Gospodarske stvari. Hmeljarstvo. Spisal J, Grali. II. To vsak lahko avidi, da ae gre tako dalje ia laliko je vsakemu govoričiti ia svetovati; če pa potem pride vprašaaje : ao, ktere rastliae pa bi aaj aa aovo začeli gojiti, da se dosežejo gotovo večji dohodki, tedaj pa ae ve aobedea teh veo aauka dati! Ni tako lahko, staro, izkušeao maaoma popuatiti ia z aovimi, večkrat dvomljivimi rastliaami začeti! Kmetu ae ae sme v pregreho šteti, če se takih aovoatij ia dragih poskušenj ae poprime rad, če mu v to aaeledaih pogojev maajka: 1. aživljajoče veselje ia aatanjčao pozaaaje aove rastliae, 2. potrebaih sejmov za oddajo pridelaaega blaga ia 3. kupcev. Le malo kedaj se kteremu posreči pravo zadeti. to pa tako, da ga posaema ljadatvo sploh. Pa glejte, v teh stiskah pokazalo ae jc veadar nekaj v veliko veselje ia aajvečo srečo ubogega sloveaakega kmeta. če bode zaal to s prevdarkom ceaiti ia z razumom, po avojej moči I ia pravi meri obdelovati. Pred 20. leti si je maogo zaslužeai gv Pilger, oskrbaik aovoceljske graščiae blizu Zavca j vsled aove rastliae, ki jo je gori imeaovaai udomai čil, veliko zaslug pridobil. Ta imeaitna raatliaa ae mara, da v malem času vso aašo pokrajiao predrugači ia aje prebivalce zelo osreči ta rastliaa je hmelj, v kateri daa daaes kmetje taai ! gori drugače mislijo ia govore, kakor pa so pred 20. leti 1 Ni skoraj verjetno, s kakimi aepriLikami ia težavami se je iaiel g. Pilger boriti, da si je priboril sejem ia kupce za svoje blago, katero si je, če ravao po časi, veadar pot v svetovao kupčijo pridobilo. ^ Uvidevši ta blagor, pobriaili so se aekateri Žavski tržaai po izgleda g. Pilgerja s hmelorejo pečati ia aedaj že akoraj ae aajdemo v Saviajski doliai kmeta, kteri bi se ae pripravljal k aasaditvi vsaj aekoliko bmelja. Zakaj, hmeljski sejem je pridobljea za aaše blago. kupcev zadoati, podaebje ia zemlja prikladna. — Ia tako je zgiail mrak, jelo se je svitati v vsaki, tudi aajboraejši koči, Bog daj v ajih srečo! Ta rastliaa, ktera je vže pred 400 leti bila zaaaa, se je v aovejšem času v aeverjetai maožiai razširila. Ce potuješ po Nemčiji, Aagliji i. d., hodil bodeš po dai aoda po širokih plaajavah aasajenih z gostimi gozdi saaiega — limelja. Ni čuda, da se v Nemčiji aad poldrugi milijoa, aa Aagležkem aad edea milijoa, aa Fraacoskem aekaj čez pol milijoaa ceatov suhega limelja vsako leto pridela. Tudi v Ameriki ao začeli v aovejšem času hmelj 8aditi, ktero blago pa aima tolike vredaosti. Hmeloreja pa ae od dae do dae širi, kakor ae ga tudi zmirom več potrebuje ia le edea, zelo mali del tega blaga apada aa Južao Stirsko, ktera dežela pa, kakor zdaj skušaje kažejo, ategae veliko priaodajost imeti, ker aaše blago vže akoraj koakurira z aajboljšim hmeljem. Hmelj zahteva sredajo, toplo, mokrotao podaebje, globoko, paliličasto zemljo, katera aa dau vode ae obdržuje. Maaj dobre pa so tudi skoraj vse druge zemlje, kjer ai močvirja. Lege aaj bodo po mogočaoati proti mrzlim, silaim vetrovom zavarovaae. Na Spodajem Stirskem so vsi ti pogoji agodai ia imajo še to predaost pred zapadaimi deželami (Cesko, Nemško), da aaši hmeljarji za 14 dai popred svojo robo aa sejem postavijo ia aajvišjo ceao doaežejo zavoljo pomaajkaaja blaga. Tako je bil laai Spodaje Štirski hmelj (Salm, Haapt) prvi aa Niiraberškem bmeljarskem sejmu, (kteri za zmirom oataae svetovea), ia dobil prvo premijo ia aajvišjo ceao. Dovoljujem si tri vprašaaja aa častite bralce staviti ia jib tudi odgovoriti: 1. Kje aaj se hmelj aadi, 2. Kdo ga aaj sadi ia 3. Kako ga aaj aadi. Ker sem prvemu vprašaaja ravao kar odgovoril, bode treba drugo vprašaaje bolj aa taajko pretreaavati, aamreč: Kdo ga aaj sadi? (Dalje prih.) Trtna uš se močao širi v brežiškem okraji. Leta 1880 bilo je samo 5 oralov napadeaib, sedaj pa je uže 147 oralov viaogradskih zakužeaib. Da vse uaičevaaje aič ne pomaga, temu so aajveč brvatski posestaiki aakraj Sotle krivi, ki se doma ae braaijo zoper trtao uš ia še pogosto delavcev odpošiljajo v štajerske viaograde, ki aa črevljih ia obleki razaašajo uš. Tako pravi potovalai aeitelj g. Haazel. Premije dobili za pogozdovaaje so sloveaski poseataiki: Fraac Svetel v Tebarji, Simoa Kotaik ia Jaraej Ločaikar v Skomaem. Sejmi. 26. februarja Tilmitach pri Lipaici, 27. febr. Slov. Gradec, 28. febr. Celje, Vitaaje, 1. marca Radgoaa, 2. marca Vraasko, 3. aiarca Gradec, Rače (koajski sejem), Lučaae, Oplotaica, Slov. Gradec, 6. marca sv. Peter pod sv. gorami, 8. marca Gradec, Pilštaaj ia Videm.