PREVOD
ANTHROPOS 1998/4-6
Obramba zdrave pameti
G. E. MOORE
V nadaljevanju zgolj poskušam postopoma ugotoviti nekaj najpomembnejših točk, v katerih se moje filozofsko stališče razlikuje od stališč, ki jih zagovarjajo nekateri drugi filozofi. Nemara tiste točke, ki sem jih že omenil, res niso najpomembnejše in morda se v nekaterih od njih noben filozof ni nikoli zares razlikoval od mene. Toda po mojem najglobljem prepričanju so se v vsaki točki številni dejansko razlikovali od mene, čeprav so se (večinoma, vsekakor) številni v vsaki točki tudi strinjali z menoj.
1. Prva točka je točka, ki obsega številne druge. To je točka, ki jo lahko zadovoljivo pojasnim le, če jo podrobno obravnavam. Metoda, ki jo bom pri tem uporabil, je tale. Začel bom tako, da bom pod številko 1 navedel celoten seznam stavkov, ki se na prvi pogled utegnejo zdeti tako očitni truizmi, da jih niti ni vredno omenjati: dejansko pa gre za niz stavkov, od katerih (po mojem mnenju) za vsakega zanesljivo vem, da je resničen. Potem bom pod številko 2 navedel en sam stavek, ki vsebuje trditev o celotnem nizu stavčnih razredov - vsak razred pa je definiran kot razred, ki je sestavljen iz vseh stavkov, podobnih enemu izmed stavkov pod številko 1. Zato je 2 stavek, ki ga ne moremo navesti, dokler nismo navedli seznama stavkov pod 1 ali kakšnega podobnega seznama. 2 je stavek, ki se utegne zdeti tako očiten truizem, da ga niti ni vredno omenjati: hkrati pa je stavek, za katerega (po mojem mnenju) zanesljivo vem, da je resničen. Kljub temu je po mojem najglobljem prepričanju stavek, v zvezi s katerim so se številni filozofi iz različnih razlogov povsem razlikovali od mene; četudi niso neposredno zanikali 2, pa njihova stališča niso bila združljiva z njo. Torej lahko rečem, daje 2, skupaj z vsemi implikacijami, od katerih bom nekatere takoj omenil, resnična.
1. Začenjam torej s seznamom truizmov, za katere (po mojem mnenju) zanesljivo vem, da so resnični. V seznam so vključeni naslednji stavki.
Zdaj eksistira živo človeško telo, ki je moje telo. To telo se jc rodilo v nekem preteklem času in je od takrat kljub spremembam nenehno obstajalo; ko se je rodilo in še nekaj časa potem je bilo, denimo, veliko manjše, kot jc zdaj. Odkar se je rodilo, je bilo bodisi v stiku s površjem zemlje ali pa ne zelo daleč od nje; in v vsakem trenutku, odkar se je rodilo, so prav tako obstajale še številne druge stvari, ki imajo tridimenzionalno obliko in velikost (tako kakor jo ima to telo), od teh stvari pa je bilo različno oddaljeno (tako kakor je zdaj oddaljeno od police nad kaminom in od knjižne omare in je pri tem bolj oddaljeno od knjižne omare kakor od police nad kaminom); prav tako so (zelo pogosto, večinoma) eksistirale nekatere druge stvari te vrste, s katerimi je bilo v stiku (tako kakor je zdaj v stiku s pisalom, ki ga držim v desnici in z oblekami, ki jih nosim). Med stvarmi, ki so v tem smislu oblikovale del njegovega okolja (to je, ki so bile ali v stiku z njim ali pa nekoliko oddaljene od njega, ne glede na to, kako velika je bila ta razdalja) so od njegova rojstva naprej eksistirala še številna druga živa človeška telesa, od katerih seje vsako, tako kakor to telo (a) v nekem času rodilo, (b) po rojstvu še nekaj časa živelo in (c) bilo vsak trenutek po rojstvu bodisi v stiku s površjem zemlje ali pa ne zelo oddaljeno od nje; in številna izmed teh teles so že umrla in prenehala eksistirati. Zemlja pa je obstajala že veliko let pred rojstvom mojega telesa; prav tako so v teh letih na njej v vsakem trenutku živela številna človeška telesa;
in številna telesa so umrla in prenehala živeti, preden seje rodilo moje telo. In naposled sem (da bi prišli do drugačnega razreda stavkov) človek in odkar seje rodilo moje telo, sem v različnih časih imel številne različne doživljaje, izmed katerih je bil vsak drugačne vrste: tako sem, denimo, pogosto zaznaval svoje telo, pa tudi druge stvari, ki so bile del njegovega okolja, vključno z drugimi telesi; vendar nisem zaznaval zgolj teh stvari, temveč sem opazoval tudi dejstva o njih, denimo dejstvo, ki ga zdaj zaznavam, daje namreč zdaj polica nad kaminom bliže mojemu telesu kakor knjižna omara; zavedal sem se tudi drugih dejstev, ki jih tedaj nisem opazil, denimo dejstva, ki se ga zdaj zavedam, daje moje telo eksistiralo tudi včeraj in bilo nekaj časa bliže polici nad kaminom kakor knjižni omari; od prihodnosti sem marsikaj pričakoval, prav tako pa sem imel še številna druga prepričanja, tako resnična kot neresnična; premišljeval sem o izmišljenih stvareh, osebah in dogodkih, v katerih realnost nisem verjel; sanjal sem; in v meni so se vzbujala številna različna čustva. In prav tako kakor je moje telo telo človeka, namreč mene samega, ki je v svojem življenju imelo številne različne doživljaje, izmed katerih je bil vsak drugačne vrste, tako je bilo tudi izmed številnih drugih človeških teles, ki so živela na zemlji, vsako telo telo drugega človeka, ki je v življenju tega telesa imelo številne različne doživljaje, izmed katerih je bil vsak drugačne vrste.
2. Zdaj prehajam k enemu samemu truizmu, ki ga lahko, kot bomo videli, navedem le, če se sklicujem na celotni seznam truizmov, ki sem jih navedel pod 1. Tudi za ta truizem (po mojem mnenju) zanesljivo vem, da je resničen. Gre pa takole.
Za .številne (ne pravim za vse) ljudi, ki sodijo v tako definiran razred (ta razred vključuje tudi mene samega), to je ljudi, ki so imeli človeška telesa, ki so se rodila in nekaj časa živela na zemlji in ki so v življenju teh teles imeli številne različne doživljaje vsake izmed vrst, ki sem jih omenil pod 1, velja, daje vsak v življenju svojega telesa o samem sebi ali svojem telesu in o nekem času, ki je bil pred vsakim drugim časom, v katerem sem zapisal stavek pod I, navadno vedel za stavek, ki se ujema z vsakim izmed stavkov pod I, tako da trdi o samem sebi ali svojem telesu in že omenjenem prejšnjem času (namreč vsekakor času, ko ga je poznal) prav to, kar ustrezni stavek pod 1 trdi o meni ali mojem telesu in o času, v katerem sem ta stavek zapisal.
Z drugimi besedami, kar trdi 2, je zgolj to (kar se zdi dovolj očiten truizem), da je vsak od nas (z "nami" mislim številne ljudi definiranega razreda) navadno vedel o samem sebi ali o svojem telesu in o času, v katerem ga je poznal, vse, kar sem, ko sem napisal svoj seznam stavkov pod 1, trdil, da vem o sebi in svojem telesu in o času, v katerem sem zapisal ta stavek, to je, prav tako, kot sem sam vedel za stavek (ko sem ga zapisal) "Zdaj obstaja živo človeško telo, ki je moje telo", tako je vsak od nas navadno vedel o sebi in v nekem drugem času za drugačen, a ustrezen stavek, ki gaje nato lahko primerno izrazil z "Zdaj obstaja človeško telo, ki je moje telo"; tako kot vem za stavek "Številna človeška telesa, ki so drugačna od mojega telesa, so že prej živela na zemlji", tako je vsak od nas navadno vedel za drugačen, a ustrezen stavek "Številna človeška telesa, ki so drugačna od mojega telesa, so že prej živela na zemlji"; tako kot vem za stavek "Številni ljudje, ki se razlikujejo od mene, so že prej zaznavali, sanjali in čutili", tako je vsak od nas navadno vedel za drugačen, a ustrezen stavek "Številni ljudje, ki se razlikujejo od mene, so že prej zaznavali, sanjali in čutili"; in tako naprej za vsakega izmed stavkov, ki sem jih uvrstil pod I.
Upam, da doslej ni bilo težav pri razumevanju tega, kar trdi stavek 2. Z zgledi sem poskušal pojasnili, kaj menim s "stavki, ki ustrezajo vsakemu izmed stavkov pod 1". Stavek 2 trdi zgolj, da je vsak od nas navadno vedel, da je stavek, ki (v tem smislu) ustreza vsakemu izmed stavkov pod 1 - seveda drugačnem, ustreznem stavku, resničen, vsakokrat, ko je vedel, daje tak stavek resničen.
Glede na to, kako nekateri filozofi uporabljajo angleški jezik, moram izrecno omeniti dve točki, če hočem natanko pojasniti, kaj trdim pod 2.
Oglejmo si prvo točko. Zdi se, da so nekateri filozofi mislili, da smejo upravičeno uporablja besedo "resničen" v tem smislu, da je lahko stavek, ki je delno neresničen, kljub temu resničen; zato bi nekateri od njih nemara dejali, da so stavki, kol, denimo, stavki, uvrščeni pod 1, resnični, medtem ko so ves čas prepričani, daje vsak tak stavek delno neresničen. Zato želim povsem jasno povedati, da besede "resničen" ne uporabljam v tem smislu. Uporabljam jo takole (in mislim, daje to uveljavljena raba): če je stavek delno neresničen, iz tega izhaja, da ni resničen, čeprav je seveda lahko delno resničen. Skratka, trdim, da so vsi stavki pod 1, pa tudi številni stavki, ki ustrezajo vsakemu izmed teh, popolnoma resnični; to je vse, kar trdim pod 2. In zato se vsak filozof, ki o katerem koli razredu ali vseh teh razredih stavkov res verjame, da je vsak stavek tega razreda delno neresničen, pravzaprav ne strinja z menoj in zagovarja stališče, ki ni združljivo z 2, čeprav nemara misli, da lahko upravičeno reče, da verjame, da so nekateri stavki, ki sodijo v vse te razrede, "resnični".
Druga točka pa je tale. Zdi se, da so nekateri filozofi mislili, da lahko upravičeno uporabljajo trditve, kot denimo, "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti" in da so s tem izrazili nekaj, v kar res verjamejo, čeprav v resnici verjamejo, daje vsak stavek, ki naj bi ga navadno laka trditev izražala, vsaj delno neresničen; in vse, kar verjamejo, je to, da eksistira neki drugi niz stavkov, ki se nekako nanašajo na tiste, ki jih take trditve dejansko izražajo in so v nasprotju s temi dejansko resnični. To pomeni, da trditve "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti" ne uporabljajo za to. da z njo izrazijo to, kar naj bi po navadnem razumevanju izražala, temveč, da izrazijo stavek, da so nekateri stavki, ki se nekako nanašajo na to, resnični; ves čas pa verjamejo, daje stavek, ki naj bi ga ta trditev navadno izražala, vsaj delno neresničen. Zalo želim povsem jasno povedati, da trditev, ki sem jih uporabil pod 1, nisem uporabljal na tako pretanjen način. Vsaka izmed njih mi pomeni natanko to, kar bo pri njihovem prebiranju vsak bralec razumel, da pomeni. In zato se vsak filozof, ki trdi, da vsak izmed teh stavkov izraža, če ga namreč tako poljudno razumemo, stavek, ki uteleša neko splošno razširjeno zmoto, ne strinja z menoj in zagovarja stališče, ki ni združljivo z 2, čeprav nemara trdi. da eksistira kakšen drug stavek, ki ga ta trditev utegne upravičeno izražati.
Domnevam, da je v tem, kar sem pravkar povedal, neki pomen, ki je navadni ali splošno razširjeni pomen trditve kot "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti". Bojim pa se, daje to domneva, o kateri so se nekateri filozofi zmožni pričkati. Menijo namreč, da vprašanje "Ali si prepričan, da je zemlja obstajala že pred številnimi leti?" ni jasno vprašanje, na katerega bi bilo mogoče odgovorili s preprostim "Da" ali "Ne" ali s preprostim "Ne morem se odločiti", temveč vprašanje, na katerega lahko ustrezno odgovorimo le: "Vse je odvisno od tega, kaj ti pomeni 'zemlja' in 'obstaja' in 'leta': če s tem misliš to in to in to in to in to in to, potem sem prepričan; če pa s tem misliš to in to in to in to in to in to ali to in to in to in to in to in to ali to in to in to in to in to in to, potem nisem ali vsaj mislim, da je to skrajno vprašljivo." Zdi se mi, da je to stališče tako zelo zmotno, kot je sploh lahko kakšno stališče. Trditev "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti" je povsem nedvoumna, njen pomen pa vsi razumemo. Menim, daje tisti, ki zagovarja nasprotno stališče, vprašanje, ali razumemo pomen omenjene trditve (ki jo vsi zanesljivo razumemo), pomešal s povsem drugačnim vprašanjem, namreč, ali vemo, kaj pomeni v tem smislu, da znamo pravilno analizirali njen pomen. Zdi se mi, daje vprašanje, kaj je pravilna analiza stavka, ki nam vedno (ker sem seveda vztrajal, ko sem definiral 2, da je v vsakem drugačnem času, v katerem je trditev uporabljena, mišljen drugačen stavek) pomeni "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti", izjemno težko vprašanje, na katerega, kot bom kmalu pokazal, nihče ne zna odgovoriti. Toda trditi, da ne vemo, kaj je analiza tega, kar razumemo s tako trditvijo, je nekaj povsem drugega kakor trditi, da te trditve ne razumemo. Očitno je, da sploh ne moremo postaviti vprašanja o tem, kako naj analiziramo to, kar razumemo z njo, če je ne razumemo. Brž ko
torej vemo, da neka oseba uporablja to trditev v navadnem smislu, razumemo tudi njen pomen. Ko sem potemtakem pojasnil, da sem uporabljal trditve, ki sem jih pod I uporabil v njihovem navadnem smislu (namreč tiste, ki imajo neki navadni smisel, kar pa ne velja prav za vse), sem storil vse, kar je treba, da bi bil moj pomen jasen.
Hkrati ko domnevam, da so trditve, ki sem jih uporabil, da sem izrazil 2, razumljive, mislim tudi, kot sem že dejal, da so številni filozofi dejansko zagovarjali stališča, ki niso združljiva z 2. Te filozofe lahko razdelimo na dve skupini. A. 2 o celotnem nizu stavčnih razredov trdi, daje vsak od nas navadno vedel, da so stavki, ki sodijo v vsakega izmed teh razredov, resnični. Eden izmed načinov, da zagovarjamo stališče, ki ni združljivo s tem stavkom, je seveda ta, da o enem ali več teh razredov trdimo, da noben stavek tega razreda ni resničen - da so vsi, vsaj delno, neresnični; če namreč v katerem koli izmed teh razredov noben stavek tega razreda ni resničen, je očitno, da nihče ni mogel vedeti, da je kateri koli stavek tega razreda resničen in da zato nismo mogli vedeti, da so stavki, ki sodijo v vsakega izmed teh razredov, resnični. Moja prva skupina filozofov obsega torej filozofe, ki so zagovarjali stališča, ki niso združljiva z 2 prav iz tega razloga. O enem ali več teh razredov so kratko malo trdili, da noben stavek tega razreda ni resničen. Nekateri so to trdili o vseh teh razredih; nekateri pa le o nekaterih razredih. Ne glede na to, katero od teh dveh stališč so zagovarjali, pa so seveda zagovarjali stališče, ki ni združljivo z 2. B. Na drugi strani pa si nekateri filozofi o katerem koli razredu pod 2 niso upali trditi, da noben stavek tega razreda ni resničen, trdili pa so, da v zvezi z nekaterimi od teh razredov nihče ni nikoli zanesljivo vedel, da so kateri koli stavki tega razreda resnični. S tem se temeljito razlikujejo od filozofov skupine A, saj trdijo, da utegnejo biti stavki vseh teh razredov resnični; kljub temu zagovarjajo stališče, ki ni združljivo z 2, ker o nekaterih izmed teh razredov trdijo, da nihče od nas ni nikoli vedel za kakšen resnični stavek tega razreda.
A. Rekel sem, da so nekateri filozofi, ki sodijo v to skupino, trdili, da nobeni stavki, ki sodijo v katerega koli izmed razredov pod 2, niso popolnoma resnični, medtem ko so drugi to trdili zgolj v zvezi z nekaterimi izmed razredov pod 2. Mislim, da je glavna delitev tale. Nekateri stavki pod I (in zato, seveda, vsi stavki, ki sodijo v ustrezne razrede pod 2) so stavki, ki ne morejo biti resnični, če niso eksistirale nekatere materialne stvari in bile v medsebojnih prostorskih razmerjih: to so stavki, ki v nekem smislu implicirajo realnost materialnih stvari in realnost prostora. Stavek, da je moje telo eksistiralo že pred številnimi leti in bilo v vsakem trenutku tega časa bodisi v stiku z zemljo ali ne preveč oddaljeno od nje, je denimo stavek, ki implicira realnost materialnih stvari (če uporabljate izraz "materialne stvari" v tem smislu, da iz zanikanja realnosti materialnih stvari izhaja, da noben stavek, ki trdi, da so človeška telesa obstajala ali da je zemlja obstajala, ni v celoti resničen), pa tudi realnost prostora (če uporabljate izraz "prostor" v tem smislu, da iz zanikanja realnosti prostora izhaja, da noben stavek, ki trdi, daje kar koli bilo v stiku z nečim drugim ali v neki oddaljenosti od nečesa drugega, ni popolnoma resničen v tistem znanem smislu, na katerega sem opozoril pod 1). Toda iz drugih stavkov pod 1 (in zato stavkov, ki sodijo v ustrezne razrede pod 2) ne izhajajo (ali vsaj ne očitno) realnosti materialnih stvari ali realnosti prostora; denimo iz stavka, da sem pogosto sanjal in da so se v meni v različnih časih vzbujala številna različna čustva. Res je, da iz stavkov tega drugega razreda izhaja nekaj, kar prav tako izhaja iz vseh stavkov prvega razreda, namreč, da je (v nekem smislu) čas realen, in da iz njih izhaja nekaj, kar ne izhaja iz stavkov prvega razreda, namreč, daje (v nekem smislu) vsaj en jaz. realen. Poznamo pa nekatere filozofe, ki so -medtem ko so (v tem smislu) zanikali bodisi realnost materialnih stvari bodisi realnost časa - rade volje priznali, da so v zahtevanem smislu jazi realni in da je realen čas. Na drugi strani pa so nekateri drugi filozofi uporabili trditev "Čas ni realen" za to, da so z njo izrazili stališče, ki so ga zagovarjali; mislim, da je vsaj nekaterim izmed njih ta
trditev pomenila nekaj, kar ni združljivo z resnico katerega koli izmed stavkov pod 1 -menili so namreč, da je vsak lak stavek, ki ga izraža raba besed "zdaj" ali "sedaj", denimo, "Zdaj gledam in poslušam" ali "Sedaj obstaja živo človeško telo" ali raba preteklega časa, denimo, "V preteklosti sem imel številne doživljaje" ali "Zemlja je obstajala že pred mnogimi leti", vsaj delno neresničen.
Mislim, da so vse štiri trditve, ki sem jih vpeljal, namreč, "Materialne stvari niso realne", "Prostor ni realen", "Čas ni realen" in "Jaz ni realen", v primerjavi s trditvami, ki sem jih uporabil pod I, dejansko dvoumne. In nemara jc v zvezi z vsako izmed njih kakšen filozof uporabil to trditev, da je z njo izrazil kakšno svoje stališče, ki pa ni združljivo z 2. S takimi filozofi, če seveda so kje kakšni, se zdaj ne mislim ukvarjati. Vendar se mi zdi, da je najbolj naravna in primerna raba vsake izmed teh trditev tista raba, v kateri je izraženo stališče, ki ni združljivo z 2; in mislim, da so v zvezi z vsakim izmed njih nekateri filozofi dejansko uporabili to trditev, da so z njo izrazili tako stališče. Zato so vsi taki filozofi zagovarjali stališče, ki ni združljivo z 2.
Zdi se mi, da so vsa laka stališča, ne glede na to, ali so združljiva z vsemi stavki pod 1 ali zgolj z nekaterimi, povsem zanesljivo napačna; v zvezi z njimi je treba še posebej omeniti naslednje točke:
(a)	Če je kateri koli od stavčnih razredov pod 2 tak, da noben stavek tega razreda ni resničen, potem nikoli ni bilo nobenega filozofa in zato tudi nobeden izmed njih ni mogel o kakšnem takem razredu trditi, da je resničen kateri koli stavek, ki sodi vanj. Z drugimi besedami, stavek, da so nekateri stavki, ki sodijo v vsakega izmed teh razredov, resnični, jc stavek, ki ima tole posebnost: če ga je kateri koli filozof zanikal, potem to izhaja iz dejstva, da seje pri zanikanju moral motiti. Ko namreč govorim o "filozofih", seveda s tem mislim (tako kakor vsi) izključno filozofe, ki so bili človeška bitja s človeškimi telesi, ki so živeli na zemlji in so imeli v različnih časih številne različne doživljaje. Če so potemtakem sploh bili kakšni filozofi, so bili ljudje tega razreda; in če so bili ljudje lega razreda, je tudi vse drugo, kar trdi I, zanesljivo resnično. Torej je vsako stališče, ki ni združljivo s stavkom, da so številni stavki, ki ustrezajo vsakemu izmed stavkov pod 1, resnični, lahko resnično le na podlagi hipoteze, da noben filozof nikoli ni zagovarjal takega stališča. Zato iz tega izhaja, da pri premisleku o tem, ali je ta stavek resničen, ne morem imeti za konsistentno dejstvo, da so številni filozofi, ki jih spoštujem, po mojem najglobljem prepričanju zagovarjali stališča, ki z njim niso združljiva. Če namreč vem, da so zagovarjali taka stališča, potem ipso facto vem, da so se motili; in če nimam nobenega razloga za prepričanje, daje ta stavek resničen, imam še manj razlogov za prepričanje, da so zagovarjali stališča, ki z njim niso združljiva; bolj pa sem prepričan, da so živeli in zagovarjali nekatera stališča, to je, daje ta stavek resničen, kot pa da so zagovarjali kakršna koli stališča, ki z njim niso združljiva.
(b)	Seveda pa je mogoče, da so vsi filozofi, ki so zagovarjali taka stališča, nenehno, tudi v svojih filozofskih delih, izražali drugačna stališča, ki z mojimi niso združljiva: to je, noben filozof ni bil nikoli zmožen konsistentno zagovarjati takih stališč. Eden izmed načinov, kako so izdali to nekonsistentnost, je njihovo aludiranje na obstoj drugih filozofov. Drug način je njihovo aludiranje na obstoj človeške rase in še zlasti to, da uporabljajo besedo "mi" v smislu, v katerem sem jo že sam konsistentno uporabil, namreč v smislu, v katerem vsak filozof, ki trdi, da "mi" počnemo to in to, denimo, da "mi včasih verjamemo v stavke, ki niso resnični", ne trdi zgolj tega, da je sam to storil, temveč da so to storila tudi številna druga človeška bitja, ki so imela telesa in so živela na zemlji. Dejstvo pa je seveda, da so vsi filozofi sodili v razred človeških bitij, ki obstaja le, če je 2 resničen: to je, v razred človeških bitij, ki so navadno vedela za stavke, ki ustrezajo vsakemu izmed stavkov pod 1. Ko so zagovarjali stališča, ki niso združljiva s stavkom, da so stavki vseh teh razredov resnični, so potemtakem zagovarjali stališča, ki niso konsistentna s stavki, za katere so sami vedeli, da so resnični; zato smo lahko samo
pričakovali, da bodo včasih izdali svojo vednost o takih stavkih. Nenavadno pa je, da so filozofi kot del svojega filozofskega prepričanja lahko iskreno zagovarjati stavke, ki niso konsistentni s tistim, za kar so sami vedeli, daje resnično; kolikor lahko sam ugotovim, se je to res pogosto dogajalo. Moje stališče se od stališča filozofov, ki sodijo v skupino A, v tej prvi točki ne razlikuje po tem, da trdim nekaj, kar oni ne trdijo, temveč zgolj po tem, da kot del svojega filozofskega prepričanja ne zagovarjam nečesa, kar oni zagovarjajo kot del svojega - to pa so stavki, ki niso konsistentni z nekaterimi, ki so nam skupni. Vendar se mi zdi, daje ta razlika pomembna.
(c)	Nekateri izmed filozofov so v prid svojemu stališču navedli argumente, ki naj bi v zvezi z nekaterimi ali z vsemi stavki pod 1 pokazali, da noben stavek te vrste ne more biti v celoti resničen, ker vsak tak stavek vsebuje dva nezdružljiva stavka. Seveda dodajam tole: če bi kateri koli stavek pod I res vseboval dva nezdružljiva stavka, ne bi mogel biti resničen. Vendar menim, da imam na voljo absolutno odločilen argument, ki lahko pokaže, da noben ne vsebuje dveh nezdružljivih stavkov. Namreč tale: vsi stavki pod I so resnični; noben resnični stavek ne vsebuje dveh nezdružljivih stavkov; torej noben stavek pod 1 ne vsebuje dveh nezdružljivih stavkov.
(d)	Čeprav, kot sem že poudaril, noben filozof, ki je o kateri koli izmed teh vrst stavkov trdil, da noben stavek te vrste ni resničen, ni zagovarjal tudi drugih stališč, ki v tem pogledu niso združljiva z njegovim stališčem, pa vendarle ne mislim, daje stališče v zvezi s katero koli ali vsemi temi vrstami - namreč, da noben stavek, ki sodi vanje, ni resničen - samo po sebi protislovno, to je, da vsebuje dva nezdružljiva stavka. Prav narobe, zdi se mi povsem jasno, da je nemara mogoče, da čas ni realen, da materialne stvari niso realne, da prostor ni realen in da tudi jazi niso realni. In v prid svojemu stališču, da nobena od teh stvari, ki je nemara mogoča, dejansko ni mogoča, kratko malo nimam na voljo boljšega argumenta, kot je ta, da so vsi stavki pod 1 dejansko resnični.
B. Mislim, da ima to stališče, ki ga imamo navadno za veliko bolj preprosto stališče, kot je A, to napako, da je v primerjavi z A dejansko protislovno, to je, da vsebuje dva nezdružljiva stavka.
Mislim, daje večina filozofov, ki je zagovarjala to stališče, trdila tole: čeprav vsak od nas ve za stavke, ki ustrezajo nekaterim izmed stavkov pod 1, namreč tistim, ki zgolj trdijo, da sem v preteklosti imel nekatere doživljaje v številnih različnih časih, vendarle nihče od nas zanesljivo ne ve za noben stavek bodisi tipa (a), ki zatrjuje eksistenco materialnih stvari, bodisi tipa (b), ki poleg mene samega zatrjujejo še eksistenco drugih jazov, pa tudi to, da so imeli doživljaje. Dopuščajo, da dejansko verjamemo v stavke obeh vrst in da utegnejo biti resnični: nekateri bi celo rekli, da vemo, da so zelo verjetni, vendar zanikajo, da bi sploh kdaj zanesljivo vedeli, da so resnični. Nekateri so o takih verovanjih govorili kot o "zdravorazumskih verovanjih" in so s tem izrazili svoje prepričanje, daje človeštvo taka verovanja na splošno sprejelo: vendar so prepričani, da v le stvari vsekakor zgolj verjamemo, nimamo pa zanesljive vednosti o njih; nekateri so menili, da so to stvari vere in ne vednosti.
Nenavadno pa je, da tisti, ki zagovarjajo to stališče, po mojem mnenju v glavnem niso primerno upoštevali tega, da filozof, ki to stališče zagovarja, vsekakor postavlja trditev o "nas" - to je, ne zgolj o sebi, temveč tudi o številnih drugih ljudeh. Ko pravi: "Noben človek ni nikoli vedel za eksistenco drugih ljudi," pravi: "Poleg mene so bili še številni drugi ljudje in noben (tudi jaz sam ne) ni nikoli vedel za njihovo eksistenco." Če pa pravi: "Ta verovanja so zdravorazumska verovanja, ne pa stvari vednosti," pravi: "Poleg mene so bili še številni drugi ljudje, ki so z menoj delili ta verovanja, toda niti jaz sam niti nihče izmed njih ni nikoli vedel, ali so resnična." Z drugimi besedami, samozavestno trdi, da so ta verovanja zdravorazumska verovanja, in zdi se, da ne opazi, da če so, morajo biti tudi resnična; stavek, da so zdravorazumska verovanja, namreč
logično vsebuje stavke tipa (a) in tipa (b)\ logično vsebuje stavek, da so poleg filozofa samega še številni drugi ljudje imeli človeška telesa, živeli na zemlji in imeli različne doživljaje, med njimi tudi taka verovanja. Zato se mi zdi to stališče, v primerjavi s stališčem skupine A, protislovno. Od A se razlikuje po tem, da oblikuje stavek o človeški vednosti na splošno in zato pravzaprav zatrjuje eksistenco številnih človeških bitij, medtem ko filozofi skupine A pri oblikovanju svojega stališča tega ne počnejo: so zgolj v protislovju z drugimi stvarmi, ki jih trdijo. Res je, da je filozof, ki pravi: "Poleg mene so bili še številni drugi ljudje in nihče od nas ni nikoli vedel, da so še kakšni ljudje," zgolj v protislovju s samim seboj, če trdi: "Poleg mene so zanesljivo bili še številni drugi ljudje," ali, z drugimi besedami: "Vem, da so poleg mene bili še številni drugi ljudje." Vendar se mi zdi, da taki filozofi to v glavnem res počnejo. Menim, da se nenehno izneverjajo dejstvu, da zanje stavek, po katerem so ta verovanja zdravorazumska verovanja, ali stavek, da sami niso edini člani človeške rase, ni zgolj resničen, temveč zanesljivo resničen; zanesljivo resničen pa ne more biti, če ni vsaj en član človeške rase, namreč oni sami, vedel za stvari, ki jih ta član razglaša, to je, da noben človek ni nikoli vedel zanje.
Kljub temu moje stališče, po katerem zanesljivo vem, da so vsi stavki pod I resnični, prav gotovo ni stališče, katerega zanikanje bi vsebovalo oba nezdružljiva stavka. Če res vem, da so vsi ti stavki resnični, potem menim, da je popolnoma zanesljivo, da so tudi drugi ljudje vedeli za ustrezen stavek: to je, da je 2 resničen in da vem, da je resničen. Toda ali res vem, da so vsi stavki pod 1 resnični? Ali ni možno, da to zgolj verjamem? Ali pa vem, da so zelo verjetni? Na to vprašanje lahko najbolje odgovorim takole: zdi se mi, da res zanesljivo vem zanje. Seveda je očitno, da za večino izmed njih ne vem neposredno: to je, zanje vem le zato, ker sem v preteklosti vedel, da so resnični drugi stavki, ki so jih dokazovali. Če, denimo, vem, da je zemlja obstajala že pred številnimi leti, preden sem se rodil, to zanesljivo vem le zato, ker sem vedel za druge stvari v preteklosti, ki so to dokazovale. Seveda pa ne vem natanko, kaj je bil ta dokaz. Vendar se mi zdi, da ni nobenega razloga za dvom, da sem to vedel. Mislim, da smo vsi v tem nenavadnem položaju, da vemo za številne stvari, o katerih vemo tudi to, da smo morali imeti dokaz zanje, in vendar ne vemo, kako vemo zanje, to je, ne vemo, kaj jih je dokazovalo. Če sploh je kakšen "mi" in če vemo, daje, mora biti tako: eksistenca "mi-ja" je namreč ena izmed stvari, za katere gre. In to. da vem, da eksistira "mi", pomeni, da so številni drugi ljudje s človeškimi telesi živeli na zemlji in zdi se mi, da to zanesljivo vem.
Če bi tej prvi točki v mojem filozofskem stališču, namreč temu, da verjamem v 2, dali kakršno koli ime, ki so ga filozofi v resnici uporabili pri klasifikaciji stališč drugih filozofov, mislim, da bi ga najbolje izrazili s trditvijo, da sem eden izmed tistih filozofov, ki trdijo, daje "zdravorazumsko stališče do sveta" v bistvenih lastnostih popolnoma resnično. Vendar se moramo spomniti, da se po mojem mnenju vsi filozofi brez izjeme strinjajo z menoj v tej trditvi: in da je prava razlika, ki se navadno kaže na ta način, zgolj razlika med tistimi filozofi, ki zagovarjajo tudi stališča, ki niso združljiva s temi lastnostmi v "zdravorazumskem stališču do sveta", in tistimi, ki takih stališč ne zagovarjajo.
Te lastnosti (namreč stavki katerega koli izmed razredov, ki smo ga definirali, ko smo definirali 2) so lastnosti, ki imajo tole posebnost: če vemo, da so to lastnosti v "zdravorazumskem stališču do sveta", iz tega izhaja, da so resnične. Protislovno je namreč trditi, da zanje vemo, da so to lastnosti v zdravorazumskem stališču do sveta in da vendarle niso resnične; ko rečemo, da to vemo, s tem rečemo, da so resnične. Številne med njimi pa imajo še tole posebnost: če so to lastnosti v zdravorazumskem stališču do sveta (ne glede na to, ali to vemo ali ne), iz tega izhaja, da so resnične. Ko namreč rečemo, da obstaja "zdravorazumsko stališče do sveta", s tem rečemo, da so te
lastnosti resnične. Izraza "zdravorazumsko stališče do sveta" ali "zdravorazumska verovanja" (kot ta izraz uporabljajo filozofi) sta seveda izjemno nejasna; vse, kar vem, je to, da nemara obstajajo številni stavki, ki bi jim nemara pravilno rekli lastnosti v "zdravorazumskem stališču do sveta" ali "zdravorazumska verovanja", ki niso resnične in o katerih lahko govorimo zgolj zaničljivo, tako pač, kakor nekateri filozofi govorijo o "zdravorazumskih verovanjih". Toda govoriti zaničljivo o tistih "zdravorazumskih verovanjih", ki sem jih že omenil, je prav gotovo popolnoma nesmiselno. Seveda pa so v "zdravorazumskem stališču do sveta" še neštete druge lastnosti, ki so, če so resnične prve, tudi te zanesljivo resnične, to je, da na zemlji niso živeli zgolj ljudje, temveč tudi številne različne rastlinske in živalske vrste itn., itn.
II. Pri točkah, pri katerih se moje filozofsko stališče razlikuje od stališč, ki so jih zagovarjali nekateri drugi filozofi, se mi zdi pomembno tudi tole. Trdim, da ni nobenega utemeljenega razloga za domnevo, da je bodisi (A) vsako fizično dejstvo logično odvisno od nekega mentalnega dejstva ali (B), da je vsako fizično dejstvo vzročno odvisno od nekega mentalnega dejstva. S tem seveda ne pravim, da obstajajo kakšna fizična dejstva, ki so povsem (to je, logično in vzročno) neodvisna od mentalnih dejstev: dejansko verjamem, da obstajajo; vendar to ni to, kar trdim. Trdim zgolj, da ni nobenega utemeljenega razloga za domnevo o nasprotnem; s tem pa seveda mislim, da noben človek s telesom, ki je živelo na zemlji, v času življenja svojega telesa ni imel nobenega utemeljenega razloga za domnevo o nasprotnem. Mislim, da številni filozofi niso samo verjeli, da je bodisi vsako fizično dejstvo logično odvisno od nekega mentalnega dejstva ("fizično dejstvo" in "mentalno dejstvo" razumem v tistem smislu, v katerem ju uporabljam), ali da je vsako fizično dejstvo vzročno odvisno od nekega mentalnega dejstva, ali pa oboje, temveč tudi, da so sami imeli utemeljen razlog za to verovanje. V tem se torej razlikujem od njih.
Uporabo izraza "fizično dejstvo" lahko pojasnim le tako, da navedem nekaj zgledov. S "fizičnimi dejstvi" mislim na dejstva, kakršna so tale: "Polica nad kaminom je zdaj bliže mojemu telesu kot knjižna omara", "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti", "Mesec je v vsakem trenutku že mnogo let bliže zemlji kot soncu", "Polica nad kaminom je svetle barve". Ko pravim "dejstva, kakršna so tale", s tem seveda mislim dejstva, ki so jim z določenega vidika podobna; kaj je ta vidik, pa ne znam definirati. Izraz "fizično dejstvo" je seveda splošno razširjen in mislim, da ga uporabljam v tem vsakdanjem smislu. Sicer pa mi ga ni treba definirati, da bi pojasnil svoje stališče; med zgledi, ki sem jih navedel, so namreč nekateri, o katerih trdim, da ni nobenega razloga za domnevo (kar velja za posebna fizična dejstva), da so bodisi logično bodisi vzročno odvisna od nekega mentalnega dejstva.
Po drugi strani pa je izraz "mentalno dejstvo" veliko bolj nenavaden in uporabljam ga v posebej omejenem smislu, ki pa je po mojem mnenju naraven in ga ni treba še posebej pojasnjevati. Nemara je še veliko drugih smislov, v katerih ga je mogoče primerno uporabiti, vendar me zanima zgolj ta; in ker je bistven, ga moram tudi pojasniti.
Menim, da nemara obstajajo "mentalna dejstva" treh različnih vrst. Prav prva vrsta me je prepričala, da obstajajo dejstva te vrste; če pa bi obstajala kakršna koli dejstva obeh drugih vrst, bi bila to "mentalna dejstva" v mojem omejenem smislu, zato moram pojasniti, kaj menim s hipotezo, da obstajajo dejstva teh dveh vrst.
(a) Moja prva vrsta je tale. Zdaj se zavedam; prav tako zdaj nekaj gledam. Ti dejstvi sta mentalni dejstvi moje prve vrste; in moja prva vrsta obsega izključno dejstva, ki so z določenega vidika podobna eni ali drugi od obeh.
(a) Dejstvo, da se zdaj česa zavedam, je očitno v nekem smislu dejstvo, povezano z določenim posameznikom in določenim časom, ob pogoju, da se ta posameznik česa zaveda v tem času. In vsako dejstvo, ki v tem pogledu spominja na to dejstvo, je
vključeno v mojo prvo vrslo mentalnega dejstva. Tako dejstvo, da sem se v številnih različnih časih česa zavedal tudi včeraj, samo na sebi ni dejstvo te vrste: vendar je njegova posledica ta, da obstajajo (ali, kol bi navadno rekli, ker je čas, o katerem govorimo, pretekli čas, "so obstajala") številna druga dejstva te vrste, namreč, vsako izmed dejstev, ki sem ga ob vseh teh časih lahko primerno izrazil s trditvijo "Zdaj se zavedam". Vsako dejstvo, ki je v tem smislu dejstvo, povezano s posameznikom in časom (ne glede na to, ali sem posameznik jaz sam ali kdo drug, in ne glede na to, ali gre za pretekli ali sedanji čas), ob pogoju, da se ta posameznik česa zaveda v tem času, je vključeno v mojo prvo vrsto mentalnega dejstva: taka dejstva imenujem dejstva razreda (a).
((3) Drug zgled, ki sem ga navedel, namreč dejstvo, da zdaj nekaj gledam, je očitno povezano z dejstvom, da se zdaj česa zavedam na prav poseben način. Ne zajema zgolj dejstva, da se zdaj česa zavedam (iz dejstva, da zdaj nekaj gledam namreč izhaja, da se česa zavedam: brez zavedanja ne hi mogel ničesar gledati, čeprav bi se lahko prav dobro zavedal, ne da bi karkoli gledal), temveč tudi dejstvo, povezano s posebnim načinom (ali modusom) zavedanja, ob pogoju, da se česa zavedam na ta način: v istem smislu, v katerem ima stavek (v zvezi s katero koli posamezno stvarjo) "To je rdeče" za posledico stavek (v zvezi z isto stvarjo) "To je obarvano", pa tudi stavek v zvezi s posebnim načinom obarvanosti, ob pogoju, da je ta stvar tako obarvana. Vsako dejstvo, ki je na ta posebni način povezano s katerim koli dejstvom razreda (a), je pravo tako vključeno v mojo prvo vrsto mentalnega dejstva, imenuje pa se dejstvo razreda (/3). Tako je dejstvo, da zdaj poslušam, podobno kot dejstvo, da zdaj gledani, dejstvo razreda (/5)\ tako pa je tudi vsako dejstvo, povezano z menoj in preteklim časom, ki smo ga lahko v tem času primerno izrazili s trditvami "Zdaj sanjam", "Zdaj si predstavljam", "Zdaj se zavedam dejstva, da...", itn., itn. Skratka, vsako dejstvo, ki je dejstvo, povezano z nekim posameznikom (z menoj ali kom drugim) in nekim časom (preteklim ali sedanjim) in kakršno koli posebno vrsto doživljaja, ob pogoju, da ima ta posameznik v tem času doživljaj te posebne vrste, je dejstvo razreda ((1): in zgolj taka dejstva so dejstva razreda ((3).
Moja prva vrsta mentalnih dejstev vsebuje izključno dejstva razreda (a) in ((5) in vsebuje v«; dejstva obeh vrst.
(b) Zdi se mi povsem zanesljivo, da obstajajo številna dejstva razreda (a) in (P). Videti pa je, da so številni filozofi v zvezi z analizo dejstev razreda (a) zagovarjali stališče, po katerem bi - če bi bila ta analiza prava - obstajala še dejstva neke druge vrste, ki bi jih prav tako moral imenovati "mentalna dejstva". Vendar nisem povsem prepričan, da je ta analiza prava; zdi pa se mi, da utegne bili prava; in ker lahko razumemo, kaj naj bi pomenila domneva, da je prava, lahko razumemo tudi, kaj naj bi pomenila domneva, da obstajajo "mentalna dejstva" te druge vrste.
Mislim, da so številni filozofi zagovarjali naslednje stališče o analizi tega, kaj vsak od nas ve, ko (v vsakem trenutku) ve za trditev "Zdaj se česa zavedam". Trdili so namreč, da obstaja neka taka notranja lastnost (ki jo vsi poznamo in bi ji lahko rekli "biti doživljaj"), da v vsakem trenutku, v katerem vsak človek ve za trditev "Zdaj se česa zavedam" v zvezi s to lastnostjo in s samim seboj in tem časom ve za trditev "Zdaj gre za neki dogodek, ki ima to lastnost (denimo, 'biti doživljaj') in ki je moj doživljaj" in ki je taka, da to dejstvo izraža s trditvijo "Zdaj se česa zavedam". Če pa je to stališče resnično, morajo obstajati številna dejstva vseh treh vrst, vsa pa imenujem "mentalna dejstva"; namreč (1) dejstva v zvezi z nekim dogodkom, ki ima to domnevno notranjo lastnost, in v zvezi z nekim časom, s pogojem, da se ta dogodek kaže v tem času, (2) dejstva v zvezi s to domnevno notranjo lastnostjo in nekim časom, ob pogoju, da se neki dogodek, ki ima to lastnost, kaže v tem času, in (3) dejstva v zvezi z neko lastnostjo, ki je specifičen način, kako imeti to domnevno notranjo lastnost (v smislu, ki sem ga že
pojasnil in v katerem je "biti rdeč" specifičen način modusa "biti obarvan") in v zvezi z nekim časom, ob pogoju, da se neki dogodek, ki ima to specifično lastnost, kaže v tem času. Seveda ne samo da ni, temveč tudi ne more biti dejstev katere koli teh vrst, če ni neke notranje lastnosti, ki se nanaša na to, kar vsak od nas (vedno) izraža s trditvijo "Zdaj se zavedam" tako, kot sem to že definiral; in zdi se mi zelo vprašljivo, ali taka lastnost sploh je; z drugimi besedami, čeprav zanesljivo vem, da sem imel številne doživljaje, pa tudi, da sem imel številne doživljaje različnih vrst, se mi zdi zelo vprašljivo, ali je reči prvo isto, kot če rečemo, da so bili številni dogodki, vsak pa je bil doživljaj in to moj doživljaj, ali pa je reči drugo isto, kot če rečemo, da so bili številni dogodki, vsak pa je bil moj doživljaj in vsak je imel tudi drugačno lastnost; kar je bilo specifični način "biti doživljaj". Stavek, da sem imel doživljaje, nima nujno za posledico stavka, da so bili kakršni koli dogodki, ki so bili doživljaji; ne morem biti prepričan, da sem seznanjen s kakršnimi koli dogodki le vrste. Vendar se mi zdi možno, daje predlagana analiza stavka "Zdaj se česa zavedam" pravilna: da sem res seznanjen z dogodki te vrste, čeprav ne morem ugotoviti, ali sem. In če sem, potem jim moram reči tri vrste dejstev, ki sem jih že definiral kot "mentalna dejstva". Če seveda so "doživljaji" v definiranem smislu, potem je možno (kot so trdili številni), da ne more bili nobenega doživljaja, ki ni posameznikov doživljaj; zato je vsako dejstvo katere koli izmed teh treh vrst logično odvisno od nekega dejstva razreda (a) ali razreda (P), čeprav ni nujno identično z njim. Vendar se mi zdi, da je možno tudi tole: če obstajajo doživljaji, nemara obstajajo doživljaji, ki niso bili doživljaji nobenega posameznika; zato nemara obstajajo tudi "mentalna dejstva", ki niso niti identična niti logično odvisna od nobenega dejstva razreda (a) ali razreda ((i).
(c) In naposled, kolikor lahko ugotovim, so nekateri filozofi trdili, da obstajajo ali nemara obstajajo dejstva, ki so dejstva o posamezniku, ob pogoju, da se zaveda ali se zaveda na specifični način, ki pa se razlikujejo od dejstev razredov (a) in (P) v tej pomembni točki, da namreč niso dejstva v zvezi s katerim koli časom: zamislili so si možnost, da morda obstaja eden ali več posameznikov, ki se brezčasno zavedajo česa in se brezčasno zavedajo česa na specifične načine. Drugi pa so si zamislili hipotezo, da je nemara notranja lastnost, ki sem jo definiral pod (b), taka, da ne sodi zgolj k dogodkom, temveč utegne soditi tudi k eni ali več celotam, ki se ne pojavljajo kadar koli: z drugimi besedami, da nemara obstaja eden ali več brezčasnih doživljajev, ki nemara so posameznikovi doživljaji ali pa tudi niso. Zdi se mi zelo vprašljivo, ali so te hipoteze sploh lahko resnične; vendar ne morem zanesljivo ugotoviti, da niso možne; če pa so, potem bi z "mentalnim dejstvom" imenoval vsako dejstvo (če sploh je kakšno) vsake izmed naslednjih petih vrst, namreč, (1) vsako dejstvo, ki je dejstvo o posamezniku, ki se brezčasno česa zaveda, (2) vsako dejstvo, ki je dejstvo o posamezniku, ki se brezčasno česa zaveda na specifični način, (3) vsako dejstvo, ki je dejstvo o brezčasnem obstoječem doživljaju, (4) vsako dejstvo, ki je dejstvo o domnevni notranji lastnosti "biti doživljaj", ki sem in tja brezčasno obstaja in ima to lastnost, in (5) vsako dejstvo, ki je dejstvo o kateri koli lastnosti, ki je specifični modus te domnevne notranje lastnosti, ki sem in tja brezčasno obstaja in ima to lastnost.
Potemtakem sem definiral tri različne vrste dejstev, vsako pa je tako: če bi obstajala kakršna koli dejstva te vrste (tako kot zanesljivo obstajajo dejstva prve vrste), bi bila ta dejstva "mentalna dejstva" v mojem smislu; in če naj dopolnim definicijo tega omejenega smisla, v katerem "mentalna dejstva" uporabljam, lahko dodam le, da to ime uporabljam tudi za četrti razred dejstev: za vsako dejstvo, ki je dejstvo o kateri koli izmed teh treh vrst dejstev ali katerih koli izmed vrst, vključenih vanje, da obstajajo dejstva te v rs te \ tako ne bo, denimo, "mentalno dejstvo" v mojem pomenu zgolj vsako posamezno dejstvo razreda (a), temveč bo "mentalno dejstvo" tudi splošno dejstvo, "da obstajajo dejstva razreda (a)"\ podobno velja za vse druge zglede: denimo, dejstvo, da
zdaj zaznavam (kar je dejstvo razreda (3), ne bo zgolj "mentalno dejstvo", temveč bo "mentalno dejstvo" tudi splošno dejstvo, da obstajajo dejstva o posameznikih in času, ob pogoju, da ta posameznik zaznava v tem času.
A.	Če hočemo razumeti "fizično dejstvo" in "mentalno dejstvo" v omenjenem smislu, potem nimamo nobenega utemeljenega razloga za domnevo, da je vsako fizično dejstvo logično odvisno od nekega mentalnega dejstva. Stavek o dveh dejstvih. D1 in D2, "D1 je logično odvisno do D2", uporabljam tam in zgolj tam, kjer iz D1 izhaja D2, bodisi v smislu, v katerem iz stavka "Zdaj gledam" izhaja stavek "Zdaj se zavedam", bodisi iz stavka (v zvezi s katero koli posamezno stvarjo) "To je rdeče" izhaja stavek (v zvezi z isto stvarjo) "To je obarvano", ali pa še v bolj strogo logičnem smislu, v katerem, denimo, iz konjunklivnega stavka "Vsi ljudje so umrljivi in gospod Baldwin je človek" izhaja stavek "Gospod Baldwin je umrljiv". Če torej o dveh dejstvih, D1 in D2, rečemo, da D1 ni logično odvisno od D2, s tem rečemo samo, da D1 utegne biti dejstvo, četudi ni nobenega takega dejstva, kot je D2; ali pa, daje konjunktivni stavek "D1 je dejstvo, vendar ne obstaja nobeno tako dejstvo, kot je D2" neprotisloven, to je, da ne vsebuje dveh vzajemno nezdružljivih stavkov.
Trdim torej, da pri nekaterih fizičnih dejstvih ni nobenega utemeljenega razloga za domnevo, da obstaja neko mentalno dejstvo, namreč tako, da to fizično dejstvo ne more biti dejstvo, če ne obstaja tudi to mentalno dejstvo. To stališče je povsem jasno, saj trdim, da to velja za vsa štiri fizična dejstva, ki sem jih navedel kot zglede fizičnih dejstev. Nobenega utemeljenega razloga ni, denimo, za domnevo, da obstaja kakršno koli mentalno dejstvo, namreč tako, po katerem je polica nad kaminom zdaj bliže mojemu telesu kot knjižna omara; podobno velja za vse druge zglede.
V tej trditvi se zanesljivo razlikujem od nekaterih drugih filozofov. Razlikujem se, denimo, od Berkeleya, ki je trdil, da so polica nad kaminom, knjižna omara in moje telo, bodisi "ideje" ali "da jih ideje konstituirajo" in da sploh ni nobene "ideje", če ni zaznana. Trdil je, daje to fizično dejstvo logično odvisno od mentalnega dejstva mojega četrtega razreda, namreč dejstva, ki je dejstvo, da obstaja vsaj eno dejstvo, ki je dejstvo o posamezniku v tem času, ob pogoju, da ta posameznik zdaj nekaj zaznava. Ne pravi, daje to fizično dejstvo logično odvisno od katerega koli dejstva, ki je dejstvo katerega koli od mojih prvih treh razredov, denimo, od katerega koli dejstva, ki je dejstvo o posamezniku in tem času, da namreč ta posameznik zdaj nekaj zaznava: pravi le, da to fizično dejstvo ne more biti dejstvo, če ne obstaja dejstvo, da obstaja neko tako mentalno dejstvo. In zdi se mi, da se številni filozofi, ki se nemara ne strinjajo niti z Ber-keleyevo predpostavko, da je moje telo "ideja" ali "da ga konstituirajo ideje", niti z njegovo predpostavko, da "ideje" ne morejo obstajati, če jih ne zaznavamo, ali pa z obema, vendarle strinjajo z njim, ko mislijo, da je to fizično dejstvo logično odvisno od nekega "mentalnega dejstva": rečejo lahko, denimo, da ne more biti dejstvo, če v tem ali kakšnem drugem času ali pa brezčasno ne obstaja neki "doživljaj". Kolikor lahko ugotovim, so številni filozofi dejansko trdili, da jc vsako dejstvo logično odvisno od vsakega drugega dejstva. Tako kot Berkeley so seveda trdili, da imajo za svoja stališča utemeljene razloge.
B.	Trdim tudi, da ni nobenega utemeljenega razloga za domnevo, da je vsako fizično dejstvo vzročno odvisno od nekega mentalnega dejstva. Ko pravim, da je D1 vzročno odvisno od D2, pravim le, da D1 ne. more biti dejstvo, če to ni tudi D2; niti, da (kar pomeni "logično odvisno") D1 sploh ne more bili dejstvo, če to ni D2. To lahko ponazorim z zgledi, ki sem jih že navedel. Kolikor lahko vidim, dejstvo, da je polica nad kaminom zdaj bliže mojemu telesu kot knjižna omara, ni (kot sem pravkar pojasnil) logično odvisno od nobenega mentalnega dejstva; utegne bili dejstvo, četudi ni nobenih mentalnih dejstev. Vendar pa je zanesljivo vzročno odvisno od številnih mentalnih dejstev: mojega telesa ne bi bilo tukaj, če se v preteklosti ne bi zavedal na različne
načine; polica nad kaminom in knjižna omara pa zanesljivo ne bi obstajali, če se tudi drugi ljudje tega ne bi zavedali.
Vendar v zvezi z dvema dejstvoma, ki sem ju navedel kot zgleda fizičnih dejstev, namreč dejstvo, daje zemlja obstajala že pred številnimi leti, in dejstvo, da je mesec že veliko let bliže zemlji kakor soncu, trdim, da ni nobenega utemeljenega razloga za domnevo, da sta vzročno odvisna od katerega koli mentalnega dejstva. Kolikor lahko vidim, ni nobenega razloga za domnevo, da obstaja kakršno koli mentalno dejstvo, o katerem bi lahko dejansko rekli: če to dejstvo ne bi bilo dejstvo, zemlja ne bi obstajala že veliko let. Mislim, da se s to trditvijo razlikujem od nekaterih drugih filozofov. Razlikujem se, denimo, od tistih, ki so trdili, daje vse materialne stvari ustvaril Bog in da imajo utemeljene razloge za to domnevo.
III.	Pravkar sem pojasnil, da se razlikujem od tistih filozofov, ki so trdili, da obstaja utemeljen razlog za domnevo, da je vse materialne stvari ustvaril Bog. Menim, da je to pomembna točka v mojem stališču, ki jo je treba omeniti, da se namreč razlikujem tudi od vseh tistih filozofov, ki so trdili, da obstaja utemeljen razlog za domnevo, da Bog sploh obstaja, ne glede na to, ali so trdili, daje ustvaril vse materialne stvari, ali pa tega niso trdili.
In podobno, čeprav so nekateri filozofi trdili, da obstaja utemeljen razlog za domnevo, da bomo ljudje še po telesni smrti obstajali in se zavedali, trdim, da ni nobenega utemeljenega razloga za to domnevo.
IV.	Zdaj prehajam k nečemu povsem drugemu.
Kot sem že razložil pod točko II., nikakor ne dvomim v resničnost takih stavkov kot, denimo, "Zemlja je obstajala že pred številnimi leti" ali "Številna človeška telesa so že pred mnogimi leti živela na njej", to je, stavkov, ki zatrjujejo eksistenco materialnih stvari: prav narobe, trdim, da vsi zanesljivo vemo, da so številni taki stavki resnični. Vendar pa zelo dvomim v to, kaj je v določenih pogledih pravilna analiza takih stavkov. Menim, da se v tem razlikujem od številnih filozofov. Zdi se, da številni trdijo, da sploh ni nobenega dvoma o njihovi analizi in zato tudi ne o analizi stavka "Materialne stvari so obstajale" v določenih pogledih, ko trdim, da je analiza tega stavka skrajno dvomljiva; in kot smo videli, se zdi, da so nekateri od njih ob trditvi, da ni nobenega dvoma o njihovi analizi, podvomili, ali so taki stavki sploh resnični. Po drugi strani pa sam s trditvijo, da sploh ni nobenega dvoma o resničnosti številnih takih stavkov, trdim tudi, da se doslej še nobenemu filozofu ni posrečilo predlagati take analize stavkov, ki bi se, vsaj v nekaterih pomembnih točkah, kjer koli približala zanesljivi resničnosti.
Zdi se mi povsem očitno, da je vprašanje, kako naj analiziramo take stavke, odvisno od vprašanja, kako naj analiziramo drugačne in preprostejše stavke. Vem, da zdaj zaznavam roko, pisalo, list papirja itn., in zdi se mi, da ne morem vedeti, kako naj analiziram stavek "Materialne stvari obstajajo", dokler ne vem, kako naj z določenega vidika analiziram te preprostejše stavke. Pa celo ti niso dovolj preprosti. Zdi se mi povsem očitno, da je moja vednost, da zdaj zaznavam roko, dedukcija para še preprostejših stavkov - stavkov, ki jih lahko izrazim zgolj v obliki trditve "Zaznavam to" in 'Te; je roka". Zdi se mi, daje prav analiza teh stavkov izjemno težavna in vendar je celotno vprašanje o naravi materialnih stvari očitno odvisno od te analize. Zdi se mi prav presenetljivo, da je le malo filozofov, ki so veliko govorili o tem, kaj materialne stvari so in kaj pomeni njihovo zaznavanje, poskušalo pojasniti, kaj natanko menijo s tem, da vedo za (ali sodijo o, saj so trdili, da ne verno, ali je kakšen tak stavek resničen, ali celo, da ni noben tak stavek resničen), ko vedo za take stvari ali sodijo o takih stvareh, kot so "To je roka", "Tisto je sonce", "To je pes", itn., itn., itn.
Zdi se mi, da je pri analizi takih stavkov povsem zanesljivo le dvoje (in celo v zvezi s temi stavki se bojim, da se nekateri filozofi razlikujejo od mene), namreč, da kadar koli vem ali sodim, da je tak stavek resničen, (1) vedno obstaja neki čutni podatek, glede na katerega je ta stavek stavek - neki čutni podatek, ki je subjekt (glavni in končni subjekt) tega stavka, in (2) da ne glede na to, kaj menim ali sodim, da je resnično o tem čutnem podatku, (na splošno) ni to, kar je samo roka, pes ali sonce itn., itn., kol bi se utegnilo zdeti.
Mislim, da so nekateri filozofi dvomili o tem, ali sploh obstajajo take stvari, ki so jim drugi filozofi rekli "čutni podatek". Menim tudi, daje povsem možno, da so nekateri filozofi uporabljali (kar sem v preteklosti počel tudi sam) te izraze v takem smislu, daje res vprašljivo, ali take stvari sploh obstajajo. Vendar pa je povsem nedvomno, da čutni podatki obstajajo v tistem smislu, v katerem zdaj ta izraz uporabljam. Zdaj jih veliko vidim, druge pa čutim. Da bi bralca opozoril na to, kakšne vrste stvari mislim s čutnimi podatki, ga moram zgolj prositi, naj pogleda svojo desno roko. Če bo to storil, bo lahko na prvi pogled razločil nekaj popolnoma naravnega (in, razen če ne vidi dvojno, zgolj eno stvar), namreč, da ta stvar ni identična s celo desno roko, temveč s tistim delom njene površine, ki jo v resnici gleda, lahko pa bo tudi razumel (če bo le malo pomislil), da je vprašljivo, ali je ta stvar lahko identična z delom površine te roke. Stvari te vrste, ki jih vidi in h katerim (nekako) sodi ta stvar, ko gleda svojo roko, in v zvezi s katerimi lahko razume, zakaj so nekateri filozofi domnevali, da je del površine njegove roke, ki jo gleda, drugi pa so menili, da ne more biti, so tisto, kar mi pomenijo "čutni podatki". Zato ta termin definiram tako, da ostaja odprto, ali je čutni podatek, ki ga zdaj vidim, ko gledam svojo roko in ki je čutni podatek o moji roki, identičen z delom njene površine, ki jo zdaj dejansko gledam, ali ni.
Zdi se mi popolnoma zanesljivo, da je to, kar vem o tem čutnem podatku, ko vem za "To je roka", ni sama roka, ker vem, da ima moja roka številne dele (denimo, drugo stran in kosti v njej), ki zanesljivo niso deli tega čutnega podatka.
Po mojem mnenju je zanesljivo, da je analiza stavka "To je roka" vsaj v glavnem izpeljana iz oblike "Obstaja neka stvar in zgolj ena stvar, o kateri lahko rečemo, da je res, da je roka, pa tudi, da je ta površina del njene površine". Z drugimi besedami, če naj svoje stališče izrazim s "teorijo reprezentativnega zaznavanja", potem trdim, da je povsem zanesljivo, da svoje roke ne zaznavam neposredno', in ko sem dejal (nemara pravilno), da jo "zaznavam", to, da "zaznavam", pomeni, da (v nekem drugačnem in bolj temeljnem smislu) zaznavam nekaj, kar jo (v ustreznem smislu) reprezentira, namreč, določeni del njene površine.
To je vse, kar trdim, daje zanesljivo v analizi stavka "To je roka". Videli smo, da v svoji analizi vključuje stavek, ki ima obliko "To je del površine roke" (kjer ima "To" seveda drugačen pomen, kot pa je tisti, ki ga ima prvotni stavek, ki ga zdaj analiziramo). Toda ta stavek je prav gotovo tudi stavek o čutnem podatku, ki ga vidim, in je čutni podatek o moji roki. Zato se lahko vprašamo tole: ko vem za "To je del površine roke", kaj vem o tem čutnem podatku? Ali o tem čutnem podatku res vem, da je sam del površine roke? Ali pa, kot smo ugotovili pri stavku "To je roka", to, kar vem o čutnem podatku, zanesljivo ni to, da je sam roka, tako da je nemara prav tako s tem novim stavkom, da namreč celo tukaj o tem čutnem podatku ne vem, da je sam del površine roke? In če je tako, kaj je potem tisto, kar vem o tem čutnem podatku samem?
Zdi se mi, da na to vprašanje doslej še noben filozof ni predlagal odgovora, ki bi se kjer koli približal zanesljivi resničnosti.
Menim, da obstajajo trije in samo trije alternativni lipi možnih odgovorov; in zdi se mi, da je mogoče resno ugovarjati kateremu koli že predlaganemu odgovoru vseh treh tipov.
1. Pri prvem tipu je možen le en sam odgovor, namreč, da res vem, da je čutni
podatek sam del površine roke. Z drugimi besedami: čeprav svoje roke ne zaznavam neposredno, pa neposredno zaznavam del njene površine; da je čutni podatek sam ta del njene površine in ne zgolj nekaj, kar (v že definiranem smislu) "reprezentira" ta del njene površine; in da zato smisel, v katerem "zaznavam" ta del površine svoje roke, ni smisel, ki ga moramo definirati tako, da se sklicujemo na šele tretji, bolj temeljni smisel besede "zaznavam", ki je edini, v katerem je zaznavanje neposredno, namreč tisti, v katerem zaznavam čutni podatek.
Če je to stališče pravilno (kot menim, da nemara utegne biti), moramo opustiti stališče, ki so ga kot zanesljivo pravilnega zagovarjali številni filozofi, in po katerem imajo naši čutni podatki dejansko vselej kvalitete, ki se nam čutno kažejo, kot da bi jih imeli. Vem namreč tole: če nekdo drug gleda skozi mikroskop isto površino, ki jo sam vidim s prostim očesom, se mu čutni podatek, ki ga vidi, čutno kaže s kvalitetami, ki so zelo različne od tistih in nezdružljive s tistimi, ki mi jih moj čutni podatek čutno kaže, da jih ima; če pa je moj čutni podatek identičen s površino, ki jo oba gledava, mora biti tudi njegov z njo. Zato je moj čutni podatek lahko identičen s to površino le, če je identičen z njegovim čutnim podatkom; in ker se mu njegov čutni podatek čutno kaže s kvalitetami, ki niso združljive s tistimi, ki jih čutno kaže moj čutni podatek, je njegov čutni podatek lahko identičen z mojim le, če ta čutni podatek bodisi ni sprejel kvalitet, ki se meni čutno kažejo, bodisi ni dobil tistih, ki se njemu čutno kažejo.
Nikakor ne mislim, da je ta ugovor usoden za prvi tip stališča. Veliko resnejši se mi zdi tale pomislek: ko vidimo neko stvar dvojno (ko imamo tako imenovano "dvojno podobo" stvari), imamo zanesljivo dva čutna podatka, vsak pa je podatek o površini, ki jo vidimo, zato oba ne moreta biti identična z njo; če je torej kateri koli čutni podatek sploh identičen s površino, katere čutni podatek je, mora to biti tudi vsaka od tako imenovanih "podob". Zato se zdi, da vsak čutni podatek navsezadnje zgolj "reprezentira" površino, katere čutni podatek je.
2.	Če pa je tako, kakšno je njegovo razmerje do te površine?
Drugi tip stališča je stališče, po katerem tedaj, ko vem za trditev "To je del površine roke", to, kar vem o čutnem podatku, ki je čutni podatek o tej površini, ni to, da je sam del površine roke, temveč nekaj drugega. Obstaja namreč neko razmerje, R, ki je tako, da je to, kar vem o tem čutnem podatku bodisi trditev "Obstaja ena in ena sama stvar, za katero drži, daje del površine roke, pa tudi. daje v razmerju R do tega čutnega podatka", ali drugače, "Obstaja niz stvari, o katerih je res, da je ta niz kot celota del površine roke, pa tudi, daje vsak člen niza v razmerju R do tega čutnega podatka in da nič, kar ni člen niza, z njim ni v razmerju R".
Očitno so pri tem drugem tipu možna številna različna stališča, ki se razlikujejo glede na to, kaj to razmerje R je. Vendar se mi zdi verjetno zgolj eno, namreč stališče, ki trdi, daje R poslednje razmerje in tako, ki ga ni mogoče analizirati, izrazimo pa ga lahko tako, da rečemo, da "xRy" pomeni isto kot "y je pojav ali manifestacija x-a". Analiza, ki bi odgovorila na trditev "To je del površine roke", bi, denimo, bila "Obstaja ena in ena sama stvar, za katero drži, da je del površine roke, pa tudi, da je ta čutni podatek njen pojav ali manifestacija".
Menim, da je tudi temu stališču mogoče resno ugovarjati, predvsem na podlagi premisleka o vprašanjih, kako sploh lahko v zvezi s katerim koli našim čutnim podatkom vemo, da obstaja ena in ena sama stvar, ki je do njega v takem domnevnem poslednjem razmerju; in kako lahko sploh vemo še kaj o takih stvareh, denimo, kakšne velikosti ali oblike so.
3.	Tretji tip odgovora, ki se mi zdi edina možna alternativa, če zavrnemo 1 in 2, je tip odgovora, za katerega je J. St. Mill menil, da je pravi, ko je nekje dejal, da so materialne stvari "nenehne možnosti občutka". Menil je, da tedaj, ko vem za tako dejstvo, kot je "To je del površine roke", to, kar vem o čutnem podatku, ki je glavni
subjekl tega dejstva, ni to, da je sam del površine roke, niti, v zvezi s katerim koli razmerjem, da je ta stvar, ki je do tega čutnega podatka v tem razmerju, del površine roke, temveč vem za celotni niz hipotetičnih dejstev, vsako izmed njih pa ima obliko "Če bi bili izpolnjeni ti pogoji, bi lahko zaznaval čutni podatek, ki je notranje povezan s tem čutnim podatkom na ta način" ali "Če bi bili izpolnjeni ti (drugi) pogoji, bi lahko zaznaval čutni podatek, ki je notranje povezan s tem čutnim podatkom na ta (drugi) način" itn., itn.
Zdi se mi, da v zvezi s tem tretjim tipom stališča o analizi teh stavkov spet menimo, da je povsem možno, da je pravilno; toda zdi se mi zelo napak, če trdimo (tako, kot je trdil Mill in drugi filozofi), da je zanesljivo ali skoraj zanesljivo pravilno, tako kot je zmotno, če trdimo, da sta zanesljivo ali skoraj zanesljivo resnična 1 in 2. Menim, da je temu mogoče zelo resno ugovarjati predvsem v treh točkah: (a) da tedaj, ko vem, čeprav na splošno, za tako dejstvo kol "To je roka", zanesljivo vem za nekatera hipotetična dejstva, ki imajo obliko "Če bi bili izpolnjeni ti pogoji, bi lahko zaznaval tak čutni podatek, ki bi bil čutni podatek iste površine, katere čutni podatek je ta čutni podatek"; vprašljivo pa je, ali kateri koli pogoji, na podlagi katerih to vem, niso sami pogoji, ki imajo obliko "Če bi bila ta in ta materialna stvar v tem položaju in bi imela te pogoje...", (b) daje zelo vprašljivo, ali obstaja kakršno koli notranje razmerje, namreč tako, da je moja vednost, da bi (na podlagi teh pogojev) lahko zaznaval tak čutni podatek, ki bi bil čutni podatek iste površine, katere čutni podatek je ta podatek, ekvivalenten vednosti, v zvezi s tem razmerjem, tako da bi na podlagi teh pogojev zaznaval čutni podatek, ki bi se v zvezi z njo nanašal na ta čutni podatek in (c) da, če bi bilo to res, bi se smisel, v katerem je materialna površina "okrogla" ali "četverokotna", nujno močno razlikoval od tistega, v katerem se nam naši čutni podatki kažejo kot "okrogli" ali "četverokotni".
V. Tako kot trdim, da je stavek "Obstajajo in so obstajale materialne stvari" zanesljivo resničen, da pa je vprašanje, kako naj ga analiziramo, eno tistih, na katerega doslej še nismo dobili odgovora, ki bi bil skoraj zanesljivo pravilen, trdim tudi, da je stavek "Obstajajo in so obstajali številni jazi" povsem zanesljivo resničen, da pa so močno vprašljive vse analize tega stavka, ki so jih doslej predlagali filozofi.
Zanesljivo vem, da zdaj zaznavam številne različne čutne podatke in da sem v preteklosti velikokrat zaznaval številne različne čutne podatke - to je, vem, da obstajajo mentalna dejstva razreda (fi), povezana pa so tako, da to najbolje izrazimo, če rečemo, da so vsa ta dejstva dejstva o meni', vendar ne vem zanesljivo, kako naj analiziram to zvezo, in mislim, da tega ne zna zanesljivo pojasniti tudi noben drug filozof. Tako kot pri stavku "To je del površine roke" obstajajo skrajno različna stališča o njegovi analizi, vsako pa se mi zdi možno, a nobeno povsem zanesljivo, tako je tudi pri stavku "Zdaj zaznavam ta, pa tudi tisti in tisti čutni podatek" in še bolj pri stavku "Zdaj zaznavam ta čutni podatek, v preteklosti pa sem zaznaval drugačne". Resničnost teh stavkov se mi zdi nedvomna, vendar pa se mi zdi zelo vprašljivo, kako jih pravilno analizirati -resnična analiza je, denimo, nemara prav tako paradoksna kot tretje stališče, ki sem ga pod točko IV navedel o analizi stavka "To je del površine roke"; toda ali je res tako paradoksna, kot se mi zdi, je prav tako vprašljivo kot v tistem primeru. Po drugi strani pa so številni filozofi le malo dvomili ali pa sploh niso o tem, kako take stavke pravilno analizirati; in številni med njimi so, prav v nasprotju z mojim stališčem, trdili, da ti stavki sami niso resnični.
Prevedla: Zdenka Erbežnik