkrat izraz »knjiga prirode«. Tudi latinščina mi je donela na uho. Miško se nagne k meni ter mi pripoveduje na levo uho: »Breznik je učiteljeval na Savju veliko let. Ljudstvo ga je imelo rado, ker ni bil prestrog s šolskimi zamudami. Naznanil menda ni nikdar niti ene zamude in kaznovan ni bil nikdar nihče. Otroci so prihajali v šolo, če in kadar so sami hoteli. Saj niti vedel ni, koliko otrok ima. Misliš li, da je poznal razrednico ali kako drugo uradno knjigo?«
»Knjiga prirode, ne pa uradna knjiga! Pri vinu naj se puste uradne knjige z vsemi nepotrebnimi rubrikami! Tu je na mestu le knjiga prirode«. Tako se je hudoval Breznik, ker je čul zadnje besede najinega pogovora.
Medtem prinese gostilničar sveže ribe in liter dolenjca. To postavi na sredo mize, pred vsakega gosta krožnik, nož in vilice. Ko smo se lotili okusnih rib, je umolknila za nekoliko časa vsa družba. Jaz pa sem bil uverjen, da našo družbo zabavajoča dvojica ne bo mogla molče uživati božjih darov iz velike prirode. In res se oglasi Rozika, obrnivši se
k tovarišici Idi, ter začne hvaliti novo gospodinjo, ki zna tako okusno pripraviti ribe. »Pa tudi vino ni preslabo,« de Breznik, »na take ribe se kaj prileze! Tudi ribe ljubijo pri-rodo. Najbolj srečne so, če plavajo v vodi. Naj plavajo danes v vinu, da se jim bo godilo še bolje!«
Nato ga izpije kar poln kozarec ter zopet natoči prazne kozarce, prvega Roziki, zadnjega sebi.
»Jako galantni ste, gospod Breznik,« ga pohvali odlikovana tovarišica. Ta jo pogleda kar mogoče ljubeznivo, potem pa govori navdušeno: »Tukaj, gospoda, bi se dalo govoriti o knjigi prirode«.
»No, kar začnite!« Tako ga vzpodbuja Rozika s porogljivim nasmehom. Breznik nadaljuje: »To vince je zorelo in dozorelo tam na solnčni Dolenjski, kamor pojdem v kratkem tudi jaz. Tudi tam bom imel veliko časa čitati iz knjige prirode. Polovnjak vina so mi že obljubili Zeljšani. Živela Dolenjska, živela knjiga prirode! Trčiva, gospodična Rozika, pa le pravilno: v oči se pogleda! Oj, danes trkam z vami zadnjič. Jaz grem, vi pa ostanete, uj!«
Rozika ga zavrne: »Škoda, pa me vzemite s seboj«.
»Ko pa to ni zapisano v knjigi prirode,« se izgovarja Breznik sitnici.
»Boste pa vsaj poslali iz Zelja sodček vina«.
»Bom že pogledal, če je tako zapisano v knjigi prirode«.
Rozika je začela nadlegovati Breznika, naj vendar končno pove, kako in s kakim uspehom je uporabljal knjigo prirode v šoli. Seveda se je slednjič moral vdati sitnici, saj je že Adam moral slušati Evo: »Pri obravnavanju kakega berila iz prirodoznanstva sem rekel otrokom, naj dotično stvar ali dotični pojav opazujejo v knjigi prirode in bolj si bodo zapomnili, kakor če bi se celo berilo naučili na spomin. Seveda sem jih moral potem izpustiti v prosto prirodo, da so mogli izvrševati moje povelje. Otroci so bili čvrsti in zdravi in bili so zadovoljni. No, ali ni to največja umetnost, dandanes koga zadovoljiti ? Nihče se mi ni pritožil, da ga od sedenja bole prsi in križ ali od zatohlega zraka glava. Zato pa pravim in še porečem: knjiga prirode«.
»Kaj pa »Življenje svetnikov?« ga zbada bodeča Rozika. Namesto odgovora začne Breznik citirati stavke iz latinščine.
Ko se je ponudila prilika, poprosim Miška, naj mi razloži, kaj je hotela Rozika povedati o življenju svetnikov. Da so bili nekateri svetniki veliki grešniki, zopet drugi so se pa preveč in pretrdo pokorili, to mi je bilo znano že od nekdaj. V kaki zvezi pa naj bi bil Breznik z življenjem svetnikov, tega nisem mogel razumeti.
O tem predmetu pa moj sosed ni hotel govoriti, češ, ti so že dali odgovor Očetu nebeškemu: pustimo jih torej v miru. In prav je govoril Miško. Rajši mi je nadalje popisoval Breznikovo usodo. Ko sta se naša prepirljiva znanca zopet uglobila v pogovor, sem nastavil sosedu levo uho, ta pa je začel: »Nadzoroval ga je deželni šolski nadzornik«.
»Ojoj!« vzkliknem, »dobro, da ga ni zadela kap«.
»Katerega misliš ?«
»Oba«, pravim, »oba sta bila grozno presenečena. Prvega se je lotil strah, drugega pa zagrabi opravičena jeza«.
Miško nadaljuje: »S kakim vtiskom je nadzornik ostavil
Savje, si lahko predstavljaš. Za par mesecev potem je imel ubogi Breznik zopet nadzorstvo. Nadzornik je menda našel vse pri starem. Tudi iz knjige prirode so otroci baje prav malo vedeli. Nasledek tega je bil, da so ga porinili v pokoj«.
»V zasluženi pokoj, seveda«, pristavim.
Miško: »Ko pa je nastala znana izprememba pri deželnem šolskem svetu, so ga imenovali za pomožnega učitelja v Zelju«.
Tu je moral pripovedovalec zopet nehati. Prekinil ga je Breznik, ki je bil čul, nekaj o zelju. K nama se obrne, rekoč: »Pa klobasa in polič vina, samega zelja ne maram! Tudi v Zelju me čaka kaj boljšega kakor kislo zelje«.
Zopet ga podraži Rozika: »Tam vas čaka sladko zelje in kisli cviček. Nekaj kislega mora biti, da si ne pokvarite želodca«.
Ne da bi ji ta kaj odgovoril, pravi: »Na Dolenjskem bom moral samo par listov obrniti v knjigi prirode in videl bom, kako sv. Vrban mehča vinski grozd. Čital bom: »Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš; v goricah ti stanuješ in žlahtno grozdje imaš. Le zori ga in medi ga: boš dal nam dober mošt.«
Miško mi je tedaj opisal v kratkem Breznikovo usodo. Gosp. deželni šolski nadzornik se menda nikakor ni mogel sprijazniti z njegovim nazorom o knjigi prirode. Bil je tedaj upokojen kot nesposoben učitelj. In ravno isti šolski svet ga je kmalu potem imenoval za pomožnega učitelja, ergo: ni bil nesposoben. In sedaj ima dvojno plačo: pokojnino in plačo kot učitelj. Ne zavidam ti tega, dragi Breznik!
Globoko se zamislim: Kaj bo pa z našo plačo! Pri tem pa nima nič govoriti knjiga prirode. Da, oj, horribile dictu!
—	menda sam Oče nebeški nima tu besede, tu je mero-dajna grda sebičnost, prekanjeno sleparstvo, ostudno sovraštvo edinega človeka do bednega učiteljstva. Omnia vana sunt, bi rekel Breznik. Vse je minljivo, čast in moč, moč in čast. Priroda ne trpi gnilobe. Prehud kis se zgrize, ergo? Oče nebeški je pravičen. Čemu trpinčiti učiteljstvo, ko je že itak polno trpljenja! Resnična je ruska prislovica: OoHHieHHaro oftamarb — abohhob rptxt.*) (Dvojni greh je, krivico delati onemu, ki se mu je že storila krivica.) Čemu to hinavsko besedičenje! Caono He CTPtna, a nyine pasnn,.**) (Beseda ni strela, a hujše rani.) Naj li začnem tudi jaz proučavati knjigo prirode, da me upokoje in potem zopet nastavijo kot pomožnega učitelja? Vsaj za stotak starega denarja bi bil več vreden. Obvari me, Oče nebeški, da ne obupam, da se v opravičenem srdu ne izpozabim. Odpusti mu (komu? — Njemu), saj tega ne dela on (kdo? — On), to dela njegova prevzetnost, njegovo sovraštvo. On (i, kdo vendar?) ni svoj: predal se je strasti. Strast mu je iztaknila oči, da tudi resnice ne vidi. Strast ga ima v verigah, kakor parkelj samega
—	Oče nebeški nas varuj! — hudiča. On ima sto denarnih virov, jaz pa tičim v svojem plačilnem razredu že nebroj let. O, kdaj si bom mogel kupiti grad s posestvom ali si vsaj sezidati vilo!?!	(Konec.)
*) Obižennavo obižatb — dvojnoj grjeh.
**) Slovo ne strjela, a pušče rdzitt>.
„Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Spisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Idriji. Naročnino pa prejema gosp. Frančišek Črnagoj, nadučltelj v Ljubljani (Barje). — Vse posiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, >/, strani 10 K, •/« strani _8 K, '/„ strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljene po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K