PROLETAREC ŠTEV.—NO. 774. Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 13. julija (July 13th), 1922. LETO—VOL.—XVII. UjravmiStv« (Office) 8639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—'Telephone Rockwall 2864. Svoboda, socializem in politične stranke. Med političnimi strankami so razlike. To se razume samo ob sebi, ker sicer ne bi bilo različnih strank, temveč bi bila le ena. Toda v mnogih slučajih so te razlike malenkostne, pogostoma le osebne. Kljub nasprotjem, ki obstajajo med njimi, so si nekatere vendar tako podobne, da se lahko zbere po več strank v eno skupino, 'le mnogokrat se je dogodilo, da sta n. pr. demokratska in republikanska stranka postavila skupne kandidate, ako je groziila nevarnost, da zmagajo socialistični kandidati. In pri tem so vedno naglašali, da »stopate obe stranki enako stališče z o,žirom na uredbo sedanjega družabnega sistema, in da sta obe brani-teljici ameriških institucij kakoršne so. Iz za obema stoje privatni interesi. Za obrambo kapitalizma skupno nastopate. ; Socialistična stranka je v tem izjema. Ona ni nobeni meščanski stranki "bliizu"; med njo in vsemi kapitalističnimi strankami so razlike tako bistvene, da mora biti nasprotna vsem in se ne more z nobeno drugo spraviti pod en klobuk. e Glavno, kar loči socialistično stranko od vseh meščanskih je to: Vse druge stranke, naj bodo konservativne, napredne, liberalne, klerikalne, reformistične ali kakršnekoli, hočejo ohraniti sedanji družabni red. Tudi če gredo za tem, da se izvrše kakšne izpremembe, jib hočejo na sedanji gospodarski podlagi in ne marajo lic slišati o kakšni izpreinembi sistema. Socialistična stranka pa gre za popolno izpremembo gospodarske podlage, za povsem novim družabnim redom, za social-ao revolucijo. Kadar sliši filister besedo "revolucija", ga navadno oblije kurja polt. Misliti si je namreč ne more iče kakor spojeno s požigom, z ogromnimi eksplo-ojami, s petrolejom in s strašnim prelivanjem krvi. To pa obsoja in preklinja, pred takimi zločini se zgra-!a, in revolucionarje pošilja v svojih željah na dno pekla. Filistrova psihologija je zelo komplicirana reč. On se zna za klanje in uničevanje, za pustošenje in ubijanje tudi navduševati. Če se imenuje moritev narodov vojna, tedaj morajo filistrovi pesniki napeti vse strune na svojih lirah in harfah, ter peti slavo na vse tafine, kar jih premorejo. Še sami postajajo poetični, in če nimajo v svoji duši zakladnice, pa ponavljajo kakor papige naučene besede o gloriji. Komandirani molke je tedaj junak; največjemu sužnju, pognanemu v klavnico za tuje interese, sugerirajo ponos i.n ošab-oost. Vse je tedaj pravično, dobro, božanstveno; povsod je osveževanje, preporod, glorija. Kadar sliši prav ta za kapitalistično-monarhično-toparsko vojno navdušeni filister besedo o revoluciji, H ves vztrepeče, zarohni in podivja, da bi najrajši z mesta poslal vse take "hudodelce" na vislice. Sam s sabo pa pride takoj zopet v protislovje, če K človek le malo potrudi, da ga spravi v zadrego. V Ameriki n. pr. popolnoma zadostuje, če ga spomnite, kako je ita dežela postala samostojna državna zveza. Revolucija je osvobodila Ameriko in ustvarila podlago za Zedi'njene države. Pokličite to filistru v spomin, in takoj bo začel poveličavati revolucijo, in hitro vam zapoje patriotičrao pesem. "Ali to je druga reč . . ." S tako frazo razlaga svojo nedoslednost. Zakaj je ta reč druga, v čem je tisto drugo, vam ne bo znal povedati; če bo znal, pa ne bo hotel, ker bi moral tedaj priznati nekaj, česar noče. Ameriška revolucija je bila vojna za svobodo. Ne za popolno svobodo, ampak za kos svobode so se bojevali naseljenci proti Angliji. Razumevanje svobode še ni tako daleč dospelo, da bi bilo moglo ljudstvo spoznati vse pogoje resnične svobode. V Angliji, v angleškem kralju in v angleški vladi je videlo svoje največje zatiralce. Teh se je hotelo iznebiti, misleče, da mora priti svoboda, čim poruši ta jarem. In da ga je moglo porušiti, je rebeliralo. Danes pa bi moral filister priznati, da ljudstvo Zedinjenih držav tudi sedaj ni svobodno, in da je v enakem nesvobodnem položaju tudi ljudstvo drugih držav in narodov. Če pa je bil boj za svobodo opravičen v preteklosti, mora biti enako opravičen, dokler ni svoboda pridobljena. Socialistična stranka hoče svobodo in se bojuje zanjo. To trdijo tudi razne drug^&;tran,ke in organizacije. Ali sama beseda "boj za svobodo" ne pove ničesar in ne obsega ničesar. Treba je vedeti, kaj je svoboda, kakšna svoboda je .sploh mogoča in od česa je svoboda odvisna. V našem življenju je vse relativno. Tako je tudi svoboda relativen pojm. Če bi bila absolutna svoboda mogoča, bi bila vsa vprašanja o njej teoretično kmalu rešena. Toda absolutna svoboda je utopija, nemogoča, nedosežna, neizvedljiva reč. Absolutno svoboden bi bil človek, ako bi vse svoje živlljenje lahko uravnal povsem po svoji volji in le po svoji volji; ako ne bi nobena druga moč in sila vplivala ne na njegovo mišljenje, ne na njegova dejanja; ako bi bili vsi njegovi sklepi rezultati njegovih lastnih, le iz njega samega zajetih predpostavk in njegovih samo v njegovi glavi sprede-niih miselnih vezi; ako bi bile njegove moči tako velike, da bi vsako njegovo voljo lahko uresničevale in ako ne bi bilo nikjer nobene sile, ki bi mogla ovirati njegovo voljo in njegovo največje ali najmanjše dejanje. Ako bi bil ves neskončni svet eno bitje, da bi bile vse sile, ki so sploh mogoče, obsežene v njen iin bi ne bilo nikogar razun njega, da bi mu mogel kjerkoli za-stopiti pot; akio ne bi bilo v tej oživljeni neskončnosti nobenih trajnih zakonov, temveč bi jih "duh sveta" sam ustanavljal in po svoji volji lahko menjal, tedaj bi se lahko dejalo, da je to bitje svobodno. Ooividno je taka svoboda —• ediina, ki bi v pravem pomenu zaslužila ime svobode — za človeka prav tako kakor za vsak posamezni del sveta nemogoča. Ako so na kateremkoli planetu kateregakoli osolnčja bitja desetkrat ali stokrat ali tisočkrat ali pa tudi miljon-krat bolj razvita, više organizirana, močnejša in mo-drejša kako rčlovek na naši zemlji, vendar ne morejo biti absolutno svobodna; kajti zakonom prirode je podvrženo vse, največje in najmanjše, in kjer je zakon, tam ima svoboda svojo mejo. Ako si človek zamisli pravo sMko svobode, tedaj se mora skrčiti kakor črviček vpričo dejstva, da je tisti zlomek svobode, ki ga more uživati, v primeri z absolutno svobodo komaj nekoliko več kakor ničla. Treba se je torej enkrat za vselej sprijazniti z dejstvom, da smo odvisna bitja, in da so neštete naše odvisnosti take, da jih ne moremo nikdar skrušiti. Absolutne svobode ne bomo nikdar dosegli, ker je nemogoča; vedno ostanemo odvisni od prirodinih zakonov, in dokler bodo na zemlji ljudje, bo tudi človek odvisen od človeka. Odvisnosti so neizogibne. Ni je glave tako ženial-ne, da bi mogla zasnovati sliko svetovne uredbe, v kateri bi mogel biti človek resnično neodvisen in svb-boden, to se pravi absolutno svoboden. Ali iz te nepobitne resnice more le popolnoma hlapčevski duh izvajati, da se zato sploh ni treba bojevati za svobodo, ampak da se mora človek topo vdati in pokloniti razmeram, kakršne so. Svoboda ima pogoje, in v prvi vrsti so to gospodarski pogoji. Kdor želi večjo svobodo, ji mora dati pogoje. Kdor noče tega, pa govori o svobodi, je prazen deklamator. vv® Kapitalizem in samomori. Število tistih, ki obupajo pod težo življenske borbe, se naglo množi. Celo miljonarji niso vsi zadovoljni z življenjem, pa si ga sami odvzemajo. 76 izmed njih je napravilo v preteklem letu samomor. Izgleda, da ni nezadovoljnost in obup v teh časih svojstvo nobenega posameznega razreda ali starosti. Najmlajši samomorilec v preteklem letu je bil star pet let, najstarejši sto let. Zakaj si ljudje sami končavajo življenja? Nota, ki jo je pred nedolgim pustil neki samomorilec v Phi-lad.;lphiji, nekoliko razrešuje to vprašanje. Sledeče besede je napisal, predno se je poslovil od življenja: "Vse, kar iinam, je telo 53 let staro, ponarejene zobe, slab vid, utrujeen noge, strgano obuvalo, nič dela, ne prijateljev bližje od 1,500 milj. Beračiti ne moreni. Krasti ne morem, baraba pa nočem postati." To je gotovo zelo slab, neprijeten inventar. Izvedelo se je, da je bil avtor tega sporočila enžinir, in da je napravil in izgubil bogastvo. Kdo izmed nas ima zagotovilo, da ne pride dan, ko bo moral izbirati med miloščino, zločinom ali smrtjo? Pod obstoječo družabno uredbo je posameznik gotov samo zraka, katerega udihava. Tega je gotov radi tega, ker znanost ni mogla najti metode, potom katere bi se mogli eni ljudje polastiti zraka in dati drugim na nos instrument, ki bi meril porabljeni zrak, da bi se mu ga moglo potem zaračunati, kakor elektriko, plin ali vodo. Kadar se iznajde kak tak aparat, bo zrak obdavčen in kdor bo hodil okoli ne da bi imel na nosu tako merilo, bo aretiran in kaznovan. To so načini kapitalizma in kjerkoli in kadar more, se jih poslužuje. Moderna industrija je omogočila živeti vsakem civiliziranemu človeku v izobilju. Izračunano je. dali dala današnja .produkcijska mašinerija, spremenjen v žive snžnje, vsakemu človeku v Ameriki 300 sužnje* To se pravi, da se s pomočjo moderne tehnike napraii v Ameriki toliko dela, kolikor bi ga opravilo 300 sni-njev, ki bi prišli na vsako sedaj živečo osebo v tej de želi. To je dobra primera in lahko razumljiva. Mi ne uživamo dobrot, ki jih producirajo nai mehanični sužnji, ker jih ne posedujemo. Dobra da odstotka ameriškega prebivalstva lastujeta praktični vso velikansko industrijo, ki jo imamo v deželi. Osti-li igramo kapitalistično igro najbolje ko moremo in večina nas končno omaga, ne da bi uspeli v tekmi, Samomorilec, katerega zapuščina je omenjena m ri, je igral v tej igri. Enkrat je bil bogat. V starosti 3 let je bila balanca v njegovi knjigi življenja i z i" rpano j telo, nič denarja in nič dela za preživljanje. V skrajnem obupu si je vzel življenje — in tisti dan je biW svetovno bogastvo večje kot kedaj poprej. Tisti, ki so danes uspešni in žive v blagostanju st| morda posmehujejo socialistom pri njihovih naporik napraviti življenje boljše, ložje in sigurnejše za velilri mase ljudstva. Morda jim je borba za eksistenco ceh v zabavo, ker je ona zakon kapitalističnega sistemi. Ampak kdo more reči, da ne bodo nekega dne tudi oni] napravili o svojem življenju proračun in našli, daje vse, kar jim je ostalo, izčrpano telo? Sedanja generacija gradi podlago za socialni sistem, pod katerim bodo živeli njeni otroci. Kakšen bij svet, ki ga bomo zapustili našim naslednikom? Ali bo podoben sedanjemu in se bo tisočletna igra medse* bojne borbe za obstanek v vseh svojih podrobnosti ponavljala? Ali bo morda na njem zavladala družbi kooperacije, za katero streme socialisti? Odgovorita ži na ljudstvu. — (Po "Reading Labor Advocate") hoover strelja kozle. Trgovski tajnik Herbert Hoover je prišel v Davtoo in v svojem govoru pred člani Chamber of Comment radostno naznanil, da je bil socializem preizkušen i Rusiji in ves eksperiment z njim je popolnoma ponesrečil. Napaka tega britskega državnika, ki ima svoj« mesto v Hardingovem kabinetu, je, da ne ve ničesar' o Rusiji in še manj o socializmu. Niti kapitalizem še ni bil preizkušen v Rusiji. Rfr sija je primitivna, agrikulturna dežela. Petinosemdeset odstotkov prebivalstva se preživlja s poljedelstvo!. Žito sejejo z rokami, ga žanjejo s srpi in ga mlatijo a cepci. V zimskem času nadomestijo delo na polju s pri-1 mitivnimi ročnimi deli; kolovrat in druga primitiviw orodja so še vedno navadna prikazen na domovih rtfl skih mužikov. Velika mašinerija se šele počasi uvtjffl Omenjamo ta dejstva raditega, ker ne more nihče,»I zun kak osel ali pa ameriški 4ržavnik, trditi, da se moj re pod takimi razmerami v Rusiji preiskušati sodfl lizem. Vsi razlagatelji socializma od Marksa pa dH "Miami Valley Socialist", so vedno povdarjali, da mofl ra biti pred socializmom doba industrialnega procesij velika agresivnost kapitala in velike mase mezdnilH delavcev, odtrganih od zemlje in odvisnih od veliHfl strojev za svoje preživljanje. To razjasnjuje, zakaj BflH bert Hoover ne ve, o čem govori. — Miami Viif/ejSoB cialist. jt jt .j* Kričači niso za socializem nič vredni. Socialiafl potrebuje znanja in dela. j SEM I NT J A. Stavka "proti vladi". — Apel za pravico. — Zavedna in nezavedna služba. — Upor v Vatikanu. — Sveta stolica izdaja prepovedi. — Prekmurski Slovenci. - Lenin. — Nekaj komentov. — 30 linčanj. if--. i "400,00 0 delavcev, vposljenih v železniških delavnicah, ki so pustili dne 1. julija delo, štrajkajo v resni-cine proti železniškim družbam ampak proti Zvezine. m Železniškemu delavskemu odboru, ki je pravilno avtorizirana in organizirana agencija federalne vlade." Tako piše med drugim čikaška "Daily News" in v podobnem tonu vse ostalo časopisje, v službi privat- iesov. Ta vladna agencija zniža delavstvu na h plače. Delavstvo, če noče mirno sprejeti ali če se ga brani, mora iti na stavko, ako ni izhoda. Ampak — stavka je proti vladi, kaj-ške družbe niso znižale plače ampak posebna v kateri je zastopana vlada, železniške druž-avstvo. Komplicirana reč — za ameriško de-ii dopušča, da mu vladajo privatni interesi, ameriško delavstvo zelo patriotično, se razu- io sedanja stavka železničarjev za enkrat iz-* * * 'katerih krajih je zgorelo par železniških va-narejene je bilo nekaj škode na drugih reje vsakdanja stvar. Ampak sedaj je stavka, in slučaj se pripisuje stavkarjem. Železniški de->dbor je izdal apel na "lojalne" delavce, naj službo v železniških delavnicah in s tem na-) štrajkujoče delavce. Obljubil jim je, da se 0 smatralo za stavkokaze. Med delavstvom je izkih karakterjev in še več nezavednih ljudi, apelu odzvali. Štrajkarji so drugega mnenja, ajo take delavce za skebe. Nekatere, ki so jim •oke, so pretepli, in žene so jim pri tem poma-iišča, ki so za take slučaje vedno pripravljena, ; indžunkšine proti vmešavanju stavkarjev v elezniških družb. Železniški delavci bi iz tega zvideli, da ima vlada vrednost za tistega, ki olira. Kapitalisti, bunžvazija in monarhisti ; ne spoštujejo ruske sovjetske vlade, ker ni kršno oni hočejo, ampak nasprotna njihovim * * * loiški kapitalisti so apelirali na governerja 'za pravico". Za krivce umorov v Herrinu za-strogo kazen in ob enem protekcijo za privat-ino. Podpisanih je bilo 75 oseb pod imenom an Open Shop Association", ki je organizaci-»vljena z namenom poraziti unijo s tem, da se 'odprto delavnico". Taki ljudje zahtevajo )", dasi imajo že sedaj vso pod svojo kontrolo, zem v začetku je postal današnji kapitalizem, lelai in se razvijal kot organizacija. Ves kapi- 1 sistem je organizacija,. ena sama velika maši-iaiizem bo veliko popolnejši gospodarski u- detikatneja mašina, družba bo morala biti za item še bolj pristopna organizaciji. Danes se še razdružuje, posebno kar se delavskega ljudstva tiče. To bo slednjega dovedlo k spoznanju, da demago-8'eni klici za zedinjeno fronto delavstva ničesar ne pomenijo, če tisti, ki delajo take pozive, dejansko razbirajo ne pa grade delavske organizacije. In delavstvo po raznih deželah se je pričelo obračati od kvarnega demagoškega tabora in se vrača v vrste treznega, razumnega socialističnega dela. Sedaj, ko imamo po vseh krajih stavke, prihajajo dobri ljudje, večinoma "prijatelji ljudstva", s predlogi za prisilna razsodišča v stavkah. Pod kapitalističnim sistemom pomenijo taki zakoni uničenje unij. Čemu bodo, če ne bodo smele vršiti svoje naloge? In predlagajo se tudi drugi podobni zakoni. V georgij-skem senatu je neki zastopnik, seveda "ljudski" zastopnik, ker je izvoljen od ljudstva — predložil osnovo zakonskega načrta, ki prepoveduje piketiranje v stavkah, nadalje vsako agitacijo med delavci da se jih pridobi za stavko, propagiranje bojkota in prepoved vsake propagande za cilje unije. Zanimiv predlog, ki najbrž ne bo sprejet, ker ga bogate družbe ne potrebujejo. S sedanjimi zakoni, s sodišči, legislaturami in drugimi javnimi uradi pod njihovo kontrolo, imajo tudi sedaj lahko stališče v boju proti delavstvu. To se bo seveda spremenilo — toda ne preje, dokler se de. lavstvo samo ne spremeni. Kajti da je tako kakor je, je krivo ljudstvo, ki vsled svoje ignorance dopušča take razmere. "Chicago Tribune", ki se šteje za "največji svetovni list", piše v enemu svojih člankov: "Ameriško delavstvo ni za revolucijo, ne za nasilno, niti za mirno, in vodstvo Ameriške Delavske Federacije predstavija to mnenje ameriškega delavstva. . ." Neki list je pred kratkim pisal, da je Gompers zaveden služabnik kapitalizma. To najbrž ne bo res. Če bi bil, bi ne mogel biti predsednik A. D. F. 41 let. In če je, tedaj je to ostudna slika ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Res je to: Delavstvo, dokler je nezavedno je v nezavedni službi kapitalizma, četudi se bori proti njemu v stavkah in na druge načine za povišanje plač in podobne male pridobitve, ki le malo pomenijo. Tako je ameriško delavstvo. In ker je tako, mora imeti v svoji Federaciji vodstvo, ki mu je sorodno, ki je oidsey duše povprečnega ameriškega delavca. Odbori, kakor vlade, so vedno odsev večine članstva organizacij, ali prebivalstva v državi. Harding ni zato predsednik, ker ga ameriško ljudstvo ni hotelo, ampak, ker ga je hotelo. Isto je z Gampersom. In zopet imamo tu nauk: Ne napadanje kapitalistov in Gomper-sa ter njegovih trabantov, ampak VZGOJEVANJE delavstva za socializem nam bo prineslo DRUGAČNO de- lastvo, BOLJŠE, INTELIGENTNEJŠE ljudstvo. * * * Vatikanski orožniki so se uprli. Ko so odrekli pokorščino, so to naznanili s klici: "Živijo papež! Smrt poveljniku!" Prišla je švicarska garda in razorožila upornike. To je ena vesit iz Vatikana. Druga vest iz tega spomina teme se glasi, da je Sveti oče prepovedal vernikom vsega sveta čitali dela, ki jih je dal človeštvu eden največjih živečih pisateljev in filozofov, veliki borec za trpečo maso, Anatole France. Precej njegovih del je prevedenih tudi na slovenski jezik, druga se prevajajo. Slovencem je Anatole France znan in znan je svemu svetu, katoličanom in nekatoličanom. Papeževa prepoved, ki je napravila v Franciji mnogo burje, bo pripomogla, da bodo imela Franceva dela dvajset miljonov novih čitateljev in s tem novih slušateljev za nauke resnice in pravice. Ko čitamo o takih prepovedih, se je dobro povrniti v čase — ne še prav dolgo nazaj — ko je cerkev sežigala na grmadah učenjake in iznajditelje, ker se ni strinjala z njihovimi najdbami na polji znanosti, ker je smatrala nove iznajdbe za žaljenje Stvarnika. Ampak znanost je šla naprej kljub grmadam, natezalnicam, inkviziciji, preganjanjam in drugim nepopisnim mučenjem, ki jih je izvajala edina zveličavna cerkev. Papeži kardinali in škofje, ki so vprizarjali morije in potlačevali znanost, so danes v širši zgodovini pozabljeni. Nosilci luči, znanosti in civilizacije žive. Grmade jih niso mogle uničiti. Anatole France je socialist. Tudi komunisti si ga laste, ampak France ni pristaš ne te ne one delavske stranke v ožjem pomenu besede. On je socialist v smislu, da se bori za socializem. In njegova dela so odprta vsakemu, kdor jih hoče čitati, jih uživati ter se učiti iz njih. Vsl':d svojih radikalnih tedenc in prijateljstva do sovjetske Rusije ima France tudi v Rusiji velik ugled. Pred nedavnim je izdal na ruske sovjetske oblasti apel, naj oproste socialne revolucionarje, ki jih sodnijsko preganjajo radi veleizdaje. V resnici so ti socialni revolucionarji navadni politični jetniki. Drugi so res zakrivili kazniva dejanja. France je apeliral zanje, istotako Gorki, ki se je obrnil na Fran-ceja, kateremu je med drugim dejal: "Akcija proti ruskim revolucionarnim socialistom je zavzela obliko javnega pripravljanja za umor ljudi, ki so odkritosrčno služili stvari osvoboditve Rusije. Usojam se obrniti nate, da bi še enkrat povzdignil svoj glas sovjetski vladi in bi ji dal razumeti nemogočnost takega zločina. Morda bo avtoriteta tvoje besede rešila življenje tem socialistom." Tak je Anatole France in njega drug Maksim Gorki. Ona nista sektaša, ne pristaša te ali one fanatične grupe, nego sta socialista in Svoje življenje, svoje delo, svoje vse sta posvetila delu za socializem, za bratstvo, za širjenje nauka pravičnosti in svobode. Vsi nismo še taki, ker še nismo taki daleč dospeli z našim razumom. Zato imamo notranje boje, intrige, razdore, ruvarjenja in druge take napake, ki se jih bomo morali iznebiti, čim prej, toliko bolje. Rev. K. Zakrajšek in njegov štab rešuje prekmurske Slovence izpod objema "madžarske-židovske propagande." Dne 2. julija je imelo neko društvo prekmurskih Slovencev blagoslovljenje zastave v Chicagi. Frančiškansko glasilo je ob tej priliki priobčilo članek, kjer opisuje sovraštvo Prekmurcev do ostalih Slovencev in pripisuje krivdo za to sovraštvo "madžar-sko-židovski propagandi." Ali — propagando proti Slovencem, proti katoliškim Slovencem vrše katoliški prekmurski Slovenci. Njihovi duhovniki izdajajo liste, pisane v prekmurskem narečju, v katerem hvalijo Hortijevo katoliško Ogrsko in napadajo "pravoslavno" Jugoslavijo. To ni židovska propaganada ampak propaganda madžaron-ske, katoliške Ogrske za odcepitev katoliških prekmurskih Slovencev od ostalih katoliških Slovencev v Jugoslaviji. Vsak drug način tolmačenja ne odgovarja resnici, in Rev. Zakrajšek to ve. Piscu teh vrstic je pred sedmimi leti nek prijatelj "ogrskih" Slovencev priporočal, naj bi deloval pri slov. socialističnemu klubu v Chicagi, da bi se zavzel za te, od vsega sveta pozabljene in zapuščene ljudi ter jih izvlekel iz blata ignorance. To se ni poskušalo, ker bi bilo neizvedljivo. Prekmurski Slovenci so bili mad-žaronsko vzgojeni, in v verskih stvareh so bili fana-liki in so še danes. Vsled posebnih razmer, v katerih so živeli v "domovini", so bili popolnoma pogrezaj« v ignoranco, kot so še danes. Med takimi ljudmi i more noben socialistični klub ničesar storiti. Edin ki lahko delajo med njimi, so duhovniki, pa naj bod že orodje madžaronske, židovske, ali kake druse pi pagande. Ignorantna masa je vedno dober materij za igranje v rokah gotovih ljudi, katere taka ma spoštuje. Sedanja generacija prekmurskih Slovence bo ostala udana cerkvi in vsled svoje nevednosti žogi v rokah zavajalcev pod duhovniškimi plašči. Med dm go generacijo pa se bo dalo po malem že govorili I socializmu. Sicer pa so oni mal otočič ki kot takih spremeni situacije niti razmer. Kolonije prekmurski Slovencev v Chicagi in drugod imajo samo en pomen ki pa se nas ne tiče; in ta je borba med duhovniki« Slovenije in Prekmurja za vladanje in izrabljanje prit murskih Slovencev. To bo morda nekatere izpameb valo, toda ne veliko. Kar se tiče dnevnih novic: Lenin umira, ozdrai lja, blazni, vlada, ne vlada, izdaja dekrete in jih ne» daja. Resnica pa je ta: Lenin se je z napornim delo« utrudil in potrebuje počitka. Kroglja, ki jo je pogaJ vanj atentator, mu ni delala toliko težav, kakor siln naporno delo, pod katerim se mora železo izogniti, Toda Rusija se bo razvijala, tudi če Lenin več ne« dravi, kajti Rusija, ki bi bila odvisna v svojem teki razvoja samo od enega Lenina, bi ne imela pravico i stojati. To so povedali tudi ruski delegatje na konH renči strokovnjakov v Haagu. Da je slika Lenina v tem oziru popolna, pridejo® časopisje vsak tretji dan vesti o zarotah, ki se kujejm za umor Lenina. Oblasti jih pravočasno izslede. T»l se čuje tako, kakor vesti o zarotah v drugih deželdB V Zedinjenih državah smo jih pred Palmerjevimi prJ goni vsaki dan odkrili ducat ali dva. Tudi v Haagu sm razkrili zaroto, ki je imela namen pomoriti člane ni-1 ske delegacije. To je stara povest. In tuidi atentati (I dogajajo, kar je tudi stara povest. Nova povest se šdH pričenja. * * * Druga novica, ki je važnejša: Enajst svečenikoB med njimi petrograjski metropolit, so bili v Modfl obsojeni na smrt, ker so se protivili izročiti pnseb* komisiji cerkvene dragocenosti, ki so se pobirale ■ nakup živil za po suši prizadeto prebivalstvo v Rofl ji. Cerkev se ne briga, koliko ljudi pomrje od gladaH Ona hoče bogastva zase. Razun tega, v Rusiji se cai^H ko so cerkve kopičile bogastva, morda več ne poffM nejo. Zato skušajo obvarovati to, kar imajo. Vladaj« močna, in z zadnjo razsodbo proti svečenikom je * dokazala. Rasputin bi se čudil, in z njim vsi umrlip*l triarhi stare Rusije, če bi vedeli kako nizko je pdfl la moč cerkve v nekdaj svjati Rusiji. # * * Nemčija je pred bankrotom. Marke se bližajo ptM skim markam in avstrijskim kronam. Mpnarhisti rH jo, socialisti konferirajo, komunisti čakajo priložn^J za proglašenje diktature* proletariata, francoski ge^J rali pa imajo svoje armade pripravljene za prodirB v Nemčijo, "če bo potreba". Versaillski mir že iflH kar je sejal. Ampak glavna žetev se bo šele pričel« bo uničila sejalce iz Versaillssa, toda pri tem tem I® miljone drugih, Zedinjene države hite zatrjevali, H se ne umešavajo v evropske zadeve, saj sedaj še Evrope pa dežujejo v "Washington apeli, naj poo^H Amerika rešiti potapljajočo barko stare, razrahjj vzrujene, nemirne Evrope. Miriti bankrotno kapftfl stično Evropo ni lahko delo. Državniki na W:iil StnH (tu mislijo, da je treba Evropo pustiti, da se najprvo nekoliko strezni in potem šele bo mogla računati na kooperacijo ameriškega dolarja. Ampak prerokovana anarhija v Evropi se še ne dogodi. Potresi se bodo dogajali. sovraštva med deželami bodo cvetela naprej in se negovala, toda streznjevanje bo vendar počasi prihajalo. In če se bo ljudstvo iz dosedanjih izkušenj kaj naučilo, se svetovna vojna ne ponovi. * * « V prvih šestih mesecih tega leta smo imeli v Zedinjenih državah trideset linčanj, kar je znamenje naše civilizacije. Poleg linčanj imamo plemenske izgrede, stavkovne izgrede ter številne umore. Nad miljon delavcev je na stavki, in nad pol miljona stavkarjev ter njih družin, skupaj miljon in pol ljudi, izstradava-mo že nad tri mesece, kar je ameriški način blokade. Civilizacija vsepovsod, namreč barbarska civilizacija. Nova. ki ne bo več barbarska, šele prihaja in predno bo obvladala svet, bo vzelo par stoletij. Pot v resnično civilizacijo se bo takrat šele pričela. Jt j* ni takega stvora. j Imamo kandidate, ki nastopajo pod "neodvisno" firmo. Imamo liste, ki se imenujejo "neodvisni". Take iivali ni. Vsak kandidat, ki nasopa kot "neodvisen"' v [volilni kampanji, je hinavec ali pa čisto navaden služabnik privatnih interesov, katerim služi njegova "ne-Idvisnost" kot krinka za slepljenje neukega ljudsva. Istotako ne more biti noben list "nestrankarski" ali "neodvisen". Saj skoro vsak ameriški kapitalistični dnevnik naglaša, da je "neodvisen" list. V seznamu tujejezičnih listov so skoro vsi slovenski in hrvaški listi označeni kot "neodvisni." Piscu teh vrstic je mano, da je bil v enem seznamu pred dobrim letom iz-hed vseh slovenskih listov v Ameriki samo Proletarec [označen kot socialistični list. Eden je bil republikanski, drugi pa "neodvisni". In noben teh listov ni bil fzanesen v seznam drugače, kakor je uprava lista hotela. Vsak časopis dobi od izdajateljev takih časniških seznamov formular, na katerem so razna vprašanja, leddrugimi tudi, kakšno stališče zastopa list in h kate ri stranki pripada. In izdajatelji listov so odgovarjali, da so njihova glasila "neodvisna", slovenskim .delavcem pa pripovedujejo, da so delavski listi. V svojih 'kolonah napadajo kapitaliste, zato da se ne zamerijo čitateljem, poleg pa priobčujejo slike in gradivo, ki ga |ini pošiljajo patriotične organizacije, med njimi trgovske komore, v "amerikanizaeijske" namene. Tako so deležni dobro plačanih oglasov od bogatih korpo-Iracij, na drugi strani pa slovenski "napredni" delav-[ri pridno naročajo take liste, "ker tako fajn fiksajo hapitaliste". Vidite, taka je ta "neodvisnost", t Prigovarjaš delavcu, naj pristopi v socialistični Iklub. "Kaj mi če, saj ni nobene sloge. Jaz ne držim z nikomur, glasujem pa tako za "delavske" kandidate." Kelo neumen izgovor, ampak je vendarle izgovor. "Pa Ise naroči na "Proletarca", ki je socialistični list. Se Iboš iz njega kaj naučil." — "O, saj imam tri druge slovenske liste, ki so tudi socialistični." Ti se začudiš, [ker si mislil, da je samo Proletarec socialistični list. [Vprašuješ rojaka, kaj ima za ene liste, on ti jih našte-Ija. pa vidiš, da čita same "neodvisne" liste. In tu leži [vzrok, zakaj ljudje ne čutijo potrebe spadati k socialistični organizaciji. Iz "neodvisnih" "socialističnih" povso se naučili, da zadostuje, če glasuješ za "delavske" kandidate, da je dovolj, če rentačiš zoper kapi- taliste in Gompersa ter vse druge leaderje, pa si napravil svojo "delavsko" dolžnost. To so plodovi vzgoje, kakor jo širijo "neodvisni" listi,, ki so tako "neodvisni", da služijo najrajše dvema gospodarjema hkrati, ali pa jih ob vsaki premem-bi vetra menjajo. Na našem časnikarskem polju imamo par izjem, toda večina je zakopana v "neodvisnost", ki dela delavski stvari veliko škode. To naj bo našemu zavednemu delavstvu v svarilo in v spodbujo za čim energičnejše širjenje Proletarca, ki ni "neodvisen" list, ampak glasilo socialističnega delavstva, organiziranega v J. S. Z. Delavstvo in buržoazija. Današinje razmere, današnji družabni red in razcepljenost delavnega ljudstva je delo kapitalizma. Kapitalizem ve, da njegova moč ni naravna, on ve, da jo vzdržujejo le zlate niti, ki jih ima razpredene po celem svetu, on pa tudi ve, da je njegov največji zaščitnik — delavno ljudstvo. Izkoriščanje delavnega ljudstva in nenasitnost kapitalizma je izzvala socialni pokret proletariata. Socialna ideja kot naravni zakon je pokazala proletaria-tu pot, po kateri naj stopa, da se bo otresel hlapčeva-nja in združila ga je v organizacije, ki naj ga disciplinirajo in vodijo v boju zoper kapitalizem. Kapitalizem je uvidel nevarnost, ki mu preti, če se združi vse delavstvo, videl je v duhu konec paševa-nja in takoj je našel sredstvo, da uniči namere delavnega ljudstva; z delavstvom hoče ubiti delavstvo. Našo inteligenco, ki noče priznati, da je proletariat, dasiravno pada kapitalistov bič na njen hrbet, si je izbral kapitalizem za svo(je orožje zoper svoje upornike — "socialiste". Prišli so ljudje, ne kapitalisti, in pobijali so ideje socializma, odvračali so delavstvo od notranje sile, ki mu je narekovala socialni pokret, odtujili so ga zdravih socialnih načel in nastale so — kapitalistične meščanske stranke. Kapitalizem pa je s tem dosegel svoj namen in proletarci, ki danes žive z Judeževimi srebrniki in ki stoje v službi kapitala, so razcepili proletariat. Proletariat je razcepljen — a mnogo ga je, ki je ostal zvest zdravim socialnim načelom in ki se kot disciplinirana armada bojuje za svoje pravice. Mnogo delavstva pa tiči po taborih kapitalističnih, buržoaznih strank in vzdihuje po osvoboditvi izpod kapitalističnega jarma. Skupno s svoyimi "ljudskimi" voditelji kriči: "Proč s kapitalizmom", — ne ve pa, da so ti njegovi voditelji sovražniki socialnega pokreta in hlapci kapitalizma. Meščanske stranke so past, v katero lovi kapitalizem proletariat, da se ne združi. Ko bo pa proletariat uvidel, da v meščanskih strankah zanj ni prostora, ko bo uvidel, da s podpiranjem meščanskih strank podpira tudi boj, ki je naperjen proti njemu samemu, takrat se bo spopolnila naša armada in bližali se bomo svojemu cilju. Zavedno delavstvo pa naj se oklene naših organizacij, naj se v njih izobražuje, naj se uči vztrajnosti in kremenite volje, podpira naj svoje organizacije, da se bodo mogle razvijati — potem bo tudi zaničevani proletarec postal "član človeške družbe" v dobi bratstva in enakopravnosti. Tudi nasprotniki včasi pospešujejo socializem, semtertja še bolj kakor njegovi pristaši. Vesti iz delavskega gibanja doma in na tujem. Konvencija newyorske socialistične stranke. V prvih dnevih meseca julija se je vršila v mestu New York konvencija socialistične stranke za državo New York, ki znači nov korak naprej v vrstah newyor-ških sodrugov. Konvencija se je vršila v novem avdito-rijumu, ki je last International Ladies' Garment Workers' Union. Navzočih je bilo nad trideset delegatov, člani eksekutive newyorške socialistične stranke, bratski delegatje in razni drugi strankini funkcionarji, kot organizatorji, uredniki in drugi. Med važnejše sklepe konvencije spada zaključek, ki nalaga strankini eksekuitivi naj deluje za skupno politično akcijo s farmarsko-delavsko stranko in drugimi delavskimi skupinami, ki so pripravljene delovati v zedinjeni delavski fronti v boju proti kapitalizmu. — Konvencija je sprejela obširen program in napravila različne zaključke, ki naj bi vodili k pojačenju stranke v New Yorku. Za volilno kampanjo so vse priprave že v teku. Živahna je bila debata o predlogu, ki obsoja sklep wisconsinske socialistične stranke, ker na svoji zadnji konvenciji ni nominirala kandidata v zvezini senat, kar je v prilog sedanjemu senatorju La Follettu, ki je kandidat za ponovno izvolitev. Par dni je bila zadeva na dnevnem redu konvencije in Hillquitov predlog, naj se jo briše iz dnevnega reda, je bil poražen. Sprejet pa je bil drug njegov predlog, da se resolucijo o wisconsinski zadevi vrne nazaj odseku za resolucije, ki naj besedilo nekoliko predela in omili. Ko je bila ponovno predložena, je posegel v debato Patrick Quinlan. iz Ruffala, ki je pojasnjeval, da je socialistična stranka v Wiseonsinu s to potezo preprečila ustanovitev delavske stranke, ki .bi nastopala proti socialistični. Na ta način je pridobila v svoje vrste mnoge uniije in s tem mogočno moralno oporo, ki ji utegne dati velike uspehe v bodočih volilnih bojih. Delegat Cannon je tudi govoril proti resoluciji in izvajal, da je bilo na konvenciji socialistične stranke za Wisconsin zastopano organizirano delavstvo in ne samo socialistična stranka kot taka. Sodrugi v Wiseonsinu so morali računati z realnostjo, ki ni vselej ljuba in prijetna za sodruge, toda je treba z njo računati, če nočemo vedno ostati dogmatiki in sanjači. K uspehom vodi le preudarna taktika in praktično delo. O resoluciji se je vršilo poimensko glasovanje in je bila poražena. O stvari smo pisali obširnejše pod to rubriko v zadnjih dveh izdajah tega lista. Konvencija je nominirala za governerskega kandidata Edward F. Cassydy.ja, ki je eden izmed dolgoletnih aktivnih sodrugov v socialističnem in delavskem gibanju in znan v našem gibanju po vsej deželi. Cassi-dy je v socialistični stranki 22 let. Leta 1909 je bil kandidat stranke za newyorškega župana. Leta 1919 je bil izvoljen v newyorški mestni svet, toda kapitalistični volilni aparat mu je potvoril večino v manjšino in vzelo je 22 mesecev, da se je stvar preiskala in rezultat je bil, da je komisija priznala Cassidvjevo izvo. litev in da je bil po krivem spravljen ob mandat, Za podgovernersko mesto je konvencija nominirala so-druginjo Terezijo B. Wiley. Randolph A. Philips,, u-rednik lista Messenger, je kandidat za državnega tajnika. On je smatran za enega izmed najboljših strankinih člankarjev in govornikov. Kandidat za državnega inženirja je Charles P. Steinmetz, ki je v tehn nem svetu splošno znan kot strokovnjak in iznajdit v elektrotehniki. Steinmetz pa ni samo učenjak, strokovnjak in iznajditelj na elektrotehničnem polju, pak tudi socialist, tak, ki razume socializem in zna d" lati zanj. Bil je izgnan iz Nemčije, ko je divjala znana Bismarckova gonja proti socialistom. V 19. letu sta je spisal že knjigo, ki služi kot učna knjiga o prednr katerega je obdeloval pisatelj. Edison, Marconi in dru-gi iznajditelji ga obiskujejo in slave kot enega naj jih veleumov. Konvencija je nominirala kandidate v vse druge urade in pri tem je pazila, da je izbrala najboljše iz najboljših. Poslala je brzojavni pozdrav Debsu in katerim drugim sodrugom v New Yorku, ki se vsled starosti ali bolezni niso mogli udeležiti zborovanja. Sprejete so bile številne resolucije in mnogo ko : nih sklepov je bilo narejenih, toda prostor nam dopušča, da bi jih navajali v podrobnostih. 74 smrtnih slučajev v premogovnikih meseca maja. Meseca maja, drugi mesec splošne premogan! stavke, je bilo v rovih ubitih 74 premogarjev, sev večinoma stavkokazi, kajti nekaj unijskih rovov tuje samo v Kentuckyju, drugje pa so unijski pre garji na stavki. Razun enega so bili vsi ubiti v ro mehkega premoga. To statistiko objavlja Bureau Mines in je raditega zanesljiva. Rovi trdega premoga ne obratujejo in kompan dosedaj še niso skušale obnoviti obrat s stavko pač pa so imele zadnje čase zopet pogajanja z zast niki unije, ki se sedaj, ko to pišemo, še nadaljujejo. H Dolgotrajna stavka premogarjev je madež za to deželo. Tisoče in tisoče družin premogarjev strada, me dajni faktorji pa ne store ničesar efektivnega, da se naredil na operatorje pritisk za končanje stavke priznanje pravičnih premogarskih zahtev. Brut sila in provociranje premogarjev je danes orožje ratorjev. Gori omenjeni biro poroča, da je bilo v i spravljenega na površje 19,813,000 ton mehkega p moga, kar je okoli 4,000,000 ton več kakor v aprilu Najhujši sovražniki vsake stavke so skebje, ker najnevarnejši sovražniki. To dokazuje, kako nizk;i je razredna zavest pri nekaterih delavcih. Če bi bili stavkokazi le profesionalni skebi, bi za stavkarje pomenili toliko nevarnosti. Toda med te Judeže gre iosti delavcev, ker mislijo, da morajo biti hlapci in da je upiranje gospodarjem in boj za boljše življen-ike razmere greh. In končno, da se nikdar ne pozabi, krivda za dolgotrajni boj leži na delavstvu samem. Razkosano kakor je, na strokovnem in .političnem polju, ima kapitalizem v takih časih kakor so sedanji, lahko pol v potlačevanju delavske mase. V delavskem gibanju je treba revolucije najprvo. Strokovne organizacije se morajo zedinjevati, ne pa se še bolj razdraženi! In ravno to velja za politične organizacije. S socialistično propagando in s socialistično vzgojo med delavstvo, da ne bo vladalo vedno tako nazadnjaštvo in nezavednost, kakor sedaj. Izseljevanje v Rusijo. Iz neke vesti posnemamo, da se je med merodaj-nimi krogi v Italiji in Rusiji napravil dogovor, ki do-:Wa, da se izseli iz Italije v bližnji bodočnosti petdeset tisoč poljedelcev in obrtnikov, katerim je dala Rusija za obdelovanje 300,000 akrov zemlje v Donski kotli. To koncesijo bo upravljala Italijanska agrikul-liima in kovinska kooperativa s sodelovanjem tozadevnih ruskih gospodarskih institurij. Ker je rusko poljedelstvo skrajno primitivno, bo Rusija z uvajanjem lakih kolonistov skušala eksperimentirati z načini obdelovanja kakor se vrše v drugih deželah ter s tem uči-i domače kmete modernega poljedelstva. Kakor izjavljajo ruski delegati na ekonomski konferenci v Haa-n, so sedaj vsi izgledi, da bo letošnji pridelek žita najboljši od leta 1917. Vendar pa je glad, ki je še se-idaj zelo občuten v nekaterih pokrajinah, pustil globoke zareze in vzelo bo še več let, predno jih bo mogoče izravnati. t Ker nova ekonomska politika sovjetske Rusije zo-ket dopušča kmetom svobodno trgovanje s poljskimi pridelki, bodo kmetje obdelovali toliko zemlje, koli-»r jo v danih razmerah morejo, ker nimajo več bojazni, da bi jim oblasti vzele čezmerne pridelke, kakor seje dogajalo v prvih letih po revoluciji. Prenehanje z Mvizicijo pridelkov je bil za rusko vlado edini izhod, |fe je hotela pospešiti poljedelstvo. Stavka železniških delavcev. Dne 1. julija je stopilo na stavko 400,000 železniških delavcev, vposljenih v železniških delavnicah, ker niso hoteli priznati odloka Železniškega delavske-(a odbora, ki jim je občutno znižal plače. Železniški odbor je napol vladna institucija in ima vso podporo Zvezine in seveda tudi državnih vlad. Prvotno se je domnevalo, da se bo pridružilo stavki tudi ostalo železniško delavstvo, kot postajno osobje in delavstvo pri vzdrževanju železnic, toda ker je "vlada" strogo oksodila stavko gori omenjenega delavstva, so se druge foije "ustrašile", ker se jim zdi nekaj groznega nastopati proti "vladi". Železniški odbor je namreč izključil stavkarje in njihove unije in pozval tiste, ki hočejo ; delati, vzamejo mesta stavkarjev in ustanove novo taijo, ki jo bo Železniški delavski odbor takoj prizna! in konferiral z njenimi zastopniki. Nadalje je podal izjavo, da se jih ne bo smatralo za stavkokaze in da Bpdo imeli vso protekcijo Zvezine vlade. Čemu pa je I treba protektirati delavce, "ki se jih ne smatra za stav- ■ Mre"? Če smatra kapitalist, za katerega skebam, da Kisem stavkokaz, to še ne pomeni, da nisem. In ker ni-Btm, mi obljublja "vlada" vso protekcijo. In res, skeb- ■ je.Jkiniso skebje" po izjavi železniškega delavskega H odbora, žive v kompanijskih barakah, kompanije so jim najele kuharje in privatni puškarji jih "varujejo". Plačajo jih kakor navadno plačujejo skebe v začetku vsake stavke — mnogo več, kakor pa dobivajo pošteni delavci, potem, ko je stavka končana. Ameriško delavstvo je patriolično in vlada mu je svetinja. Najprvo jo poveri privatnim interesom, ti pa potem izrekajo pod firmo vladnih institucij razsodbe proti delavstvu. Ampak bognedaj, da bi se jim upirali, kajti to je upor zoper vlado! Bedastoča brez primere, mogoča samo med nezavednim, zavedenim ameriškim delavstvom, ki se bo moralo še dolgo učiti, predno bo kaj štelo v razrednem boju. Delavstvu na železnicah izven onega, vposljenega na lokomotivah, so bile zadnje čase znižane plače v znesku .$135,000,000 na leto. To je velikansko znižanje, ki pomeni, da bodo dohodki železniških uslužbencev za 135 miljonov dolarjev na leto manjši kakor sedaj. In to nadalje pomeni manj obleke, manj zabave, slabša stanovanja, slabšo hrano in v splošnem še več mizeri-je. Povprečna plača težakov na železnicah bo znašala $817.44 na leto, če bodo delali vse dneve v letu, razun nedelj. Povprečna plača za izučene delavce v železniških delavnicah bo po novi lestvitci znašala •$1,C00 na leto. Zvezini Železniški-delavski odbor in železniške kompanije kooperirajo za zlomljenje sedanje stavke, ki bi bila morda uspešna le v slučaju, ako bi železniško delavstvo šlo solidarno na stavko, kar se ni zgodilo. Kako potrebna'bi bila industrialna forma železničarskih unij, je dokaz zopet sedanji boj. In mnogi železničarji se tega zavedajo, zato so bili ravno železničarji, ki so prinesli vprašanje industrialnega unionizma na dnevni red zadnje konvencije Ameriške Delavske Federacije. In ravno tako je potrebno, da se ameriško delavstvo otrese vraže, da je vlada, dasiravno v kapitalističnih rokah, absolutna svetost, proti kateri ie vsako nastopanje neodpustno. Organizirati se mora za enotno nastopanje na industrialnem in političnem polju, pa bo kmalo imelo vlado in industrijo pod svojo kontrolo. Za reorganiziranje socialistične stranke v Minnesoti. Na velikem javnem shodu, ki se je vršil koncem junija v Minneapo.lisu, je bilo sklenjeno storiti vse potrebne korake za reorganizaciranje socialistične stranke v Minnesoti. Kakor v večjih državah, je tudi v Minnesoti stranka zelo trpela vsled razdorov in notranjih bojev in tako je ostala Minnesota med tistimi državami Unije, kjer ie socialistična stranka, nekdaj močna, sedaj najslabša. Kar je v Minnesoti naprednega delavstva, se je združilo okoli Farmarske-delavske stranke, ki ni pridružena narodni stranki istega imena, ampak ima svoj delokrog omejen le na Minnesoto. Na imenovanem shodu je bil izbran odbor desetih članov, ki ima nalogo ipraviti socialistično stranko v Minnesoti v tir starih aktivnosti. Načelnik tega odbora je alderman A. R. Gisslen. Nadalje je v odboru tudi alderman I. G. Scott in osem drugih aktivnih in splošno znanih sodrugov. Socialistična stranka bo nominirala nekaj kandidatov za kongresnike in par v državne urade, za katere Farmarska delavska stranka ni nominirala svojih kandidatov. Kakor je izjavil alderman Scott, bo stranka skušala dobiti kooperacijo za skupno nastopanje s farmarsko-delavsko stranko. Ako bo slednja to odklonila, tedaj bo postavila socialistična stranka svoje kandidate v vse urade v Minnesoti. Kakor je dejal s. Gisslen, bo glavni stan socialistične stranke poslal v Minnesoto 45 govornikov za časa kampanje, med katerimi bodo kongresnik Meyer London, Morris Hillquit, James Maurer in drugi. Organzatorica Lena Morrow se nahaja sedaj v Minnesoti in prireja agitacijske shode za socialistično stranko ter ustanavlja nove postojanke. Vse, kar potrebuje delavstvo v Minnesoti, je utrjenje socialistične organizacije, da bo v stanu vršiti svoje naloge. Delavstvo je socialistični stranki naklonjeno kakor je bilo v prejšnjih letih. Organizacija sodrugov je danes torej edina potreba. S konvencije angleške delavske stranke (Labour Party). Koncem junija se je vršila v Edinburghu, Anglija, konvencija britske Labour Party, ki je federativna stranka angleškega delavstva. Med važnimi vprašanji je bila na dnevnem redu tudi aplikacija angleške komunistične stranke za pri-druženje k Labour Party. Kot smo že poročali, je pred-konvenčni odsek priporočil konvenciji, naj aplikacijo zavrže, ker ni verjeti obljubam komunistov, da se bodo ravnali po ustavi in pravilih Delavske stranke, ker jim to zabranjuje komunistična taktika razdvajanja in ruvarjenja. Ko je prišla zadeva pridruženja na konvencijo, je bilo po vsestranski debati oddanih proti pridnuženju komunistične k Delavski stranki 3,086,0(10 glasov in za pridruženje samo 261,000 glasov. S tem je aplikacija komunistične stranke za pridruženje ponovno odklonjena. Delegatje glasujejo na podlagi števila članstva, ki ga zastopajo. Na zadnji konvenciji Labour Party je bila aplikacija komunistov za pridruženje zavrnjena s 4,100,000 glasovi, za pridruženje pa je bilo oddanih 400,000 glasov. Oddanih je bilo torej za obe strani več glasov kakor na letošnji konvenciji Nasprotniki aplikacije so argumentirali, da je komunistična stranka intelektualna sužnja Moskve in tretje Internacionale, angleško delavstvo pa ni navajeno sprejemati diktatov od nikoder. Zadnjič je bila zavržena aplikacija komunistov meseca januarja od eksekutive delavske stranke z motivacijo, da konstitucija komunistične stranke zabra^ njiuje, da bi mogla postati lojalna skupina v federativni delavski stranki. , Tisti, ki so argumentirali za sprejem komunistov v Delavsko stranko, so naglašali, da ima angleško delavstvo priliko s činom sprejema pokazati tolerantnost in voljo delati z vsemi skupinami v delavskem gibanju. Iz poročila konvenciji posnemamo, da ima Labour Party sedaj štiri miljone članov. Zadnje leto jih je imela 4,359,807. Nazadovanje je pripisati brezposelnosti in splošni industrialni depresiji. Konvencije se je udeležilo 800 delegatov. Iz drugih poročil posnemamo, da je stranka v vseh drugih ozirih napredovala in se ji bliža doba, ko bo dobila vlado Anglije v svoje roke. Francoska buržvazija proti komunistom. — Spor s III. Internacionalo. Francoska sodišča niso slabša od drugih, kadar se gre za preganjanje ljudi, ki so protivni sedanjemu družabnemu redu. Sedaj imajo na piki komuniste, ki dajejo s svojo revolucionarno bombastiko vladi in so-diščam dosti materijala, kakor svoječasno bivše ameriške komunistične stranke, ki so danes v pozabljeno-sti in je od vsega ostala le še mala skupina, drugi pa se prištevajo h komunistom, ne da bi se ravnali pi moskovskem evangeliju in spadali h komunistični stranki. Zadeva, ki jo imamo v mislih, se tiče francoskegi komunističnega poslanca Valliant-Couturierja, ki je e-den izmed najagilnejših mlajših francoskih komunistov. Obtožen je vsled nekega protimilitarističnega članka, ki ga je priobčil v glasilu komunistične omladine, katerega on urejuje. Zaeno z njim je obtožen Marcel Cachin, ker je kot tajnik komunistične stranke odgovoren za pisanje strankinih organov. Ker sta oba poslanca, jih varuje pred izročitvijo sodišču poslanski imuniteta. Sodišče je zahtevalo njih izročitev in tozadevni odsek se je z večino glasov izrekel, da se ju izroči. Ob priliki debate o izročitvi, ki se je vršila v francoskem parlamentu zadnji teden, je Valliant-Couturier s svojim oratorskim govorom napravil mnogo razburjenja, ker je francoske državnike obdolžil odgovornosti za svetovno vojno in to dokazoval z dokumenti, ki so mu jih dali na razpolago v Moskvi. Govornik ni zanikal, da spada velik del odgovornosti za vojno na rame nemških mil.itaristov, ampak so v splošnem odgovorni vsi državniki kapitalističnih vlad, ker so intri-girali drug proti drugemu in sklepali militaristifll zveze. Militaristične države so povsod enake in povsod se naslanjajo na silo in omejevanje svobode. Kakor na. Iašč pa jim za mnoge drastične naredbe dajejo material ekstremisti, ki nimajo nikake moči uspešno nastopiti proti vladajočemu režimu, toda se delajo, kakor da jo imajo. Potem pa opravljajo Palmerji svoje delo, Kot znano, je Marcel Cachin tudi urednik lista komunističnega dnevnika L'Humanite, ki je bil preil razkolom list socialistične stranke. Marcel Cachin je šel med vojno v Italijo, kjer je propagiral za vstop Italije v vojno na strani zaveznikov. Pozneje, ko je bil kajzerizem poražen, je postal komunist. Takih vodij je med francoskimi komunisti precej. Tudi v Ameriki se najdejo in povsod drugod, toda da zakrijejo "slabd sti" svojih ljudi, hodijo z velikansko metlo pred tuje prage. S francoskimi komunisti imajo tudi v Moskvi svoje težave. V pogledu akcije za zedinjeno fronto proletarijata, je francoska komunistična stranka odprte nastopila proti moskovski eksekutivi tretje Internacionale, doma pa je izključila tiste, ki so propagirali ze-dinjenje s socialisti. Kari Radek pravi v enem svoja člankov o francoskih komunistih med drugim sledeče ". . . samo po sebi se razume, da je potrebno v borbi z zedinjeno delavsko fronto predvsem skupnega del komunističnih strank. Dogodki zadnjih mesecev kazujejo, da tako skupno delo ni obstojalo. Bilo bi ( Iroeje zakrivati oči pred tem dejstvom. Nastopanje francoske komunistične stranke, ki je sabotirala sta šče eksekutive, bo izzvalo resno razpravo pred efa kutivo in storjeni bodo primerni koraki, da se priile pred francoske sodruge. Francoski sodrugi bodo i rali odigovoriti na vprašanje, da-li žele imeti centr lizirano internacionalo ali mešanico . . ." Mi smo od vsega začetka pisali, da bo nemogi diktirati posameznim strankam, kako se moraio zai žati v vseh podrobnostih, in zato smo naglašali, da s famozne, sedaj skoro pozabljenih 21 točk, izdanih \ Moskvi, v praksi neizvedljive. To je pokazala Nen: in sedaj Francija, kjer je imela tretja internacioi najjačje stranke in v njih tudi največ notranjih 1 rov, ki so dovedli do novih sporov in razdorov. V Švici je sedaj 150,000 brezposelnih, kar je za tako jfrlo ogromno število. Švicarska valuta je zelo viso-in ena najboljših na svetovnem trgu, in prav to je nrok, da dežele z nizko valuto ne morejo kupovati kitarskih izdelkov. Posledica je počivanje industrije, tau je sledil gospodarski padec mnogih bank in in-iastrialnih podjetij. V deželo se je naselila splošna go-fodarska stagnacija in nekdaj v blagostanju živeča lica je v gospodarsiki krizi, kljub temu, da ima visoko iloto. Približno enaka usoda je doletela Švedsko. Tam nje med vojno industrija čemerno razvila in po vojni etakaj prišel polom, ki je bil neizbegljiv. Ker se niti normalnejših razmerah ne bo*moglo postaviti švedsko industrijo na medvojno višino, so v parlamentu prejeti načrti, ki vsebujejo med drugim razlastitev ionskih posestev kakor tudi veleposestniških, ki naj se jih razdelilo med brezposelne delavce. Švedska idustrija nima za vse dela, raditega skušajo del de-mke rezervne armade naseliti na kmetih, kjer bi ob-Idovala zemljo. Ker je to v Obstoječih razmerah edina »t, jo na Švedskem izvjajajo in vlada bo šla novim eestnikom kolikor mogoče na roko, da se omili beda. Socialistično gibanje na Japonskem. Na Japonskem do zadnjih časov žene niso imele ivico sodelovati v politiki ali se udeleževati politic-lib shodov. Pred nedavnim pa je parlament sprejel za-n, ki dovoljuje ženstvu nekoliko več pravic, med ugiin, da se smejo udeleževati političnih shodov. In 10 se je prvič v zgodovini Japonske vršil v Tokiju meča maja shod, ki ga je sklicalo socialistično ženilo, Nastopile so sodruginje govornice in slikale brezpravnost japonskega ženstva in naglašale, da mala kon. rtsija, ki so jo dobile ženske, zelo malo pomeni, kajti japonsko ljudstvo ostane kljub takim "privilegijem" odvisnosti od gospodarjev. Shoda se je udeležilo oko-1,511(1 oseb, med katerimi je bilo polovica moških. Iiogi moški so delali medklice govornicam in jih ža-I, Znamenje, kako nizko stoji žena v japonskem dru-bbnem življenja. Japonski sodrugi so veliki prijatelji »vjelske Rusije, le žal, da ji vsled svoje šibkosti ne Ijorejo pomagati kakor bi radi. Razredna zavest japon-Aega delavstva je zelo niz)ka in razredno gibanje je «le v povojih. Delavsko gibanje ovirajo številni zakoliči jih je uvedla reakcija v strahu pred delavstvom. V japonskih zaporih je bilo zadnje čase okoli 60 Icialistov vsled "razžaljenja veličanstva", nekaj pa, brniso hoteli iti v armado, ki bi bila poslana v Sibi-j|o proti Rusom. Tudi za japonsko reakcijo pride plačila, toda kakor za delavstvo vsake dežele, ve-Ijaludi za japonskega, da je osvoboditev delavstva stvar ■vstva samega v vsaki poedini deželi. soja komuniste za razdvajanje delavstva. Iz Cologna, kjer se je vršil zbor druge Internacio-nale, piše J. Wauters v belgijskem Le Peuple, da je bil (lavni predmet diskuziji razdvajanje delavskega giba- I [ On poroča med drugim: V Angliji, kjer so komunisti brezpomembna stranka, so komunisti odprto izjavljali, da je njihov bojni klic umlinjeno delavsko fronto le krinka za razkrivanje »rialnih "izdajalcev", da se jih zavede s to akcijo v Ijaje potoni dobro prevdarjenega načrta in se jih aala način diskreditira med delavstvom. V Franciji se razdvajanje nadaljuje, toda ne s tisto brzino kot v prošlosti in opažati je znamenja, da se velik del komunistov vrača v treznejše delovanje. Na Norveškem so komunisti pridobili unijo livar-niških delavcev in unijo pekov za odstop od amsterdamske internacionale strokovnih unij. Razdejali so tudi organizacijo železničarskega delavstva. Ta unija je imela preje 150,000 članov, sedaj jih pa ima še 90,-000. Dvajset komunističnih poslancev je hotelo od parlamenta, naj sprejme zakon za prisilno razsodišče v slučajih štrajkov, toda delavstvo se je z veliko večino izreklo proti takemu zakonu. Na Švedskem je komunistična stranka zelo slaba in pri zadnjih volitvah je celo skupno nastopila s socialdemokratsko stranko, toda z razdvajalnim delom nadaljuje. Pri tem pa je prenehala blatiti socialistične voditelje, ker je spoznala, da ,se s tem sredstvom ne more priljubiti masam. Na Ogrskem so komunisti napravili tako dobro delo, da je dežela skoro brez pravega delavskega gibanja in morajo socialisti reševati, ker se sploh da rešili i/, komunističnih razvalin. Kolikor je ogrskih vodilnih komunistov moglo pobegniti, se nahajajo na Dunaju, nekaj v Rusiji in drugje. Na Dunaju delajo razne zarote proti Hortijevem režimu, toda špijoni ogrske vlade jih takoj sporoče Budapešti in vse te zarotniške načrte rabi Horty za pretvezo v še večjem potlačevanju tistega delavstva, ki je ostalo na Ogrskem in dela za socializem. K temu poročilu dostavljamo, da so nekateri ogrski komunisti obtožili bivšega komunističnega diktatorja Bela Kuna, da je prvi pobegnil pred nevarnostjo in se ni brigal za usodo gibanja in posameznih komunistov. Nadalje se ga je dolžilo odgovornosti velikih neredov v upravi za časa vlade komunističnega režima, činov izdajstva in taktičnih napak. Odbor tretje Internacionale je imenoval poseben odsek, ki je na podlagi obdolžitev zadevo preiskal in po preiskavi izjavil, da so vse obdolžitve proti Bela Klinu neutemeljene. Bela Kun je sedaj v službi sovjetske Rusije. Razne vesti. Lokali desetih železni carskih linij v Union County, New Jersey, so sklenili podpirati pri jesenskih volitvah socialistične kandidate. V teku je akcija, da se za politični boj pridružijo socialistični stranki. V Oaklandu, Calif., so kupili socialisti moderno tiskarno, kjer se bo tiskal socialistični tednk Oakland World in vse druge socialistične publikacije in tiskovine v Californiji. "Oakland World", ki je glasilo socialistične stranke za Californijo, se je dosedaj tiskal v privatni tiskarni. Socialistična stranka praznuje v tem mescu ene-indvajsetletnico od kar deluje pod tem imenom. Ustanovljena je bila kot socialistična stranka meseca julija 1901 v Indianapolisu. Socialistična organizacija okraja Cook (Chicago in okolica) bo povodom te obletnice imela svojo slavnost v parku White City na "South side". Nastopili bodo zunanji in domači govorniki. Čehoslovaška marksistična federacija je potom splošnega glasovanja sklenila, da se pridruži novi delavski stranki, ki je nastala iz bivših članov socialistične stranke, ki so hoteli priznanje 21. točk in pridru-ženje k moskovski Interriarionali, ter iz članov bivših komunističnih strank, ki so se naveličali delati "pod zemljo". Češka socialistična federacija je odstopila od socialistične stranke po detroitski konvenciji 1. 1921, ker je zavrgla predlog za pridruženje k moskovski internacionali. Potem se je pričela med češkimi sodrugi živahna diskuzija, kam naj se pridružijo. H komunistom jih ni veselilo, druge take stranke pa tudi ni bilo. Prekrstili so svojo organizacijo v "marksistično federacijo" in sklenili, da ostanejo za en čas samostojni. Potem so se pričeli pogajati z "Ameriško delavsko alianco", toda definitivno se ji niso prdružili. Po formiranju omenjene stranke se je pričela kampanja za pridruženje k nji, stvar je prišla na splošno glasovanje in predlog je bil sprejet z večino glasov. Čeboslo-vaška marksistična federacija ima okoli 500 članov. Del čeških sodrugov je reorganiziral čehoslovaško socialistično federacijo, ki pripada k socialistični stranki. Njeno glasilo je tednik "Delnicke Listy", ki izhaja v Clevelandu. Unija Amalgamated Clothing Workers je dne 1. julija odprla banko pod državnim čarterjem v Chicagi. Delniška glavnica znaša $200,000. Poleg te je v Zadinje-nih državah že več drugih unijskih bank, med njimi narodna banka bratovščine železniških strojevodij v Clevelandu. Vesti iz inozemstva. Nizozemska poslanska zbornica je sprejela zakon, s katerim podaljšuje delavnik od osem na osem in pol ur in delovni čas od 45 na 48 ur tedensko. Po vojni so v nekaterih evropskih državah uvedli zakoniti osem-urni delavnik, ki ga hočejo privatni interesi potoni zakonodaje sedaj podaljšati. V Nemčiji se je pričelo gibanje za zedinjenje socialističnih strank, v kar jih sili monarhistična nevarnost. Po umoru zunanjega ministra Rathenauja, ki se ga pripisuje na rovaš monarhistov, kakor tudi nekaj drugih političnih umorov v Nemčiji po vojni, so pričeli radikalni elementi razpravljati o potrebi edinstvenega bloka, da se obvaruje republka. Sedanja nemška vlada je koalicijska, sestavljena iz strank manjšine. Ce bi prišlo do zedinjenja večinske in neodvisne nemške socialistične stranke, bi Nemčija dobla socialistično vlado. Todii vprašanje je, če je stvar v obstoječih razmerah izvedljiva, in če so vsi socialisti tudi pripravljeni vzeti breme v takih okolščinah nase. Gotovo je le to, da bodo držali solidarno fronto proti dvigajočemu monarhizmu. ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Pričujoča številka Proletarca je 774. Če je številka poleg- vašega naslova manjša kot 774, je to znamenje da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za naročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec nima zastopnika. Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnana; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Ne čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen za druga dela. Prosimo, uvažujte to! UPRAVA PROLETARCA. DRŽAVLJANSTVO ZA ŽENSKE. (Jugoslovanski oddelek F. L. 1. S.) ; V zakonskem načrtu, ki gre pod imenom Johns) oziroma Shortridge Bill in o katerem je bilo že toS govora zlasti radi določbe o registraciji, se nahaja di odstavek, ki namerava uvesti za ženske popolnoi nova načela glede dobave oziroma zgube državljanst Ne da bi se čakalo na usodo gori omenjenega zatu skega načrta, je bil predložen v poslanski zbornici ki gresa (House of Representatives) nov zakonski nai ki se bavi le z naturalizacijo in državljanstvom poro nih žensk. Ta načrt, ki nosi štev. H. R. 12022. je dne 20. junija sprejet v poslanski zbornici. Ako ti senat pristopi in predsednik ga podpiše, bo nov zal radikalno spremenil dosedanje določbe glede natura zacije in državljanstva, v kolikor poročene ženske p hajajo v poštev. , Zakon sloni na načelu, da ženska ne sme radi s jega spola ali zakonskega stanu biti prikrajšana v s» pravici, da postane naturalizirana državljanka Zilrn nih Držav. Dosedaj je ženska sledila državljanstvu svoje moža; ako se je poročila z Amerikancem oziroma a je njen mož postal naturaliziran državljan Združen Držav, je ona že s tem samim činom postala amerift državljanka. Po novem zakonu pa bi se to odprav) in žena bi postala državljanka ne več radi moža pravice, ampak le iz svoje lastne pravice. Z d rum besedami, žena bi morala, kakor vsak drugi, zapros za naturalizacijo in dobiti sama drugi papir na pod gi predpisov naturalizacijskih zakonov. Drugače bi o ostala inozeimka, tudi ako je njen mož Amerikam Zakonski načrt pa določa znatne olajšave za natura zacijo takih žen, ki se poročijo z Amerikancem ozii ma katerih mož postane državljan vsled naturalizad Za njih ne bi bilo treba prvega papirja in postale lahko državljanke po enoletnem bivanju v Združen Državah. Ameriška državljanka pa ne bi izgubila svoje il žavljanstvo radi poroke z inozemcem, ako se izrecno i odreče temu državljanstvu pred naturalizaeijskim s diščem. Ako se preseli z možem v inozemstvo, pol« bi veljala glede nje iste določbe o ekspatriaciji, kak šne so v veljavi glede naturaliziranih državljanov, teh se namreč domneva, da so se odrekli amerišken državljanstvu, ako prebivajo v inozemstvu skozi peli in v svoji rojstni domovini skozi dve leti; to domnei pa morejo ovreči potom prijave pri ameriškem ko zulatu. Vse one prejšnje Amerikanke, ki so vsled porol zgubile svoje državljanstvo, bi ga lahko zopet dobi potom zgoraj navedenega olajšanega postopanja; zr ven tega bi pri njih odpadla potreba po spričevanji prihodu (Certificate of Arrival), ako so med tem Oil le v Združenih Državah. Skratka, novi zakon določa, da državljansko pra ženske je odvisno od nje same in ne sledi državi stvu moža, ako se poroči. Inozemka, najsibodi sam ali poročena, more postati ameriška državljanka i podlagi splošnih predpisov o naturalizaciji. Ako poročena z inozemcem. more sama postati državljani tudi ako on ostane inozemec. Ako pa je njen mož Am rikanec, potem pa mora tudi zaprositi za nautralfl cijo, ravnotako kakor vsak drugi, ali veljajo za n posebne olajšave, ker v takem slučaju ji ni treba prv ga papirja in se zahteva le enoletno bivanje v Zdrui nih Državah. Amerikanka pa, ki se poroči z inozea ceni,' ostane še vedno ameriška državljanka. Osnovno načelo nameravanega zakona je enal pravnost ženskega spola tudi v zadevah državljansti DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., * vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v kiubovfl| prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redi j so vedno vaine stvari, ki se morajo rešiti. Udelehjtl se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ■ pridobivamo novih članov. — Organizator. i GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. dopisi. IZ PENNSYLVANIJE. Piše Chas. Pogorelec. Morda bo kdo mislil, da sem se zgubil kje v hri-itiPenni., ali pa, da se mi je prigodilo še kaj huj-iv teh časih, ko padajo delavci pod krogljami in ližki kompanijskih puškarjev, ker se že dolgo ni. m oglasil. Niti ni potrebno domnevati, da me je tk "papa", zastopnik "delavske" Slovenije, natiral molk. Da se nisem oglasil prej, je bil vzrok v obilen delu na polju agitacije, ki je veliko, delavcev za ikposel pa ni ravno preveč. Doletela me je "čast", da sem imel priliko se od lile seznaniti s "starini borcem za delavske pravi-T g. Papatom, kakor ga oglaša g. Novak, katerega pelo samo devet let, da je oddal od sebe denar, na-v podporo michiganskim štrajkarjem v bakre-okrožju. Koi omenjeno, sem se sestal s Papom. Fant jo je -ahal v prostore društva Adrija, kjer je reorgani-i socialistični klub imel svojo sejo, ' toda prišel . ipoztio. Vpraševal ie, kje je Pogorelec, kateremu baje ze pokazal, namreč, da ga bo razkrinkal, ka-lavaja slovenske delavce od prave rrrevolucionar. straake, ki se je o zadnjem božiču petič prelevila. P« pomagalka, komu naj se zahvalim, da sem jo pti preje odkuril? Toda glej spaka, ravno ko sem islil. da sem "varen" pred tem "starini borcem", kar jo primaha za mano na Hogback, kamor sva šla s "ugora šemrovom, tajnikom kluba, na agitacijo, a, sedaj sva skupaj," si je mislil fant, zdaj pa na 'razkrinkavanja!" "Kar zvil bom tega tiča. ka-jih znamo samo mi, najnovejši revolucionarji pri '"-ski" stranki, ki v imenu zedinjene fronte delav-roletariat še bolj razdvajamo",' mu je najbrž ro-po glavi. |Fant se je pošteno trudil v potu svojega obraza, -oval in citiral iz fermanov in programa njihove ;e, ki je v resnici bolj reformistična kot je bila socialistična stranka. Pomilovati je treba take ki se navdušujejo ob programu nove stranke in ■m mislijo, da imajo nekaj novega, v resnici pa so točke iz starih socialističnih programov in jih z revolucionarno donečiimi frazami. Sociali-stranka je delala za reči, ki jih propagira se-jta stranka, ko se je njenim novopečenim leader-i sanjalo o socializmu. In pa njihovi argu-"Masa je z nami in edino vi, socialisti, ste da ni revolucija izbruhnila po vsem svetu. . ." , ient, to bo pa menda res! Saj kapitalizma sploh l«e kapitalističnih vlad, ne militarizma ter monar-JSamo socializem vlada po vsem svetu, pa se ni-ornoče umakniti. "Edino socialisti ste krivi vse-p," Glej ga no spaka, če mase niso na strani šopov, ampak z vami, kako morejo biti oni odgo-li za gorja, ki tepejo človeštvo? Čudna logika. Ej, i zdi se mi, da se boš moral še veliko učiti, di na Herminie sem naletel na take "papate". J tam argumentirajo: "Vi idete sve prelagano, tre-nrabiti silu." Tam so v znamenju" enotne fronte" tariata skušali organizirati poleg socialističnega i še svojo "trdnjavo" za delavsko stranko, če so li, mi ni znano. Oni nočejo "puno članova, samo S broj, koji če biti na straži, i kada če doči revo. , pak onda čemo mi preuzeti vodstvo." Iko verujete "u silu", čemu vraga Ste zlezli na V tla? Čemu kopirate program socialistične e, ako je "konservativna?" V svoj program niste sprejeti diktature proletarijata,' niste priznali (Internacionale, niste osvojili 21 točk iste. čital i vaš program, ki ste ga sprejeli na svoji božični "ierenci zadnje leto, toda zastonj sem iskal vsega i, kar ste zahtevali od socialistične stranke, naj v svoj program. Kako naj ski napredek sploh, kakor pa Zakrajškova in škofovi šola na 22. cesti, bi bilo res škoda, če bi prenehal i* hajati. Želim Proletarcu mnogo uspeha, in če bi razn* re tako nanesle, da bi potrebovali zopet pomoči, kat zglasite se zopet, pa jo dobite. Nimam pa nobenega centa za Zakraj.škovo kolekto — to naj skolekta pri Bogu očetu. Pozdrav! A. Vičič." Sodrug Paul Chesnik iz Canonsburga, Pa., piše: "Tukaj vam pošiljam pet dolarjev v zgodovinski foa bataljona štiristoterih. Žal, da mi vsled slabih delovni razmer ni mogoče dobiti tukaj nobenega, da bi prispeval v ta fond. Tukaj je namreč zelo malo takih, ki bi imeli simpatijo do socialistične izobrazbe. Socialistični pozdrav! P. Chesnik." Sodrug Frank Grum iz Hibbinga, Minn., piše:'TV kaj vam pošiljam pet dolarjev v fond bataljona 100 za pokritje Proletarčevega dolga. Nimam jih sicer na rat polago, toda tak list kot je Proletarec je treba ohraniti pri življenju, tudi če si mora človek odtrgati od ust ali kako drugače. Moja iskrena želja je, da bi a delavstvo malo bolj zanimalo za svoje časopisje in se zdramilo k spoznanju svojega položaja. Kajti le tedaj, če bo to spoznalo, pridemo do cilja. Z združenimi močmi premaga delavstvo lahko vse zapreke, med tem ko si jih s konkurenco samo povečuje. Vaš za boljšo bodočnost, Frank Gram." iSodrug J. Babich iz \V. Newton, Pa., piše: "Nikar mi ne zamerite, ker sem bolj pri ta zadnjih med štiristotimi bataljona (O, niste ne, op. upr.) čeprav malo pozno, sem storil vseeno svojo dolžnost. Jos. Rabich." Sodrug John Langerholtz iz W. Newton, Pa„ piše: "Cenjeni sodrugi: Priloženo dobite Money order za $6.50. Pet dolarjev je zato, ker ste me uvrstili v bata. Ijon 400, dolar in pol pa za naročnino, ki mi je potekla zadnji teden. Ne dam sicer lahko teh pet dolarjev, toda ker gre za pokritje dolga ter se tako odvrne nevarnost, da bi list prenehal izhajati, moram; kajti če zgubimo Proletarca, zgubimo tudi naš boj — boj, ki ga vodi Proletarec tako spretno od svojega začetka. Žal, da ga tako malo ljudi podpira in čita. Koliko sen se že trudil, da bi ljudem dopovedal, kakšen pomen ima Proletarec za naše delavstvo, le škoda, da ni ostalo prav mnogo od tega v glavah. Vedno se sliši le zabavljanje čez slabe čase, toda da bi storili kaj kvarnega, da se ti časi odpravijo, tega ne. Kaj bi vam pravil saj veste o teh rečeh sami tako dobro, kakor jaz. Pravi zato se pa čudim vaši vztrajnosti pri delu, za katerega plačilo je največkrat nehvaležnost. Toda kakorkoli o-bračamo stvari, ne preostaje za delavstvo nič dru| kakor da se drami in izobrazuje. Zato pa nam je j treba Proletarec, kakor človeku oči. Naša dolžnost torej, da ga ohranimo, dokler ne pride končna zmag Pozdrav! J. Langerholtz." Sodrug A. Pavlinič iz Bellaira, Ohio, piše: "Cenje-apr. Proletarca: Cital sem apel v Proletarcn, kjer Mjete 400 somišljenikov, naj bi dali po $5 za po-: Proletarčevega deficita. Tem potom se prištejein jaz med ta krožek in vam tukaj prilagam $5. Do sem opazil v izkazu iz te okolice samo sodruga ijiac Žlembergerja, ki stoji v prvih vrstah. Nace je neda že star bojevnik, in kakor se je že večkrat izrazil, je socializem njegova žena ali druga polovica jegovega življenja. Če bi bili vsi tako vneti za našo te, bi bile razmere danes mnogo bolje, kakor so. Če bolje razmere, bi šel nabirat po tukajšnji okoli-podporo, toda v teh razmerah je vsak uspeh izklju-Ko konča štrajk, se pa gotovo oglasim. Sodružni plrav! A. Pavlinič." Poleg teh pisem so še nekatera, v katerih se upravi aarija, da je zbiranje odnosno kolektanje svot v teli, drugi prosijo, naj se jih za en čas počaka, ker so " ij v finančni stiski. Od zadnje objave pa do danes 8. junija so odraču-uli prispevke za brisanje Proletarčevega dolga člani skupine kakor sledi: Arkansas: nc Frank, Bonanža ...................$ 5.00 Illinois: fcichina F. P., Chicago ......................................5.00 sek John, Springfield ....................................5.00 soc. klub št. 128 JSZ, Nokomis............7.50 lelich J. B., Chicago ....................................5.00 lolek John, Chicago ............................................5.00 ip John, Chicago ..............................................2.50 lepovš Lukas, Springfield ................................3.00 perior Home Bakery, Chicago........................5.00 tii Anton, Chicago ..........................................5.00 Indiana: :k Louis, Indianapolis....................................5.00 Michigan: jvec Peter, Detroit ........................................5.00 Mich Thorn., Detroit ........................................5.00 Minnesota: fan Frank, Hibbing ..........,....................5.00 lerFred A., Ely ................................................2.50 Joseph, Chisholm............................................5.00 New Mexico: Grošelj Frank, Gallup .................... 5.00 Ohio: nik Joseph, Collinwood ................................5.00 linich Louis, Bellaire ....................................5.00 ica Frank. Cleveland ....................................5.00 icek Jack, Cleveland........................................5.00 Penna: ijerholtz John, W. Newton ........................5.00 bich John, W. Newton ....................................5.00 Podboj Mike, Washington ....................................5.00 ialistični klub Dunlo ....................................20.00 kaosi. soc. klub št. 225, Avella ........................5.00 Oklahoma: :els Frank, Edmond .................. 1.95 Skupaj v tem izkazu .........:.......$ 142.45 izkazu dns 29. junija .................. 305.10 Skupaj do 8. julija ....................$ 447.55 injka do 100 odstotnega odziva ..........$1,551.45 Pospešimo korak, da bo cilj čim prej dosežen! Uprava Proletarca. v?® VAŽNO ROJAKE T HERMINIE. Socialistični klub 4t. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dv«-ui društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ijiiiti naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI. 220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL. 4 I TAJNIŠTVO. Tajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111. EKSEKUTIVA. Frank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič. NADZORNI ODBOR. F. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič. Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zveze, je naslavljati na tajništvo JSZ. Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek v mesecu, izredne po potrebi. ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich. Organizator: Chas. Pogorelec. ODBOR SRBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Ma«-lach in Mitar Sekulič. PROLETAREC, glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze. Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec. T. C. -upravnik: Frank Petrich. Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na naslov Proletarca. Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornsti, kolikor zahteva zakon. Kapitalisti hite s svojimi protidelavskimi načrti, ker slutijo, da se delavstvo jutri ne bo dalo teptati s petami, če mu ne vzamejo poguma danes. Kadar hite kapitalisti, morajo tudi delavci paziti, da ne pridejo prepozno. V vročih poletnih dnevih potrebujete LED. Za naročila se obrnite name. Oskrbujem tudi PREMOG. Pri selitvi se obrnite za PREVOZ POHIŠTVA na moj naslov. Kadar želite led, ali premog, ali prevoz pohištva, boste najbolje postreženi, ako se obrnete na prevoznika JOSEPH GRUM, 2323 So. Hoyne Ave., Chicago, 111. Tel. Canal 5777. ZA CARLINV1LLE, ILL. SomiSljenikom t Carlinville naznanjam, da se vrše seie reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik. <3® Radio-telefon ostane. NAZNANILO. GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega soc; nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto 1 Ijo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem do: Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar 1 stah socialistične stranke. — Frank Kramar, zator. Med maloštevilnimi dobrimi stvarmi, ki jih nam je zapustila vojna, je razvoj radio telefona. Ko je A-merika stopila v vojno, so naši možje neprestano delali poizkuse v Washingtonu, na fronti, v zrakoplovih in na ladjah. Če bi trajala vojna dalj, bi igrala radijo-telefonija veliko vlogo v zdržaVainju zveze med bo-jujočimi se enotami. V mesecu marcu 1919., je bil parnik George Washington prvikrat zvezan potom radija sredi morja z Brestom na Francoskem in z radije-vo postajo v New Jersey. Radij je še vedno v svojih povojih, ali kljub temu je tako trajen in stalen kakor avtomobil ali fonograf. To nas spominja na prvega leta Trinerjevega grenkega vina. Ko ga je pokojni Josip Triner prvikrat postavil na trg 1. 1887., je njegove zasluge pripoznalo le majhno število ljudi v Chicagu. Ali ostalo je, in danes je Trinerjevo grenko vino eno najpoljudnejših zdravil v Združenih državah in Kanadi. Za poletne bolečine, kakor je naprimer slaba slast, zaprtje, nepokojno spanje in za druge želodčne nadloge je Trinerjevo grenko vino najzanesljivejše zdravilo. Dobite ga lahko pri svojem lekarnarju ali trgovcu z zdravili. Poizkusite ga še danes! Edini Jugeslovanski pogrefenik in balzamom Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakea Sašu. JOSIP PAVLAK 1814 So. Threop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903. WWATJVVVVVWAVV^VAVWVWMI "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialstifini dnevnik. Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Che«tnut Street, MILWAUKEE, WIS. uvwuvMMwmvMn^muv SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. O/rmriogJk/, /rmvo^m, g&ndkt bodo ^joiovo dobile uspešno odpomoč kadar uživajo 5EVERA 5 REGULATOR 1on'Ka za ženske Pretrda bolečine, popravi neredne funkcije, pomaga naravi okrepčafi oslabele ženske o^anein jim povrne normalne razmere. CENA */.2S Vprašajte V lekarna!). W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA John PUiak & Co. 1151-1153 W. 18th Street Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke. Povej tvojemu prijatelju, je v njegovo lastno korut, akt postane čitatelji in naročnik Proletarca. '•MHH Kadar... Kadar mislite na potwuji stari kraj; kadar želite poslati svojii rokrajskim sorodnikom, pr;ii» Ijem ali znancem denar, ali kadar imate kak druir 1 « starim krajem, obrnite se na tvrdko ZAKRAJSEK & CESARE 70—9th AVE. NEW YORK, N.v IfejiiiiSsSI Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOtfNSTOWN, M.