Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 4
Gorica-Trst, 28. januarja 1949
Spediz. in abb. post. II. gr.
Urednlfit vo Ih uprava: Gorica - Riva Piazzutta Cona: Posamezna štev. L. » Maro6nina: Mesečna L. 6t Za inozemstvo mesečno L. 100
PoM. 6ek. ra«. St. 9-18127
Izhaja vsak petek
Trst« Srednja Evropa r in Marshallov načrt
Eden glavnih razlogov, zaradi katerega se tržaški italijanski na* cionalisti krčevito držijo stališča, da mora Trst pripasti Italiji, je bojazen, da bi Trst bil kot od? prto mesto prej ali slej obsojen, da se utopi v slovenskem morju. Zato ni brez pomena, če s čisto nepristranskega stališča preučimo to možnost.
Sporno je, kdaj so Slovani pri* šli prvikrat v dotik z tržaškim mestom. Za dokončano pa mora* mo smatrati slovensko naseljevat nje v tržaški okolici v dobi Karla Velikega kot nam izpričuje znani ■<hod v Rižani. Kaj se je zgodilo s Trstom po Karlu Velikem v na: rodnostnem pogledu, je razmero* ma. nejasno. Vemo pa, da je prh šlo mesto pod oblast oglejskih patrijarhov, ki so uvedli na svojih posestvih nekakšno slovansko* furlansko narodnostno sožitje. So* deč po tem so Slovani živeli naj* več izven Trsta. Da pa so raz* meroma zgodaj začeli prodirati v mesto, je verjetno, ker so se med kmeti, vojaki in obrtniki, ljudmi skromnega položaja, vsekakor morali najti doseljenci iz bližnje* ga ali daljnega zaledja. Vsekakor ohstojo neka listina iz XIII. sto* let ja, ki potrjuje slovensko ude j: stvovanje v mestu. To je znana zaobljuba Tržačanov beneškemu doiu Henriku Dandolu z dne 26. oktobra 1202. To zaobljubo so podpisali tr-ža^ki meščani, torej vsekakor ljudje, katerih položaj je jamčil za obvezo mesta proti novemu vrhovnemu poglavarju. Med temi tržaškimi meščani je dobra četrtina, katerih imena so popolnoma slovenska ali pa nosiš jo poleg običajnega osebnega na* živa Se dostavek »Slovan«. Slo* venci so torej predstavljali že leta 1202 okrog 25°/o tržaškega prebil valstva.
Tu ni treba, /da se poziv/jemo na slovanske vire, dovolj je, da pogledamo ne samo mestne statu* te, temveč tudi italijanske pisce, ki so opisovali tržaško preteklost, kot Attilio Tamaro in Jacppo Cavalli.
Pod Habsburžani je 1'rst bil odprto mesto, in sicer enako od* prt doseljencem, ki so prihajali iz neposrednega zaledja, torej iz tuzemstva, kakor tudi onim, ki so se doseljevali preko morja, to je iz italijanske* ga inozemstva. To istočasno do* seljevanje iz slovenskega zaledja in iz Italije se je pod Habsburžan ni vršilo neovirano do konca pr* ve vojne. Vprašanje je, če je s tem dvojnim doseljevanjem bil ogrožen italijanski značaj mesta.
Slovani predstavljajo v dobi Henrika Dandola 25"in mestnega prebivalstva. Približno 25"/« me* st nega prebivalstva predstavljajo tudi po avstrijskih statistikah iz leta 1910, ki gotovo niso bile ob* jektivne do Slovanov. To pome* nja, da je ostalo pod Avstrijo razmerje med Slovani in Italijani v mestu Trstu skoraj nič manj kot 700 let neizpremenjeno. Stvar se da lahko tolmačiti. Italijanov je skoraj 50 milijonov, Slovencev pa komaj 2 milijona, kar vseka* kor ne more predstavljati nobene resne grožnje ne za tržaške It ali* jane ne za Italijo. Avstrijski z.a* kon od decembra 1896 (Odz 222) je dajal naseljenim Italijanom pravico, da po desetletnem biva* n ju zahtevajo avstrijsko držav* Ijanstvo. Velik odstotek tržaških prebivalce\’ je bil že pred letom 1918 po poreklu iz sosednje Hali je. Ko je v maju leta 1915 Itn* lija vstopila v vojno, je bilo v Trstu 36.000 meščanov italijanske* ga državljanstva. Sodeč po zako*
nu od decembra 1896 je število \ naseljencev iz Italije znašalo vsa* j ko leto okrog 3600 oseb. Ker ve* j mo, da se je tržaško prebivalstvo \ pomnožilo od leta 1900 do 1910 za \ 60.000 oseb in ker računamo, da j je naravni prirastek tržaškega prebivalstva znašal samo 5°/o, to* rej okrog 10.000 oseb, ugotovimo, da je velik del doseljencev prišel v Trst ravno iz Italije (l. 1910. po uradni statistiki 24,5°lo iz Italije in drugih držav) in to v prilikah* ki so bile razmeroma ugodne za doseljevanje iz slovenske notra*
1 njosti.
Zato lahko predvidevamo, da tudi v primem popolne otvoritve j mesta proti neposrednemu zaledju i ne bi mogel nastati tak položaj, ki bi lahko ogrožal italijanski zna* čaj tržaškega mesta.
Treba bi torej bilo, da se s tr* žaške strani gleda na gospo* darsko poslanstvo Trsta z onega stališča, katerega so T r* žačani znali zavzeti skozi stoletja v interesu napredka mesta in v interesu ohranjevanja onih trgov* skih zvez z donavskim bazenom, ki so Trstu dali možnost največ* jega procvita. Toda to stališče predpostavlja določeno narodno* stno strpnost, izvestno razumeva* nje za kulturne in gospodarske potrebe slovenske manjšine, iz* vestno pravičnost in uvidevnost do onega, kar so Slovani pome* n jati in kar danes pomen ja jo za rrtbžnost tržaškega razvoja. Ta uvidevnost pa predstavlja pozna* nje onega, kar so Slovani skozi stoletja dali mestu. Trst je dejan* sko otok v slovanskem področju, ker so vse vasi v mestni okolici naseljene s kompaktnim sloven* skim prebivalstvom. Z druge stra* ni je bil Trst kot pomorsko me* sto naravnost usmerjen k sodelo* vanju s slovanskimi mornarji, ki so najprej s svojimi jadrnicami, pozneje pa s parniki ponesli do* ber glas tržaškega imena v naj* oddaljenejše kraje *sveta. Da je bilo pristanišče dograjeno do toli* kega obsega, se je treba zahvaliti delavnosti teh pomorščakov in po* trebam zaledja, ki ni italijansko. Ako so torej Tržačani preživeli stoletja in doživeli ravno v naj* novejšem času neverjetno velik procvit, se imajo zahvaliti v prvi vrsti dejstvu, da je mesto iz* poln jev alo v svojo korist in v ko* rist same Italije svojo nalogo proti oni Centralni Evropi, za ka* tero je glavno in edino izhodišče.
Kaj pa če v bodoče Tržačani v pretežni večini ne bodo hoteli več izpolnjevati te svoje naloge? Vprašanje je, ako bodo pri bodo* čih volitvah Tržačani imeli prih* ko, da sami, brez tujih vplivov svobodno izrazijo svojo voljo. | Sodeč po načinu, kako se pri* pravljajo volitve, izgleda, da ne. Vse izgleda, do bodo glasovi ita* lijanskih doseljence\’ iz zadnjih let prevladali pri bodočih volit* vah. Toda ako je to slučaj in ako se večina sedanjih tržaških voliv* cev odloči proti nadaljnemu ob* Stanku Svobodnega tržaškega o* zemlja, kakšen pomen ima to? Edini namen, da se umetno dob* Ijena večina noče prilagoditi stvarnim dejstvom tržaškega "mestnega poslanstva. Nerazume* vanje tržaške naloge pa ne pome* nja rešitve. Italija bo še naprej plačevala milijarde lir in bo ne* smiselno žrtvovala svoja sredstva za mrtvo točko, ki bo obsojena pri tej nenaravni odrezanosti od zaledja, da neozdravljivo usiha in pomen ja stalno grožnjo za ono utrditev, katero bi morali se* dan ji politiki najbolj čuvati.
V orjaški ideološki borbi med Vzhodom in Zahodom je svet skoraj pozabil na Srednjo Evro« po, to se pravi na sam srčni utrip evropske skupnosti. Srednja Evropa ni izrazit zemljepisni po* jem, pač pa polotično«kulturna miselnost, ki jo je v dolgih sto« letjih skovalo tesno sožitje naro« dov, povezanih z isto usodo pod določenim duhovnim podnebjem Tradicijo te svojevrstne miselne povezanosti je zasnovalo avgtro« ogrsko cesarstvo, oblikovali pa so jo narodi, ki so v tem krogu živeli, se v borbi za svoje narod« ne individualnosti krepili on sc razraščali v samostojna kulturno« politična notranja stebrišča, na katerih je v preteklosti živela vsa Evropa. Ta stebrišča so zajemala Dunaj, Prago, L\vo\v, Bu« dimpešto, Celovec, Ljubljano, Trst in Zagreb. Tomu politično« kulturnemu krogu je bil vsalk vdor tako iz vzhoda ,kakor se« vera in zahoda odvraten, medtem ko si je srednjeevropska misel« nost sama utirala pot tudi proti Balkanu.
Nlasarykova
Češkoslovaška
Po prvi svetovni vojni je sto« pila na čelo Srednje Evrope Če« škoslovaška z Masarykovimi o» svežujočimi demokratično misel* nimi transfuzijami, ki jih je pod« zavestno sprejemal tudi neslovan« ski svet Srednje Evrope, posebno pa mlada avstrijska republika.
Hitlerjevim načrtom za podjar* mljenje sveta je bila Srednja Evropa trn v peti. Njegovih po« hodov proti Avstriji in Češko« slovaški ni podžigal zgolj pohlep po novih zemljiških pridobitvah, pač pa izdelana srednjeevropska miselnost, ki se je z vsemi sila« mi upirala taiko severnemu na« cizmu, kakor vzhodnemu boljše« vizmu in zahodnemu fašizmu. Te« ga se je Hitler zavedal in temu primerno usmeril svoje strategič« ne zavojevalne načrte. Po izvr« šeni Hitlerjevi invaziji pred jn med drugo svetovno vojno je tu« di Srednja Evropa padla v neza« vest. Komaj pa je prišla na Če« škoslovaškem zopet do sape. je Hitlerja zamenjala Sovjetija.
Srednja Evropa je padla z na« siljem jn samo nasilje jo drži k tlom. Trst, ki je po drugi sv e« tovni vojni v splošni evropski komunistični zmedi po zaslugi faš;zma izmaličil svoj srednjeev« ropski obraz, se je neverjetno hitro očedil fašistične, kakor ko« munistične navlake in raste da«
nes ne glede na žongliranja visoke politike — ter postaja zopet dihalni organ Srednje Ev« repe — po sili razmer manj v gospodarskem, kakor v politično« kulturnem pogledu.
Amerika in Srednja Evropa
Od vseh zahodnih držav je edino Amerika pravilno ocenila pomen Srednje Evrope, ki je in ostane srce evropske kulture jn civilizacije. Marshallov načrt, ki so ga vsi srednjeevropski narodi sprejeli s srcem in pametjo, je Moskva Srednji Evropi odbila s pištolo nu prsih. Kremelj je ra« zumel, da prinaša uresničenje Marshallovega načrta smrt bolj« ševiškernu vdoru v Srednjo Ev« ropo.
Za Ameriko je borba za Sred« njo Evropo čisto gospodarsko vprašanje, ki se opira na gospo« darsko pozitivistična stremljenja. Amerika se dobro zaveda dej« siva, da se še noben narod ni vr« gel v objem komunizma, če sc mu je razmeroma dobro godilo, ker se lo zelo redki zanesenjaki oprijemljejo komunizma iz pre« pričanja, temveč se mu večina udinja iz pomanjkanja, iz špeku« lacije in iz strahu. Ameriški za« snovatelji Marshallovega načrta so pravilno spoznali, da je naj« uspešneje zdravilo proti boljševi* Ški epidemiji hitra jn izdatna go»
‘'r '	I' '	-	’	‘
jih je vojn« spravila na beraško palico. Dogodki v Grčiji in na Kitajskem ne pobijajo gornje ugotovita e, pač pa jo samo po« trjujejo. Če bi v teh. deželah pri« šla pomoč_ do zadnjega siromaka in »e ne ustavila nekje na. posred« niški poti ali pa ne izginila v ro« parski malhi, bi bili danes že obe deželi. očiščeni komunističnega zla. Kdor hitro da, da trikrat!
Komunisti, Srednja Evropa in Marshallov načrt
Imamo pa še otipljivejše, če« ravno malenkostne j še dokaze u« činkovitosti Marshallovih načrt« nih pomoči. Vsak dan se zaleta« va tukajšnji komunistični tisk obeh, izpovedanj proti Marshal« lovi pomoči in vendar nam ni znano, da bi en sam komunistični urednik ali agit«propovec ponos« no odklonil ameriško cigareto ali belo bigo iz ameriške moke. Na« sprotno vemo, da so svoječasno najvnetejše .komunistično agita« torke tudi pri kfomolčenju za ameriške pakete z vsemi silami
Nastopni govor iiredsednika Trumana o ciljih in nalogah ameriške politike
20. januarja je, z veliko slo« vesnostjo uradno nastopil svojo štiriletno službeno dobo novi predsednik Združenih držav, Har« ry S. Truman.
Ob nastopu je imel pomemben načelni govor, čigar glavne minli so bile:
Med svojim vladanjem bom vse sile.zastavil za delo v korist ame« riškega ljudstva in pa miru na svetu.
Noben čas v ameriški zgodovini ni bil tako nevaren in tako poln odgovoVnosti, kakor so sedanji dnevi. Z današnjim dnem so ne začenja samo nova ameriška upra« va, marveč tudi doba, ki bo pol«
na odločilnih dogodkov za Zdru« žene države in za ves svet.
Cilji ameriškega ljudstva
Vsi ljudje imajo pravico do enakega položaja pred postavo in primerne udeležbe pri skupnih dobrinah. Prav tako imajo vsi pravico do svobode misli in be» sede, iker so vsi ustvarjeni po božji podobi.
Ameriško ljudstvo sc nc bo ni« koli oddaljilo od tega prepričanja. Trdno je odločeno zastaviti vso sile za takšno bodočnost, v kateri bodo jmeli vsi narodi možnost, da si vladajo sami brž- ko bodo dosegli zadovoljivo blaginjo.
(Dalje na drugi strani)
razvijale svoje udarniške sposob« nosti in se nekatere odlikovale celo z dvemi ali tremi porcijami. Danes jih ni več v komunističnih vrstah.
S tem, da je Kremelj s silo pre« povedal svojim satelitom pristop k Marshallovem načrtu pa ni do« segel svojega namena. Ni nalc« zljivo samo zlo, tudi dobrota prestopa železne zavese. Blago« stanje v "Prstu, ki ga poskušajo plačani komunistični agenti sicer zanikati ali vsaj oslabiti, povzro« ča na oni strani železne zavese težke skrbi komunističnim apo« stolom, in celo samim vladujo* čim tovarišem dražijo nozdrvi ameriške blagodati. Že vsak šo« larček na naši strani zavese ve, da se Beograd živahno razgovar« ja z VVashingtonom in Rimom o pogojih pristopa Jugoslavije k Marshallovem načrtu. Marshallov načrt za Srednjo Evropo je za Beograd čedalje bolj privlačen in tega se Američani dobro zaveda« jo. Zato v zadnjem času pridno pošiljajo manjše pomoči, da z njiyi dražijo apetite. Ti Marshal« lovi aperitivi, ki ne nasitijo, pač pa samo večajo lakoto, so vseka« kor pomemben	političen	.uspeh
pozitivistične gospodarske misel« nosti Amerike,
Hoffmanova trditev v Detroitu, da Marshallov načrt ni samo u» činkovito obrambno sredstvo proti komunizmu, pač pa tudi va* ba k zahodu, je dobila svojo za« ;nfl.v» v Trstii. *	;
Stari srednjeevropski Trst
Pravi, stari	srednjeevropski
Trst je visoko	izpolnil	naloge
Marshallovega načrta. S svojo mogočno privlačno silo je osvežil in vzdramil srednjeevropsko mi« selnost jugoslovanskih narodov, ki je tako rodovitno oplajala med obema vojnama vso Jugo« slavijo. Vse oči jugoslovanskih narodov so uperjene v demokra« tični Trst in čutijo v slovenski narodni demokraciji zarodek po« liričnega preporoda bodoče Jugo« slavije. Z isto vero v boljšo bo« dočnost pa gledajo na Trst kot obnovljeni steber srednjeevrop« ske skupnosti, ki ponovno tke neslišno in nevidno stare, za če* trt stoletja pretrgane politično« kulturne vezi. Edino samostojni srednjeevropski Trst je mogel izpolniti' tako važno politično misijo prebujenja.
Odgovorni zavezniški funkcio« nar je pred časom v svojem po« ročilu ugovarjal samostojnosti Tržaškega ov.cmlja s trdi« tvijo, da so v Trstu ni mogla iz« oblikovati neka. specifična trža« ška miselnost, ki bi nudila soli« den zarodek svojega tržaekega patriotizma. Ta trditev jc bila najmanj preuranjena, rekli bi celo rezultat samo 'zunanjih opazo« vanj. Za taka zgodovinsko važna ugotavljanja je potreben temeljit študij. Potrebno jc globoko zajeti zgodovinske korenine tržaške mi« sc-lnocsti in pretehtati njene soko« ve, ki jih Tržačani ne kažemo — po vzgledu južnjakov — s hrup« nimi manifestacijami, pač pa no« simo v srcih in dušah. In v teh srdih in dušah, pa naj pripadajo italijanski ali slovanski govorici, leži Srednja Evropa. Ta srca so spregovorila in se razumela pre« ko železne zavese, brez hrupa in kričanja. Da sc je vzdramila Srednja Evropa na oni strani že« lezne zavese, je zasluga srednje* evropskega Trsta, ki je neopazno spregovoril. Prepričani smo, da ga je razumela tudi visoka po« lirika.
Od srede
do srede
20. JANUARJA : V novi grški vladi, ki jo je sestavil liberalec Sofulis, so zastopane vse glavne stranke. — Začetek posvetovanj med 19 opijskimi državami, ki bodo sklepale o ukrepih prott Holandiji zaradi napada na lndo* nezijo. -— Sovjetska vlada je pri» volila, da se pogajanja za av* strijsko mirovno pogodbo začne 7. februarja v Londonu. — Za* hodne oblasti so na svojih po* dročjih v Nemčiji prepovedale širiti liste, ki izhajajo na sovjet* ski strani. — Nemški parlamen* tarni svet v Ronnu je odobril besedilo nove ustave za Zahodno Nemčijo.
21. JANI ARJA : General Pa* pagos je bil imenovan za vrhov* nega poveljnika grške vojske ter je dobil obsežna pooblastila za boj proti komunističnim razbojni« kom. — Zastopniki 19 azijskih držav zahtevajo od Združenih narodov popolno svobodo za Indonezijo in umik holandske vojske.' Komunisti po vsem svetu praznujejo z večjim ali manjšim navdušenjem 25 letnico Leninove smrti.	če	si hoče
Anglija zagotoviti mir, mora imeti majhno, toda dobro izurjen no in sodobno oboroženo vojsko, je govoril predsednik vlade At= tlee. — Kitajska nacionalna vla* da je odstopila. — Francoska vlada razpisuje obnovitveno po* sojilo v znesku sto milijard fran* kov. — Sovjetska zveza je Angliji še izpred vojne dolžne dve in pol milijardi funtoi’ šterlingov (okrOg 6000 milijard Ur). — Novi češkoslovaški državljanski in ko*: zenski zakonik bo odstej sumo »zvest posnetek neprekosljivih sovjetskih zakonov«, je napove* dal komunistični sodni minister Čepička.
22. JANUARJA: Sestanek mi* nistrskih predsednikov, obramb* nih in zunanjih "biinistrov Dan.-ske, Švedske in Norveške v Ko* penhagenu zaradi morebitnega pristopa teh ■ držav k atlantski obrambni zvezi. — Dve ladji ju* goslovanskega bakra, vrednega nad milijon dolarjev, sta odpluli v Združene države. - Sovjetska zveza ni nobena komunistična država, marveč diktatura majhne skupine oblastnih ljudi, je govo* ril predsednik Truman. — It ali* janski komunistični socialisti, ki jih vodi Nenni, so zavrnili zahtevo Mednarodne zveze socia* lističnih strank, naj pretrgajo vse zveze s komunisti. — V Pragi so zaprli nekaj sto častnikov in več generalov, češ da so sklenili zaroto za strmoglavljenje seda* njega komunističnega režimo. Kitajski nacioiialisti so brez, boja prepustili bivšo prestolnico Pei* ping komunistom. — Šest tisoč študentov demonstrira pred sov* jetskim poslaništvom v Rimu za* radi izročitve italijanskih vojnih ladij Sovjetom. — Francija In Italija sta se sporazumeli, da bosta v letu dni gdpravili carinske meje ter se gospodarsko združili.
23. JANUARJA :	Na Slova* škem so rdeče oblasti zaprle 70 ljudi, baje zaradi vohunstva in »prot id rž uvnega delovanja«r. Romunsko policijo in orožništvo bodo nadomestili s komunistično milico. Kongres srbske komu* nistične partije je sklenil počistiti z. vsemi tistimi, ki še poslušajo navodila iz Moskve.
24. JANUARJA : Samo gene* ral De Gaulle, ki je pravi čas izstopil iz francoske vlade, je Francijo rešil usode Češkoslova* Ske, trdi tedanji De Gaulleov zunanji minister Bidault. — An* gleški katoliški list »The Tablet«
r
Od srede
 do srede.
piše, da je madžarska policija od kardinala Mindszentya izsilila zaželena priznanja s pomočjo ma* mila aktedron, ki človeku vzame vso voljo. — Francija je sklenila priznati židovsko državo. — Glavni politični cilj Anglije je sklenitev mirovnih pogodb s pr e: maganimi državami, sporazum o razorožitvi in o nadzorstvu nad atomskim orožjem, je govoril namestnik britanskega zunanjega ministra. Nov razcep v itali* janski rdeči Glavni delavski zvezi, iz katere bodo izstopili zdaj tudi saragatov.ci ter ustano: vili svoje sindikate. — Vsi za* hodni državniki so v primeri s Stalinom le navadni roparji, je govoril češki prosvetni minister Nejedly. — V zahodni Nemčiji so ustanovili Sovjetom nasprotno komunistično partijo. — V Parizu se je začela sodna razprava proti komunističnim obrekovalcem pisca slovite protisovjetske knjige »Izbral sem svobodo«, Kravčenka.
25. JANUARJA : Sovjetski tis.k ie začel na lepem pisati o potrebi sestanka med Trumanom in Stalinom, francoski, laški in drugi komunistični voditelji pa govoriti 0 možnosti sporazuma med USA in Sovjeti. — Prve politične vo= litve v novi židovski državi. — Pri zadnjih pobojih med Zamorci in. Indijci v Južni Afriki je bito 137 mrtvih ter 1883 ranjenih. — Nova turška vlada bo čim tesneje sodelovala z Združenimi -država* mi, je izjavil njen predsednik Gunaltaj. — Sovjeti nameravajo ostanke Mednarodne sindikalne zveze uporabiti za komunistično agitacijo v Aziji in Afriki. — Japonski komunisti bodo s pomoč: jo delavskih, strokovnih organi* zacij skušali ustanoviti Ljudsko fronto za boj proti Amerikancem. — OF za Koroško zahteva pri* ključitev južne Koroške k Jugo* slavi ji. — Francija in Italija sta priznali izraelsko državo. — Pred komunističnim sodiščem v ^Lju* bljani je bil na smrt obsojen ar* hitekt Bokal, njegovi prijatelji, med njimi nečak predsednika slo: venske republike, Josipa Vidmar: ja, pa na prisilno delo in zapor, zaradi »vohunstva in sabotaže«.
26. JANUARJA : Poljski škofje se posvetujejo o stališču Cerkve do vedno bolj napadalnega komunističnega režima. — Madžarske rdeče oblasti so vzele iz prometa »rumeno knjigo«, ker so bile lazi o »krivdi« kardinala Mindszentya v njej le preveč debele. — Ame--riški minister za vojsko, Royall, je uradno povedal, da imajo Združene države tajna vojaška oporišča na tujih ozemljih. — Na: mestnik sovjetskega zunanjega ministra, zloglasni Višinski, je nenadno odpotoval v Prago, baje na zdravljenje, — v resnici pa menda, da bi poravnal vedno huj: še spore v češki komunistični vladi.
„Neue Ziircher Zeitung"
Slovenci v splošnem, tržaški Slo* venci pa še posebej gojimo že od nekdaj globoke in iskrene simpa* ti je do Sv(ce in njenih prebival* cev. Niso to samo neke sentimen* talnosti, ki bi izvirale zgolj jz vzdušja alpskega podnebja, ki da* j je vsem Alpccm ne glede na narodnost — neko posebno svoj* skost in dražljaj. Ne, švicarska zemlja privlačuje Slovence kot j pripadnike malega naroda zaradi i tradicionalnega vzora demokraci*; je in narodne strpljivosti. Slovenci i smo pri vseh narodnostnih sporih j vedno klicali za pričo Švico in j njene demokratične ustanove. Na žalost smo največkrat govorili gluhim ušesom, posebno tu v Tr* stu. Za časa vojne smo Slovenci pridno segali po švicarskem tisku zaradi točnega poročanja in iskre* nega spoštovanja, ki ga ta tisk goji do javnega mnenja.
Že večkrat smo v povojni dobi opazili, da nekatere tukajšnje do* pisnike švicarskih listov ne pre* veva tisti duh demokracije in pravičnosti, ki je v deželi, kamor so ti dopisi namenjeni, na tako zavidno visoki stopnji. Dopis li* sta »Neue Ziircher Zeitung«, da* tiran it. Trsta, dne 17. t. m., nas je zelo neugodno presenetil s tr* ditvami, ki so daleč od objektivne stvarnosti in katerim smo p rimo* rani posvetiti nekaj pripomb.
Kako na] bi se vedli Slovani v Trst« ...
Dopisnik med drugim ugotavlja, da živijo na Svobodnem tržaškem ozemlju »beli« in »rdeči« Slovani. (To je specifično italijanski trža* ški žargon, ki nehote nakazuje vire, iz katerih je g. dopisnik čr* pal svoja opazovanja!) Prvim, ki se zbirajo okrog »Demokracije«, predpisuje dopisnik pobijanje ko* munizma. Drugi, »rdeči« Slovani, so komunisti, ki so se v zadnjem času razcepili na dvoje: na pri* staše maršala Tita in na pristaše maršala Stalina.
in tržaški Slovani
Dolžnost demokratičnih Slova* nov hi bila torej udrihanje po onih Slovanih, ki ne mislijo tako kot oni sami. Raj počenja v Trstu italijanska večina, bi se po teh naukih Slovani n<j smeli brigati, saj je vendar vsemu svetu znana velikanska ljubezen Italijanov do Slovanov in bi se celo Švicarji lahko od njih učili narodne strp* nosti. Kaj italijanski someščani ne dopuščajo Slovanom uporabo njihovega jezika -v zasebnem živ* ljcnju in ali jih ovirajo pri izvr* sevanju poslov? Kaj hočejo ti ljudje še več? Ali jim italijanska velikodušnost ne daje vsega, do česar imajo pravico? Medtem pa se oni ■ obnašajo proti vsem pra* vilom lepega vedenja! Udrihati bi morali po »rdečih«, pa delajo to samo napol. Namesto, da bi kri* tizirali stanje v Jugoslaviji, se za* letava jo v tržaške razmere; name* sto, da bi na vsak italijanski mig prikimali in rekli amen, poskušajo v svoji neverjetni predrznosti iz* ražati svoja mnenja o bodočnosti Trsta in njegovega področja! Toda to še ni vse! Dovoljujejo si nemogoče stvari, vztrajajo celo na tem, da se v pogledu Trsta uveljavi mirovna pogodba. In ker so zavezniki obljubili Trst Italiji, se to pravi, da se tržaški Slovani postavljajo po robu mogočni volji zaveznikov, Same v nebo vpijoče predrznosti...
V Trstu pripravljajo upravne volitve. Kako te priprave poteka* jo, je splošno znano. Volivno pra* vico imajo samo italijanski držav* Ijani; zadostuje celo, da stalno bi* vajo v Trstu od 1. 1947. dalje. Rojeni' Tržačani, ki jih je na de* set tisoč fašizem pognal preko državnih meja in so bili primora* ni v izgnanstvu prevzeti tuje dr* žavljanstvo, če so hoteli živeti, so
Demokracija - blaginja - mir
(Nadaljevanje s prve strani).
Milijarde za mir
Predsednik Truman ie 10. januarja predložil ameriškima zbornicama predlog državnega proračuna za leto 1949- 1950.
Proračun določa nad 41 milijard dolarjev izdatkov in je za dve milijardi večji od sedanjega.
Povečanje je bilo potrebno zaradi bodoče ameriške pomoči zunanjemu svetu, zlasti Evropi, kateri so namenili 6 milijard 700 milijonov dolarjev, in pa zaradi ojačeuja a-meriŠke obrambe, za katero pojde 15 milijard 200 milijonov dolarjev.
Z enim in drugim hočejo Združene države preprečiti novo vojno ter zagotoviti mir na svetu. To se lahko zgodi samo z izboljšanjem gospodarskega in socialnega stanja na razdejanem svetu, zlasti v Evropi, in pa z zastraše-njem totalitarnega boljševizma, ki se ne boji ničesar drugega, kakor ameriške oborožene sile.
Dosego teh ciljev pa ameriške* mu ljudstvu . stalno ovira ideolo* gija, ki jo v bistvenem nasprotju z njegovimi načeli. Zapeljala jo že dosti narodov, da so izgubili svobodo.
Ta ideologija je komunizem.
Komunizem - demokracija
Komunizem temelji na trditvi, da je človek tako slab in nešpo* soben, da si ne moro vladati sam, temveč ga morajo imeti na vajetih maloštevilni mogočniki.
Osnova demokracije pa je prepričanje, da ima človek vse umske in moralne sposobnosti in sveto pravico, da si vlada sam po lastni pameti in razsodnosti.
Komunizem daje svoje podlož* nike brez vzroka zapirati, jih kaznuje brez sodbe in jih pošilja na prisilno delo, kakor da Bi po* sameznik bil državna lastnina. Določa kakšna obvestila sme člo* vek dobivati, kakšno umetnost mora ustvarjati, katere voditelje mora poslušati in kaj sme misliti.
Demokracija pa uči, da je vla* da ustanovljena zato, da varuje pravice posameznika in da mu nudi možnosti za uveljavljanje njegovih sposobnosti.
Komunizem pravi, da je dru* žbene krivice moči popraviti sa* mo s silo, demokracija pa je do* kazala, da je socialno pravičnost mogoče doseči z mirnimi spre* membami.
Spoznanje po vsem svetu
Komunizem meni, da je svet tako razklan na nasprotujoče si razrede, da je vojna neogibna. Demokracija pa uči, da morajo svobodni narodi nasprotja med sabo urediti brez spopadov in da morajo ohraniti trajen mir.
izključeni od vsake soudeležbe pri javnih poslih svojega rodnega mesta, čeprav so tu preživeli dve tretjini svojega življenja. Volivni j imeniki so razgrnjeni na vpo* j gled meščanom — osem dni. V ; tem kratkem času bodo dvignili : svoj glas kvečjemu »pozabljeni«, medtem ko bodo »dodani« ostali nedotaknjeni. Teh »dodanih« je po mnenju zavarovalnih tehnikov j nekaj deset tisočev. Dvomimo, da j bi bilo med njimi kaj prida Slo*;
Ali naj zapostavljeni Tržačani molčijo ?
Kdo je sestavljal volivne imeni* ke? Magistrat, v katerem sedi ve* čina doseljencev iz Italije in noben Slovan. Kdo podeljuje volivne glasove Tržačanom? Do* seljenci iz Italije in ne Tržačani. Tudi g. dopisniku, ki gotovo ver* no registrira politične utripe trža* škega življenja, mora biti znano, da se takemu početju upirajo Tržačana — domačini. Ali je po* tem res tako čudno, če se temu upirajo tudi tržaški Slovani, ki so gotovo še najbolj prizadeti? Upirajo pa se, g. dopisnik, pred* vsem zato, ker so jih težke in krvave izkušnje zadnjih 50 let te* rneljito poučile o neprekosljivi narodni nestrpnosti gotovih itali* janskih krogov v Trstu. Upirajo pa se tudi zato, ker čutijo v kak* šno gospodarsko razsulo so pri* pravljeni pognati Trst fanatičnij
italijanski naeionalci. Ti ljudje se smatrajo za edine gospodarje tržaškega mesta. Kdo jim daje to pravico? Mar bodoče upravne volitve, ki so jih tako prikrojili, da bo resnični glas Trsta že v na* prej zadušen? Ali pa zelo eno* stavno dejstvo, da se v Trstu pretežno govori italijanski jezik? Ali celo okoliščina, da so zahodni zavezniki ob neki šibki uri obl ju* bili Trst Italiji?
Zavezniki gotovo to lahko sto* rijo po zakonu o platnu' in škar* jah, vendar samo na svojo odgo* vornost pred lastnimi narodi, pred evropsko javnostjo in pred zgo* dovino; na lastno odgovornost, ker proti naravi ni mogoče ne* kaznovano grešiti. Priroda pa ne daje Trsta Italiji!
Italija ni zgradila tržaškega pri* stanišča, ker ga nikoli ni potre* bovala in ji bo jutri — če ga dobi — ravno tako odveč, kakor ji je bilo včeraj. Italija ni usta* navijala niti paroplovnih niti za* varovalnih družb, niti industrij* skih podjetji, ki predstavljajo jedro tržaškega blagostanja. Tudi lajik ve, da Trst ne more nikoli postati izvozna luka za italijanske proizvode, niti uvozna luka za surovine, ki jih Italija potrebuje iz prekomorskih krajev. Trst je delavnica in prometno izhodišče le za obširno neitalijansko zaledje. Odvzeti temu zaledju prirodno izhodišče, ki je vanj v teku sto* letij vložilo toliko svojih sredstev, toliko truda in življenjskih ener*
i gij, pomeni* ustvarjati stanje, v j katerem so morajo razviti smrto*
| nosne klice družbenega razpada.
Trst je raste! ob sodelovanja mnogih narodnosti!
Trst je živel in rastel ob skup* nem sodelovanju mnogih narodno* sti. Namesto takega sodelova* n ja, ki mora biti zasnovano na medsebojnem razumevanju, stro* mijo gotovi krogi, ki bi morali prvi repio podvomiti o stalnosti trenutnih političnih prilik neita* lijanskega tržaškega zaledja, za ustvarjanjem neprirodnega mono* pola. Ali je res pametno naprtiti bodočnosti italijanskega naroda nevarno hipoteko in ali je modro zastrupljati odnose med narodno* strni, ki so — če hočemo ali ne —- navezane v vsakem pogledu druga, na drugo?
Če želijo Italijani, da jim posta* nejo Slovani prijatelji in sodelavci — in prav nič ne dvomimo, da pametni Italijani take želje tudi v resnici gojijo — potem se mora? jo predvsem naučiti . spoštovati Slovane jn jih razumeti, tako ka* kor se pošteni Slovani stalno tru* dimo svoje italijanske someščane ceniti in njihove težnje doumeti. Dokler pa se tega prostovoljno ne naučijo, dokler se ne lotijo objektivno presojati vprašanja tr* žaškega zaledja, dokler ne prene* hajo z oholimi zahtevami po slo* vanski podrejenosti in pokorščini, dokler jim bodo vsiljevali svoje puhle nasvete v njihovih lastnih zadevah, ne more biti miru v tem delu Evrope. Zahtevati od Slova* nov, da pozabijo na svojo tisoč* letno trajno naselitev in da se pokorno klanjajo prišlekom iz Italije — in to iz gole ljubezni do gospodarskega, političnega in so* cialncga absurda, kakor bi to bil odstop Trsta Italiji, to je — po* sebno še po neprikriti italijanski nestrpnosti v vprašanju slovenske* ga šolstva — napad na zdrav ra* zum in na stabilnost Evrope.
Do tega spoznanja ne prihaja samo ljudstvo v Združenih dr* žavah. Po vsem svetu so ljudje čedalje bolj prepričani, da ima vsak narod pravico do blaginje, do človeškega dostojanstva in do tega, da si sam izbira svojega Boga in ga po svoje časti.
Načrti za prihodnost
Amerika bo tudi v prihodnjih letih neomarijno podpirala Zdru* žene narode. Poleg tega bo naprej izvajala svoj program za gospo* darsko obnovo sveta. Skušala bo odpraviti ovire v svetovni trgovi* ni in povečati njen obseg. Glavni cilj ameriške politike v prihodnjih štirih letih pa bo okrepiti miro* ljubne • narode, da bodo kos vsa* kemu napadu. Združene države že zdaj pripravljajo sporazume za vojaSko ojačenje področij ob severnem Atlantskem morju.
Amerika v tehniki, industriji in znanosti vodi pred vsemi dru* gimi narodi. Svoje tehnično zna* nje bi rada dala tudi drugim mi* roljubnim državam, da bi jim pomagala uresničiti težnje po boljšem življenju.
Prišel bo čas, ko bo vedno več narodov spoznalo koristi demokracije in postalo deležnih naraščajoče blaginje, ki jo demo* kracfja prinaša. Tudi tiste države, ki so zdaj nasprotne demokratič* nim nazorom, bodo svojo zmoto sčasoma opustile ter sc pridružile svobodnim narodom.
Dosedanji razvoj je ameriški demokraciji prinesel novega vpli* va ter ji naložil novo odgovor* nost. V tem, kako bomo znali biti kos nalogam, ki jih ti dejstvi pri* našata, bo preskušnja za ameriški pogum; za to, kako se zavedamo svojih dolžnosti, in za to, kako pojmujemo svobodo. '
Tri Achesonove naloge
Novi ameriški zunanji minister Acheson, ki je 20. januarja prev* zel posle, ima pred seboj tri važna in nujna vprašanja:
1) Sklenitev severno * atlantske obrambne pogodbe, ki ustvarja vojaško zvezo med Združenimi državami in Kanado ter državami Zahodne Evrope. Osnutek te po* godbe bodo predložili senatu fe* bruarja.
2) Končno določitev načrta o pomoči za tujino, ki ne vsebuje samo gospodarske pomoči po Evropskem obnovitvenem načrtu, temveč tudi načrt, o pošiljanju orožja in vojaškega blaga prija* teljskim državam.
3) Sestavo podrobnega načrta za izvedbo obljub predsednika Trumana, po katerih se Združene države obvezujejo, da bodo dvig* nile življenjsko raven v raznih državah sveta s tem, da bodo podpirale izdelavo.
Nov razdor v komunizmu
Jugoslavija zahteva od Mije ' " i talia
Že dva tedna se pričakuje, da bo Jugoslavija izročila Italiji na bloku pri Rdeči hiši v Gorici 72 italijanskih državljanov, na podlagi sporazuma od 7: aprila 1948 o izmenjavi kaznjencev. Zaman čakajo vsaki dan na bloku gruče so rodnikov, da se zopet srečajo s svojimi dragimi, Jugoslavija le noče izročiti teh ljudi. Vsi se izprašujejo, kaj neki tiči za tem zadržanjem in tudi mi smo radovedno poizvedovali po vzrokih. Slednjič smo zvedeli iz zaupnega in zanesljivega vira, da je predložila Jugoslavija Italiji imenik okol deset tisoč jugoslovanskih državljanov, ki jih je Italija aretirala in odpeljala v razna njena taborišča, od koder pa se niso več vrnili.
Gre, torej, za protizahteve ki naj bi jim Italija takoj ustregla.
Izvršni odbor Mednarodne sin* dikalne zveze je imel pretekli te* den v Parizu sejo, nat kateri se je ta organizacija, eno najmogoč* nejših komunističnih orožij v bo* ju proti evropski obnovi, razbila.
Mednarodna sindikalna zveza se je po navodilu Kominforma uradno postavila proti evropske* mu obnovitvenemu načrtu. Zaradi tega so nekomunistični delavci v Franciji, Italiji in drugod začeli ustanavljati lJfstne sindikate.
Na seji v Parizu so zastopniki ameriških, angleških in holandskih strokovnih organizacij zahtevali, naj Mednarodna sindikalna zveza za nekaj časa preneha z delom. Ker je komunistično vodstvo tej zahtevi nasprotovalo, so angleški, ameriški in holandski strokovni* čarji iz organzacije izstopili.
Nekomunistični delavci sveta bodo zdaj najbržc kmalu ustano* vili lastno Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov.
Novi ameriški begunski zakon
Predsednik zakonodajnega od* bora ameriške poslanske zbornice je povedal, da bo novi zakon o sprejemu beguncev v Združene države dosti bolj širok in ugoden, kakor pa je sedanji.
Novi zakon določa, da se lahko vseli v USA 400.000 ljudi, name* sto dosedanjih 200.000. To število ne bo vključeno v tako jmenova* ne kvote, ki veljajo za dosclje* vanje iz posameznih evropskih držav. Večji del priseljencev bo* do sestavljali	kmetje. Prednost
bodo imeli tisti begunci, ki žive v taboriščih.	Glavni pogoj za
doselitev bo, da bo vsakdo imel že prej zagotovljeno delo v Ameriki.
Mednarodni begunski odbor
Zastopniki 18 narodov iz vzhod* ne, južne in srednje Evrope, ki žive kot begunci v Nemčiji, so ustanovili v	Munchenu glavni
mednarodni odbor za politične
begunce.
Cilj te nove ustanove je naj* tesnejše sodelovanje med begunci v duhu evropske skupnosti ter sklenitev sporazuma med posa* meznimi narodnostnimi skupinami za zagotovite^ boljše bodočnosti po vrnitvi v domovino.
Nova organizacija bo imela šti* ri pododbore na ameriškem, enega na angleškem in enega na fran* coskem zasedbenem področju v zahodni Nemčiji.
Za kaj gre v Grčiji
Novi vrhovni vojaški poveljnik v Grčiji, general Papagos, je izdal proglas vsem oboroženim silam. Proglas pravi med drugim;
»Naša država se mora iznebiti tolovajev. Po vsej državi je treba obnoviti zakon in red. Grčija — igra zdaj za vse; igra ne le za svojo ozemeljsko celotnost in politično neodvisnost, temveč tu* di za svojo narodno izročilo, za svojo zgodovino, svojo tritisoč* letno kulturo, svojo vero, bodoč* nost svojih sinov, grobove svojih dragih, poštenje svojih družin. Go hoče grški narod v tem boju zma* gati, je- potrebno da se njegova morala dvigne. To bo dosegel pa le takrat, ko. se bo zavedel strašnih nevarnosti, katerim je izpostavljen.«
Čangkajiek se je poslovil
General Čangkajšek, ki je vodil usodo Kitajske 21 let, je 21. ja* nuarja odstopil kot državni po* glavar ter se začasno umaknil y zasebno življenje.
V odstopni poslanici vabi kitaj* sko vlado, politične prvake in ves narod, naj z vsemi silami podpro prizadevanja njegovega naslcdni* ka ki Tung Jena, da bi dosegel mir.
Čangkajšek se je umaknil, da bi omogočil sklenitev premirja s ko* munisti. če bo pa videl, da je bil ta njegov korak zaman, si je ohra* nil možnost, da znova prevzame skrb za usodo države.
Leto ili. - Štev. 4
DEMOKRACIJA
Stran 3.
TITO DOL2I SOVJETE
IZDAJSTVA
Pretekli teden sta na kongresu srbske komunistične partije govo* rrla Tito in vodilni jugoslovanski komunistični ideolog Mojzes Pija* de. Njuna govora pomenita nov prelom v vse bolj srditem boju mod Titom in Kominformom, ozi* roma, med Jugoslavijo in Sovjeti.
Naj važnejši odstavki iz tega Titovega govora, ki je spor s Sov* jeti pognal v novo, še ostrejše obdobje, so:
»Goebbelsova propaganda"
Vodilne komunistične osebnosti v državah ljudske demokracije so Jugoslaviji tik pred- razglasitvijo obsodbe Kominforma grozile, da bodo proti njej pognale ves svoj velikanski propagandni stroj. Ni* .>nno pa mogli verjeti, da bo ta stroj uporabljal Goebbelsove me; tode reakcionarne zahodne kapi* talistične propagande.
Propagando ljudskih demokrat oij proti Jugoslaviji je mogoče primerjati samo s propagando re* afkcdooarnih in fašističnih radij* skih postaj v dneh najhujše go* nje proti Sovjetski zvezi takoj po revolucija jn pa ob Hitlerjevem napadu.
Razlika je samo v tem, da je •Sovjetska zveza imela tedaj proti sabi le propagando mednarodne reakcije, proti Jugoslaviji pa je •sedaj propaganda mednarodne re* akcije, propaganda držav ljudske demokracije in vrh vsega še pr o« paganda moskovske radijske po* »«•]>.
Za razbitje Jugoslavije
Z vsemi propagandnimi sredstvi skušajo razbiti neko prijateljsko državo. To je sovražna in proti* revolucionarna propaganda, saj jo v»dijo proti socialistični državi.
V začetku smo na vse te stvari previdno odgovarjali in celo člane (partije zelo oprezno obveščali. Danes pa ima vsa stvar drugačen značaj in takšen obseg, da smo prisiljeni najodločneje razkrinkaš vaifei vse klevete in laži, od kate* re koli strani prihajajo.
Nekateri smatrajo naš spor s Kominformom za tako tragičen, da govore, da bi morali mi žr* tvovati same sebe, svojo državo i» pridobitve svojega boja, samo da bi ostalo mednarodno gibanje enotno.
To stališče je predvsem napač* no. Ti ljudje ne vidijo dalje od svojega nosa.
Pri tem sporu ne gre za to, da aapuste vodilna mesta Tito, Ran* kovač, Djilas, Kardelj in drug;.
ampak za nekaj docela drugega. Zaradi tega mi nismo šli na z.a= sedanje Kominforma v Bukarešto in smo prav storili, da nismo šli.
Pravi vzroki spora
Vzroki, ki so privedli do spora s Kominformom in s Sovjeti, so po Titovem naslednji:
Yrprašanje, kakšni naj bodo po* litični in gospodarski odnošaji med socialističnimi državami; vprašanje o času in načinu fede* racije z Bolgarijo; nesoglasja za* radi političnih in gospodarskh ode nošajev med Jugoslavijo in Alba« nijo; dalje nepravilno (sovjetsko) ravnanje z Jugoslavijo, ki je bila v najhujših časih zvesta zavezni* ca Sovjetske zveze in bi zaslužila kaj boljšega.
V sporu o tem, kakšni naj bo* do odnošaji med novimi sociali* stičnimi državami in Sovjetsko zvezo, brani jugoslovanska partija danes načela marksizma in leni* nizma pred tako imenovanim re* vizionizmom, ki ga voditelji neka* terih komunističnih partij zdaj vtihotapljajo v boj proti Jugo* slava ji.
Pot jugoslovanskih komunistov
Jugoslovanski komunisti po tej poti ne morejo iti. Odkloniti jo morajo in se boriti naprej, zakaj ta boj (proti Kominformu in sov* jetski politiki) bo rodil deseteren sad in bo prej ali slej koristil vsem ljudskodemokratičnim drža* vam, pa tudi Sovjetski zvezi sami.
S temi jasnimi besedami je Tito povedal, da se bo še za naprej ne le branil, marveč neizprosno boril proti Kominformu ,jn proti Sovjetom, ki so izdali načela marksizma. in leninizma, katera zdaj brani on. Boril se bo proti sovjetski politiki, ki hoče, da bi Jugoslavija in druge podložnice bile samo politično in gospodar* ako orodje za dosego sovjetskih ciljev. V tem boju računa ne le na to, da se mu bodo pridružile še druge podložniške države, mar* več da bo z njimi prej ali slej zanetil razdor in upor tudi v Sov* jetski zvezi sami.
Govori Pijade
Te izjave in te napovedi so 'po svojem globljem smislu celo vse kaj hujšega kakor pa govor Moj* zesa Pijade, ki je napadel bolj* ševiško partijo in Sovjetsko zvezo, ker n. pr. dovoljujeta budimpe*
štanskemu radiju trditi, da je Tito bil obsojen na Stalinovo pobudo in da je to nov dokaz njegove modrosti. Dejal jc, da take trditve jemljejo boljševiški partiji v Ju* goslaviji ves ugled.
Pijade jc dalje trdil, da imajo nove socialistične države svoje obveznosti do Sovjetske zveze kot prve države socializma, da pa ima tudi ona obveznosti do njih. Sov* jetska zveza svojih obveznosti do Jugoslavije ni izpolnjevala niti med vojno.
Odprli so oči
Sedanji spor je jugoslovanskim komunistom odprl oči. Tito je za* nje njihova slava, njihova seda* njost 111 bodočnost. Prav ob sov* jetski in kominformski gonji so šele spoznali, kako velik je Tito...
Skratka, Tito je postal za jugo* slovanske- komuniste velik tedaj, ko se je uprl Moskvi — in to je povedal njihov poglavitni ideolog, Mojzes Pijade.
Kdor zna brati previdne marksi* stične izjave in kdor poznli železno notranjo disciplino v komunistiič* nih vrstah, bo brez mnogih besedi razumel, kakšne daljnosežne od* ločitve in bodoči dogodki se skri* vajo za temi Titovimi in Pijado* vimi izvajanji ter napovedmi...
Razkroj, ki se je s Titovim iz* občenjem začel v svetovnem ko* munizmu, gre vedno dalje. Prišel je že tako daleč, da so Sovjeti pri svojih poskusih, da bi ga ustavili, bili prisiljeni ustano* viti za svoje podložnike — svoj Marshallov načrt!
— trd.
Rodil se je 28. aprila 1870 v Simbirsku ob Volgi od matere Marije Blank in očeta Ili je Ulja* nova. Bil je nizke rasti, rdečkastih las, rumenkaste polti in njegov obraz jc bil nepobiten izraz mon* golske mešanice. Njegov oče, šol* ski nadzornik, je bil rojen v Kazanu ob Azovskem morju, kjer so prihajala azijsko*mongolska plemena v dotik z evropskim ari* janskim svetom.
Leta 1891 je končal juridične nauke na petrograjski univerzi in leto kasneje jc dobil odvetniško diplomo in se nastanil kot proku* rator v Samari. Ali že 1.1903 se je preselil v Petrograd in se posvetil revolucionarnemu gibanju. L. 1895 je šel v inozemstvo, kjer je stopil v stik z marksisti (Plehanov, Ak* sedrod). Istega leta se je vrnil v Petrograd. L. 1897 je bil radi revo* lucionarne delavnosti za tri leta konfiniran v Sibiriji, kjer se je 1. 1898 poročil z Nadeždo Krupska* jo. L. 1900 je.zopet šel v inozemstvo kjer je izzval ločitev ruske social* demokratske stranke v boljševi* ške komuniste in menjševikle. Ko je izbruhnila 1. 1905 v Rusiji re* volueija je prihitel domov, da bi stopil na čelo revolucionarnega gibanja, ali revolucija je bila za* dušena in 1. 1908 se je izselil ves razočaran v Švico, kjer je ostal do 1. 1917. Na posredovanje tajni* ka švicarske socialistične stranke Fritza Plattena je cesarska Nem*
Prešeren: SONETNI VENEC
Sonetni venec ul samo ena najlepših Prešernovih pesnitev, temveč je tudi biser slovenskega slovstva. Z niim je PreSeren z mojstrsko besedo dokazal, da je slovenski jezik sposoben za najnežneiša Izražanja najglobljih čustev v umetnih pesniških oblikah. V sonetnem vencu je Prešeren zlil v mogočno himno svojo ljubezen do Prlmlcove Julije, svoje domovine in naroda ter v eni najtežavnejših pesniških oblik dovršeno prikazal lepoto, moč in pevnost našega jezika. Zato štejemo sonetni venec ne samo med bisere slovenskega pesništva, temveč svetovne književnosti sploh.
Viharjev jeznih mrzle domačije
bile pokrdj’ne naše so, kar Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije.
Obložile očetov razprtije
s Pipinovim so jarmom sužno ramo ; od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.
Minuli sreče so in slave časi,
ker vredna dela niso jih budile, omolknili so pesem sladki glasi.
Kar niso jih zatrle časov sile,
kar raste rož na mladem nam Parnasi, izdihljaji, solze so jih redile.
čija dala Leninu na razpolago denarna sredstva in vagon, da se je odpeljal z ženo, z Zinovjevim in drugimi zvestimi komunisti preko Nemčije v Rusijo, da tam zruši Kerenskijevo vlado, ki je bila že vrgla carizem a je še ved* no nadaljevala vojno proti Nem* čiji. Lenin je dospel v Petrograd 16. aprila 1907. Bal se je, da ga bo Kerenskijeva vlada aretirala, ali Kerenski ni tega storil. S svo* jo neodločnostjo je zapečatil po* raz demokratske revolucije in svoj padec. Delavstvu, ki ga je v Petrogradu pozdravilo, je Le* njim odgovoril: »Vesel sem, da morem pozdraviti v vas rusko re* volucijo. Kapitalistična vojna raz* bejnikov pomeni začetek držav* ljanske vojne v celi Evropi... Od dne do dne je pričakovati, da se zruši evropski imperializem... Ži* vela svetovna socialistična revo* lucija!« To jo bilo pred 32 leti.
Lenin ni bil mislec, bil pa je organizator in apostol, odločen, brezkompromisen in brezobziren. On je fanatično verjel v svetov* no revolucijo proletarjata in je vidci uspeh ruske komunistične revolucije edino v razširitvi revo* lucije na vesoljni svet.
Ali zajame revolucija ves svet — in potem bo komunizem tri* umfiral. Ali se izkaže za to ne* sposobna — potem bo propadel.
Za dosego tega cilja so mu bila vsa sredstva dovoljena. Ni mu bilo mar, ako jc ruska revolucija pobila v 10 letih preko 10 mili* jonov državljanov. Ko ga jc Gor* kij prosil za intelektualce, ki jih je Čeka aretirala in dejal, da je nepotrebno toliko klanja ruskega razumništva, mu je Lenin s svo* jim nasmehom činično suho odgo* voril: »S kakšnim merilom sodite, koliko strelov je v bitki potrebnih rn koliko nepotrebnih?« To se pravi: rajši pobij 99 nedolžnih, kakor da bii en sam krivec ušel.
Z isto fanatično vnemo, s ka* tero je prej pobijal carizeip, da krati svobodo in prostost, je pozneje sam izvedel najbolj krva* vo diktaturo, kar jih pozna Člo* veška zgodovina. Moral pa je po* rabiti vso svojo avtoriteto, da je prepričal boljševike, da je teror marksistično potreben.
Poznal je rusko naivno dušo in je vedel »kaj je bilo treba storiti in kako je bilo treba storiti«. Kmetom je obljubil zemljo, de* lavcem po tovarne, vsem pa kruh in prostost, dal pa ni nikomur nič.
Dejal je, da hoče uničiti kapi* talizem in jo zato razlastil in po* bral državljanom zemljo, tvomice
in denar. Pa je kapitalizem še po* tenciral s tem, da je izročil vso imovino onemu samemu kapitali* stu — komunistični državi, ki je najkrutejši in najneizpro9nejši iz* koriščevalec, kar jih svet pozna, ker proti državnemu kapitalizmu ni pomoči od sindikatov, ni štraj* kov, ni razsodišč, ki bi ščitile de* lavski stan.
Lenin ni bil apostol miru, am* pak apostol vojne. V »Socialde* mokratu« od 1. nov. 1914 je trdil: »Vojna ni slučaj, ni greh kakor mislijo krščanski popi. Pripovedka o zadnji vojni je glupa in škodlji* va. Vsaka vojna med kapital isti č* nimi narodi je koristna, ker so more iz nje razviti državljanska vojna.« In učil je, da mi komunist kdor ne želi tekom imperijaiistič* nc (t. j. nerevoluoionarne) vojno poraza lastne vlade in se ne bori proti šovinistom lastne države, proti imperializmu lastnega me* ščanstva in lastne vlade«.
Revolucija mora razlastiti poea> dujoče sloje in organizirati pro* izvodnjo na socialistični podlagi na znotraj. In nato ge bo obrnila proti ostalemu nekomunističnemu svetu, bo pritegnila nase zatirane razrede in jih pognala v ustajo proti kapitalistom ter če bo treba, bo intervenirala tudi z oboroženo silo.
Marxove iz semitične miselnosti pognale revolucionarne ideje je hotel Lenin v svojem evrazijsko* mongolskem fanatizmu uveljaviti na telesu ruskega naroda, ki so jim v svoji primitivni in otroško« naivni neizkušenosti ni znal upre* ti, ker ni bil zrel, da bi se po v z* pel iz stoletnega carističnega tla* čanstva naravnost do demokrat* ske vladne oblike in svobode. Za* to je podlegel nasilnim teorijam Marxa in terorju Džeržinskijevc Čeke.
Po treh letih izvajanja komuni* stičnega eksperimenta na ruskem telesu je moral Lenin priznati, da je postalo jasno, da so Marxove ideje, menjševik Bogdanov jih jc označil za — »blodnje norega člo* veka«, — neizvedljive. Mornari* ški upor v Kronstadtu, odpor Sovjetov proti diktatorskemu tc* rorju in od 5 do 10 milijonov od lakote umrlih državljanov je 1921 prisililo Lenina, da se je moral vrniti nazaj k prejšnjemu gospodarskemu sistemu s privatno lastnino jn iniciativo. Te nove ideje je postavil v »Novi ekonom* ski politiki« (NEP).
To je bil prvi smrtni udarec, ki ga je realno življenje samo pri* zadejalo Marx — Leninovemu ko*
Svetoivansko pismo
Pred dnevi sem srečal prijatelja * Opčin, ki me je prav pošteno nadrl, češ iz vseh krajev našega <*zemlja zvemo po kako novico, odino Sv. Ivan jc menda ves zle* zel za železno ograjo umobolnice. Kar sapo mi je zaprlo in čeravno nam pri Sv. Ivanu ne rastejo ko* cine na jezikih, mu nisem imel kaj reči. Zato sem se odločil, da udarim enkrat malo na naš sveto* ivanski zvon, ki že tako dolgo molči.
Stari Tržačani prav dobro veste, da smo bili Svetoivančani nekdaj eno najbolj zavednih slovenskih gnezd v Trstu. Kaj bi vam pra* vil o naših pevcih, o naših igral* cih, o naših prireditvah, naših ponosnih -društvenih prostorih in naših narodnih zmagah! Vse to je bilo nekdaj in starejšemu človeku milo stori, če ob kvartinu raz* mišlja o teh časih in jih primerja z današnjimi. Zaspali smo, to jc vse, kar vam lahko povem. Našo slovensko izobraženstvo, ki jc v preteklosti visoko držalo pokonci narodno zastavo in /. največjimi uspehi tekmovalo z ostalimi Slo* venci, se je porazgubilo ali cclo odtujilo. Drugi so sc zaleteli na
komunistične limanice raznih KP garnitur; najprej pod Babičevo marelo, od katere je redno čofnil po kak »priboljšeka jugoslovan* skega »ljudskega premoženja«, ka* sneje pa so se prekvartirali pod Vidalijev kap, ki je prostornejši in verjetno tudi izdatnejši, obe* nem pa te za vsak primer varuje pred očitki »izdaje italijanskega tržaštva«...
Res je, da vsega tega pri nas ni dosti in res je tudi, Ja sc mno* gi izmotavajo iz enega in drugega lima, toda Lim diši po medu in muha je pač muha. Včeraj je bila moda biti babičevec, danes je biti vidalijevcc. Moda je seveda za gizdaline in teh pri nas ni ravno preveč, ker smo v glavnem le kmetje, delavci, obrtniki ali naj* bolje povedano — Slovenci, ali brez modnih petelinov le nismo. In ti dajejo seveda Sv. Ivanu tako zvani ton. Imamo pri nas n. pr. poklicne slovenske rdeče pisatelje in petfnike, poklicne umetnjakarje, ljudi pač, ki se — po naročilu — borijo za kulturni podvig tržaških Slovencev Res je, da svojih »u* metnin« ne oblikujejo po lastnih notranjih ustvarjalnih sokovih.
pač pa pridno presajajo tuje po* ganjke in celo lastne nebogljence košatijo z rdečim pavovim p er* jem, vendar delajo vse to v skla* du vistousmerjenosti, kakor pač to zapoveduje merodajni CK. Tla za propagando so pri nas čudo* vito rodovitna. Če gre po ulici ena sama damica v perzijancu, gleda vse za njo im čez dobro uro vas poklicne agit*prop prepričajo, da je Sv. Ivan prav za prav Perzija — zaradi enega samega perzijan* ca. Taka je, vidite, propagandna sila svetoivanskega kota.
Tako je približno tudi z naši* mi kominformisti. Štirje kričijo, sto jih molči in tiho modruje, pa jc že ves Sv. Ivan kominform — ljudstvo. Le pridite malo k nam v vas, recimo k Subanu! Nc bo vam dolgčas! Petelini bodo pr e* pevali, da bo veselje. Zadnjič jc bil tam compagno G., da ste ga videli, kako se je potil! Štirje so kričali, vsak v svojem kotu, za* radi boljšega razumevanja in za* radi fratelance seveda po laško, čeravno je vse štiri rodila slovcn* ska mati, pa tudi zaradi visokega gosta, da bi compagno bolje za* stopili. Peti je bil babičevček — zapozneli tiček. Najprej je žvrgo* lel po slovensko, kakor ga je na* učil z zrcalom »Primorski dnev* nik«, kar na izust. »Razbijaštvo demokratičnih množic« mu je kar lilo jz ust. Nič ni zaleglo, pa je
pričel s »frakcionaštvom«, da bi j ga eompagni laže razumeli jn je ! taka govorica intemacionalnejša, končal pa jc tudi on po laško. Kljub temu jc moral po tuji želji na cesto in je tam spet čivkal po naše. Vidite, dragi Slovenci, to so danes prireditve — komedije pod loncem.
Saj pravim, ton dajejo štirje frkelini kominterne in en komin* nace, kakor ’ pravijo nekateri pri nas Jocovi žlahti. To jc pa tudi vse.
V glavnem pa preživljamo Sve* toivančani tihe tedne. Komedij in hrupa smo siti, pa se tako*lc naj* demo nekje in sc pogovarjamo, ali ne hi kftzalo pomesti s tujo modo jn se spet obleči po naše. Imeli smo svoj dom, ki smo ga zgradili z lastnimi žulji, sedaj bi nam ga radi pobrali tujci s po* dobnimi okupacijskimi pravicami, s kakršnimi so nas v preteklosti osrečevali črnosrajčniki. Povedati vam moram, da nas je še precej starih korenin, pa tudi po kak mladi korenček se že najde med nami, takih namreč, ki nosimo v srcih staro neomadeževano slov en* sko zastavo. Mogoče je, da si ni* smo prav v vsem istih misli; eni smo bolj verni, drugi manj, vsi pa smo trdni Slovenci. Taki, ki sjjid žc pred leti spoznali, kje bo* mo končali, če se bomo obešali na komunistični lim.
Bližajo se volitve. Zbujamo se kakor Matjaževa vojska, počasi ali vztrajno, je tudi bolj zdravo. Vemo, da bodo tc volitve vodili naši narodni nasprotniki pod ge* slom priključitve k Italiji. Teh dobrot smo siti in si njihovega povnftka prav nič ne želimo. Nam starejšim so še v dobrem sporni* nu oni stari, dobri časi, ko je bi* lo v Trstu za vsakogar lep kos kruha na razpolago. Vemo tudi, da je bilo takrat v Trstu dobro zato, ker je mesto uživalo go* tovo samostojnost. Nismo pozabi* li, kam nas je pripeljala 25 letna rimska skrb za naše mesto. Zato smo .prepričani, da boi Trst še bo* lje živel, ko bo užival popolno samostojnost in zato smo za po* vratek tistih dobrih časov, ki nam jih lahko prinese samo STO!
Komunisti bodo prišli na volit* ve z gesli, ki jih bo diktiral To* gliatti ali pa Tito. Ta gesla pa so kakor aprilsko vreme, danes jih blagoslavljajo, jutri jih bodo preklinjali. Kaj prinašajo komu* nistični programi, dobro vemo, saj nismo slepi. Še celo osel gre samo enkrat na led...
Vrnimo se zato nazaj k našim starim izročilom, k našim starim časom, v dobo miru, kulturnega vzpona • in blagostanja našega Trsta! V tistih dobrih časih smo si tržaški Slovenci sami ustvarili
svoj politični program in svoje politično društvo »Edinost«. Pod to staro zastavo smo zmagovali in branili svoje narodne pravice s popolnim uspehom. SDZ je res* snična in edina naslcdnica tega edinega slovenskega političnega gibanja. Novim časom je prilago* dila svoj program, ki je slovenski pi-ogram in ne tuja roba. To spo* znanje prodira zopet v naša srca iin osvežuje naše življenjske soko* ve. Ta program mora v srca naše mladine, saj so to'misli in drago* cene izkušnje naše lepe in ponosno preteklosti. Zavračamo odpadnike vseh vrst jn vseh barvi Tisti, k» se je izneveril' slovenski tradiciji, neomadeževani slovenski zastavi, narodni zavednosti in svoji solid* ni materini vzgoji za skledo po* lente ali mošnjo krvavih tujih žuljev, se je sam izločil iz sloven* ske tržaške skupnosti!
Vsi Slovenci bomo volili samo slovenski program: za samostoj* nost Trsta, za uveljavljanje slo* venskih narodnih in socialnih pra* vic, za resnično demokracijo!
Take so misli Svetoivančanov, nesimo jih resda šc v srcih in na* ših dušah, privrele pa hodona dan, ko bomo v to poklicani, z isto silo, kakor pred prvo svetovno vojno! Takrat bo udarjal velik zvon Sv. Ivana, dragi Openci in vsi, ki mislite, da smo zadremali za vedno. Drugič pa še kaj večl
munizmu in dokazalo žk. takrat, d* je komunistični družabni red utopija, ki nc osrečuje, ampak nasprotno — ponižuje in uničuje človeški rod.
Dne 31. januarja 1924. leta je Lenin umrL S tem mu je bilo pri« hranjeno novo razočaranje nad pogrešenostje Marxovih in njego« vih teorij, ki so se po 30 letnem prisilnem izvajanju vkljub upora# bi vsega ogromnega sovjetskega državnega aparata 200 milijonske države izkazale za neizvedljive in porazne za rusko ljudstvo, njego« vo blagostanje j n prostost.
Komunistično časopisje vsega sveta in tudi slovenskih komuni« stov je ob 25 letnici smrti pro« slavljalo Lenina kot »največjega genija človeštva«, kot »rešitelja človeškega rodu« in »osvobodi* telja delavskega stanu«. Nc more« mo odrekati temu možu velikih organizatoričnih sposobnosti, idea« liizma in fanatične doslednosti v uveljavljanju svojih idej. Toda ravno njegov fanatični, s teror«
jem vsiljeni poskus komunistične« ga eksperimenta na ruskem naro« du je zasužnjil ves ruski svet in ugonobil milijone njegovih sinov.
Ali Lenin je imel tudi posebne zmožnosti prilagajanja novim dej« stvom in razmeram, kakor je du« kazal s svojo »Novo gospodarsko politiko«. Ako bi bil Lenin danes med živimi, bitli bila šla sovjetska revolucija po poti, kamor jo je Stalin usmerjal? Ali ne bi bil Le« nin tudi pozneje vztrajal na re« vidiranih načelih, ki jh je posta« vil v svoji Novi gospodarski po« litiki? Samo on, idealist, s svojo neoporečno avtoriteto bi bil imel pogum stopiti pred svoje boljše« viške učence in jim zaklicati: v zmoti smo, na krivi poti smo; stvarnost življenja je močnejša kot Marxove in naše teorije o komu« nističnem gospodarskem redu. Kajti človeške samozavesti in du« ha ni mogoče ubiti v človeku, ako sc ne ubije obenem samega človeka.
Toda Lenina ni več is, 25 let.
miiiuiiiiiiiiiiiniiiiinimiMiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiinii
Slike iz tržaške okolice ||
«HiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiH(iiiiiiiiiiiii«iiiiiiniimiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiniH*iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
Trebče
Kakor vse kraške vasi, so tudi Trebče bogate na kamenju in le malo je zemlje, primerne za njive in travnike. Skoraj vsa planota, ki se razprostira od Opčin v sme« rj Bazovice preko Trebč in Padrič, je en sam pašnik, ki je le redko poraščen z nizkim grmičevjem. Visokega drevja je malo. Le tu pa tam je na goličavi zelena krpa borovcev.
Zato o kmetih, ki bi se preživ« ljali 1 izključno od obdelovanja zemlje, ni niti govora. Razvita je v majhni meri le živinoreja, po« sobno reja krav«mlekaric. V Treb« čah redijo okrog sto mladih in odraslih goved. Živinoreja bi se lahko znatno izboljšala, ako bi se očistili pašniki kamenja, pa tudi s pogozdovanjem goličav, kar bi zadrževalo vlago in omililo polet« no sušo. Zaradi teh talnih razmer morajo prebivalci, da se preživijo, iskati delo drugod, posebno v me« stu. Nekaj jih dela v ladjedelni« cah, drugi po raznih sezonskih delih. Razen .okrog 10 zidarjev, so le redki kvalificirani delavci.
Vas Trebče šteje okrog 800 duš in spada pod tržaško mestno ob« cino. Vsi prebivalci so Slovenci.
V vasi je pogrebno društvo, za« varovalnica goveje živine, ljudski dom, mladinski dom z vrtcem, prosvetno društvo s pevskijm zbo« rom, godbo in nogometnim m6« štvom, tri gostilne, dve trgovini in policijska stražnica. Splošna sli« ka vasi napravi na potnika naj« lepši vtis. Na širokem glavnem trgu sredi vasi je spomenik pad* lim, cerkev in mladinski dom. V bližini je Sola, lopo poslopje poli« cijske stražnice in ljudski dom.
V ljudskem domu je bila pred fašizmom zadruga. Fašisti so za« drugo razpustili, da so se lahko polastili stavbe v svoje namene. Po vojni je stavba po čudni in nerazumljivi poti baje prišla v last tržaške mestne občine. Gre verjetno za tako imenovano fti« šistično imovino, ki bi se morala vrniti upravičenim lastnikom, ka« kor so vrnili imovino Židom.
Zunanja slika vasi je torej kar prijetna. Notranja slika pa poka« že nekoliko drugačen obraz. Res lepo bi bilo, če bi vse te orga« nizacije vzgojno in gospodarsko tako delovale kot so včasih: ako bi delovale za resnični napredek slovenske narodne vzgoje, za dvi* ganjc socialne in gospodarske za« vesti našega naroda. Sedanji polo« žaj teh ustanov, posebno pa pro« svetnega društva, ni nič kaj razveseljiv. Zaradi razkola, ki je nastal med obema skupinama rdečih, je prosvetno delo v vasi, kjer so komunisti prav redki, sko« raj popolnoma prenehalo. Mladina sicer še brca žogo na travniku za vasjo in sc v slabi slovenščini prepira za gole. To je pa tudi vse. Ljudje so drug do drugega nezaupni. Sosed ne zaupa sosedu, zato sledijo brezbrižno in brez vsakega zanimanja redkim vaškim in tujim komunistom obeh skupin
— k om inf o r m i sti čn e jn titovske
— ko sc pridejo v vas prepirat in izigravat ubogo ljudstvo. Za čitanje listov je malo zanimanja, še manj za čitanje dobrih knjig, posebno slovenskih. Tudi dramat« sko ali odrsiko delo le malo ka« terega zanima. Večje zanimanje je za godbo in ples ter petje. V zadnjem času pa le še za pitje.
To so žalostni uspehi triletnega kulturnega delovanja tako jmeno« vanih »progresistov«. Res krasni uspehi! Pa je le še precej starih zavednih korenin v Trebčah, pa tudi med mladino so nekateri, ki bi lahko spet pripeljali prosvetno delo na pravo pot. Zdaj ni čas, da gledamo, kako nam gori streha nad glavami. Pogumno se vsi po« primimo narodnega dela. Otresi* mo se nezaupanja in strahu. Ne poslušajmo več lepih besed o baj« ni deželi, kjer se cedita mleko in mod pod znamenjem srpa im kladiva. To so prazne bajke! Tudi fašizem je širil po svetu bajke o blagostanju v Italiji, v deželi sno« pa, pa sami veste, kakšno je bilo to blagostanje. Le delo naših rok •in našega razuma nas lahko reši pred novimi diktaturami, pa tudi pred narodnim in socialnim zlomom.
Trebče, na delo!
Dolina
Človeka že leta in leta boli du« ša in srce, ko ne more sosedu, prijatelju in znancu zaupati, kar čuti in kar je skupna bolest nas vseh. Vsak dan se srečujemo, go« vorimo s prisiljeno prijaznostjo, pa se zaradi bedastega strahu pre« vidno izogibamo odkritim vpraša« njem in odgovorom. In pravijo, da je demokracija v deželi! Mi je še nikjer nc vidimo niti ne ču« tirno. Pač pa gospodari povsod le laž, ki se je potuhnjeno vgnez« dila med pravico in resnico. To laž in hinavščino so posejali*krivi preroki, da bi uničila resnico. Re« snica pa je sicer dopustila, da se je trenutno krivi osat razbohotil, da ga zdaj lahko neusmiljeno iz« ruje in vrže na gnoj. Tako je bilo drugod in prav tako bo tudi v kratkem pri nas.
Prva vprašanja, ki mi jih sta« vij o prijatelji in znanci, ko pri« dejo v Dolino, ali če jih srečam na cesti ali v mestu, so običajno ta«le: »Kaj je res, da ste v Dolini sami kominformisti? Pravijo, da babičevce lahko našteješ na prste ene roke. Ali je res, da je pro« svetno delo v Dolini popolnoma zaspalo? Ne vem, ali bi sc sme« jal ali jezil, ker bi verjetno nihče v Dolini ne ostal v zadregi za od« govor. Sicer ti tega nc bi povedal na glas in sredi vasi, pač pa pri zaprtih vratih, potem ko bi se prepričal, da ga niti družinski člani nc slišijo. In seveda le pod pogojem, *da si v resnici nje« gov velik prijatelj. Odgovor bi bil približno naslednji;
V Dolini, ki je bila vedno na« rodno*zavedna vas, — saj se je tu ustanovilo eno izmed prvih
društev v tržaški okolici, - smo si bili kmetje bratje. Trdno smo , bili povezani v narodno skupnost ; za časa fašizma in smo tako o« j hranili slovensko narodno zavest. ; Osvobodilno gibanje nas je dobilo j enotne — kakor drugod v Primor« ju — proti skupnemu sovražniku
— fašizmu. To našo povezanost so kruto in izdajalsko izrabili »tako imenovani« tovariši naše krvi in nas iz ene diktature spra« vili pod drugo — hujšo in stra« šnejšo. Na prvi dve vprašanji je torej odgovor kaj lahek. V Dolini j je le še peščica kominformistov in babičevcev. Ta peščica je se« stavljena iz razbijačev — lahko bi jih tudi imenovali škvadriste
— ki jih veletok časa, sicer počasi, a nezadržno odnaša s seboj.
Trenutno se v Dolini prepirata med seboj dve peščici vidalijevcev in babičevcev. In tudi iz te pešči« ce še vedno kdo odleti, ko ga postane sram in vidi, da so vsi pametni ljudje rajši doma kot v taki pretepaški družbi. Pretepači naj se pa le med seboj pošteno »nažehtajo«, saj bodo tako le po« spešili svoj neizogibni konec v splošno veselje in zadovoljstvo ne le Doline, temveč vse dolinske občine. Tudi Boljunec, Boršt, Ric« manjc in Mačkovlje trpe na posle« dicah enake epidemije.
»Demokracijo« v Dolini zelo čitajo. Kakor tajni letaki za časa fašizma in vojne, tako roma za« upno od soseda do soseda. Vsak jo sicer zaupa le najboljšemu prijatelju, pa je teh čudnih pri« jateljev toliko, da skoraj ni hiše v Dolini, kjer bi je nc poznali. Pri bolj pogumnih se je pojavila že javno. Kaj se neki bojimo? Ali morda tiste peščice vidalijevcev, ki jih morajo pripeljati s kamio« nom iz Trsta, kadar hočejo imeti zborovanje? Ako hočemo živeti, si moramo s trdim delom služit' kruh. Alj naj bomo zato še komu hvaležni? Zakaj?
Pa še o našem prosvetnem delu bom nekaj povedal. Sram me je, ko se spomnim na naše društvo pred nastopom fašizma, ali še pred prvo svetovno vojno. Taikrat živahno vsestransko delo« vanje, zdaj grobna tišina. Mladina nima druge zabave kot kvartanjo •in biljard. Omenim naj pevski zbor, ki je utihnil, in knjižnico, ki je v lanskem letu izposodila reci in piši tri knjige. Vaščani, ali ni to sramota? Dobro se drži le še cerkveni pevski zbor. Vse to jc za našo narodne/ Dolino pre* malo ali skoraj nič. Zdramimo se iz* otopelosti in brezbrižnosti in začnimo s svobodnim prosvetnim delom, ki ne bo v službi razkol« niškega komunizma Vidali«Babi« čevega kova. Začnimo s prosvet« nim delom, ki bo — kakor v pre« teklosti — izraz naše narodne du« ševnosti ,in tradicije. Združimo vse naše zdrave narodne sile: vse pevce in pevovodje prosvetnega društva in cerkvenega zbora, po« maga naj naše učiteljstvo in du« hovniki in vsa zavedna narodna skupnost, pa bomo kmalu spet imeli to, kar nam je uničil faši« zem in še več. Kdor se v tem tre« nutku stoji ob strani in gleda, ka« ko mednarodni komunizem ruši naš narodni dom in se ne zgane, da bi to preprečil, ni vreden sin slovenskega naroda. Operimo to sramoto!
nDesfi s
c^ciskecja
PREŠERNOVA STOLETNIC«
Da bi bila stoletnica smrti naivei-leua slovenskega pesnika resnična kulturna In narodna manifestacija tržaških Slovencev, le bil pred dnevi v Trstu iz zastopnikov Slovenske prosvetne matice in prosvetneoa odseka Slov. kršč. soc. zveze sestavljen poseben koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da organizira In Izvede proslavo stoletnice Prešernove smrti v res narodni In kulturni o-bilki.
Boli kot kdal koli nam ie ravno danes potreben Prešeren, suj dihajo iz njegovih pesmi vsi oni rodoljubni ideali in nazori, ki so nam, tržaškim Slovencem, v teh težavnih časih tako krvavo potrebni.
Zato opozarjamo na Prešernovo proslavo v Trstu že sedaj vso zavedno slovensko javnost in jo vabimo, da se proslave polnoštevilno udeleži in s tem dokaže svolo narodno ln kulturno zavest. Pronram, kraj in čas bodo pravočasno javljeni po časopisju li radiu.
Odgovorni urednik: Janko Strnili Tisk« tiskarn« Budi« v Gortd
Člana votivna komisija za STO.
ZVll je imenovala glavno vollvno komisijo za Svobodno tržaško ozemlje.
Predsednik komisije je dr. elemente Forziatl, predsednik tržaškega zbornega sodišča. Predsednikov namestnik je dr. Arbanassi.
Člani komisijo: 1. Josip Mihelčič, trgovec v Trstu; 2. prof. Carlo Schiffrer, conski podpredsednik; 3. dr. Edvard Gasser, odvetnik v Trstu; 4. dr- Giorgio Jaut, odvetnik v Trstu.
Glavna naloga komisije je tehnično nadziranje volivnega aparata, zlasti pa sestave votivnih list in reševanje raznih pritožb.
Komisija sme vnašati brez odnosnega priziva razue spremembe v volivne liste, v kolikor se prepriča o nepravilnosti vpisa ali izpustitve kakega volivca.
Sesljan
23. januarja je bil v Sesljanu volivni sestanek vseh zaupnikov nahrežinske občine. Na sestanku so razpravljali o taktiki in o na« stopu pri bodočih občinskih vo« litvah, ki so za nabrežinsko občino zelo važne. Zaupniki so tolmačili navdušenje. našega ljud« stva zaradi skorajšnjih volitev, saj so to prve svobodne volitve v zadnjih petindvajsetih letih. V nabrežinski občini je štiri tisoč volivnih upravičencev, ki se zave«
dajo velikega pomena volivne borbe zaradi industrijske važnosti in lege tega največjega slovenske« ga trga na tržaškem Krasu. Po« zivamo vse Nabrežince, da naj se za bodoče volitve skrbno m temeljito pripravijo!
Mavhinje
Upravičeno se pritožujemo za« radi izredno slabih cest, ki vežejo naš kraj z večjimi kraji ob žele« zniški progi in ob obalni cesti. Kot kmetovalci' in delavci smo na železnico in glavno cesto nuj« no navezani in tudi naši otroci hodijo v lepem številu vsak dan v tržaške srednje šole. Zato smo res začudeni, ko nam pravijo, da nam teh cest ne bodo popravili s krediti, ki jih bo nabrežinska ob* čina dobila iz Marshallovega ob* novitvenega fonda. Asfaltirali pa bodo baje cesto, ki vodi iz De* vina proti zapuščeni obali, pri pristanišču, kamor tudi poleti za* hajajo kopalci v izredno majhnem številu. Ali, ni mogoče bolj gospo* darsko razpolagati z vsotami, ki se nam obetajo, ter iste uporab* Ijati res v pridobitvene in obno* vitvene svrhe našega občinskega gospodarstva?
^"OesčL 5. Qociškega
Deželna avtonomija
V četrtek 27. t. m. se je vršil v Vidmu prvi sestanek deželnega sveta, ki ima nalogo preučiti tudi vprašanje deželne avtonomije. Posvetovanja so se udeležili za* stopniki goriške in videmske po« krajine, zastopniki občin in sin« dikatov ter zastopniki političnih strank. Povabljena je bila tudi Slov. dem. zveza v Gorici, ki je poslala svojega zastopnika. Ta jo na sestanku izjavil, da Slov. dem. zveza zahteva avtonomijo s po« sebnim statutom.
Posvetovanja o obmejnem prometu
Posvetovanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo v Vid* mu, ki se tičejo ureditve obmej* nega prometa, se nadaljujejo in bodo po časopisnih vesteh trajala še nekaj dni. V četrtek 27. t. m. je odpotovala železniška strokov« na komisija jugoslovanske dele« gacijc. Zato vlada splošno mne« nje, da so bila vprašanja železni« škega prometa ugodno rešena.
V počastitev jugoslovanske de« legacije je italijanska delegacija
pVircdila svečan sprejem, ki sta se ga, udeležila tudi goriški pre* fekt in goriški župan.
Seja goriškega občinskega sveta
Za 19. t. m. napovedana seja goriškega občinskega sveta je bila preložena in se bo vršila prihod« nji ponedeljek 31. t. m. ob štirih popoldne 'na goriškem gradu v dvorani deželnih stanov. Na dnev« nem redu je več za občino važnih točk.
Pripombe k prireditvi Slov. akad. kluba v Gorici
Prijatelj slovenskega prosvetne« ga dela v Gorici nam piše: Dokler živimo, se učimo. Učimo sc zlasti, če delamo. Pri delu se pa vrinejo razne napake, ki jih je treba odpraviti. V umetnosti, ozi« roma v kulturnem udejstvovanju sploh, odkriva in graja napake kritika. In za tako objektivno, toda blagohotno kritiko naj sc smatrajo naslednje misli: »Demokracija« od 21. t. m. jc že prinesla oceno prireditve. Zato želim spregovoriti nekaj besed k
izbiri snovi. Snov prvega dela je bila kar dobro izbrana. Svojsko zamišljeno izvajanje posameznih točk sc je stopnjevalo do viška, jih vezalo v organsko celoto »or občinstvo držalo v stalnem stanju ugodja. To ugodje je trajalo tcs prvi del, zato je bila splošna sod« ba: »Bilo je lepo, in še bi poslu* šali in gledali«.
K drugemu delu pa nekaj> na* čelnih misli. Kot ima vsaka stvar in človeško dejanje na zemlji svoj smoter in cilj, tako je jasno, da je tudi ta prireditev jmeia svoj cilj. Pokazati slovensko z©m« ljo v vsej njeni lepoti, jo zajeti v besedi in sliki, jo prenesti n« oder, in občinstvo navdušiti za to lepoto, da bi ob njej še bolj vzljubilo svojo rodno zemljico in svoj narod. To, mislim, je bil cilj.’ Izbira Kreftovega dela »Velika puntarija« v tem praveu ni bila posrečena. Če presojamo iz zgolj umetniškega vidika: Kreft ni eden najboljših slovenskih dramatikov. Če presojamo po tehničnih vidi« kih:	izbira odlomkov je vedno
kočljiva zadeva; prizor, iztrgan iz celote, da včasih nasproten ali vsaj drugačen smisel, kot ga ima povezan v celoti.
Dejstvo je, da umetnost iu Santa. sebi namen. Prav tako je tudi dejstvo, da umetnost ni najvišja dobrina; so druge še, višje vrednote, med njimi tudi narodnost Teh vrednot tudi umetnik ne sme prezirati. Danes, ko se toliko j{o« vori o potrebi miru, reda, lju« bežni in socialne pravičnosti na svetu, je bilo tudi neštetokrat po* udarjeno, da vsega tega na svetu ne bo, dokler ne bo prišlo do preroda ljudi, do preroda njihove nravi. Kar koli sc ljudem daje za duševno hrano, je treba preteh« tati: ali je strup ali mamilo ali zdrava hrana. To velja tudi za umetnike in vse resnične in tako zvane umetnine.
In še sodba občinstva za drugi del: Preveč smo že trpeli in do« živeli, nočemo niti gledati več del, ki govore o smrti in krvi, ki jo je naš narod prelival . . .
— in
Hajka polžev
Iz večjih gradilišč zadružnih domov iz našega okraja so pričeli polži s hajko. Iz najnovejših sta* tističnih poročil je razvidno, da se bodo verjetno vsidrali na gr«« dilišče zadružnega doma v Koj« skem, Oselju ali v Černičah, kjer so gradilišča že dalj časa mrtva. Polži se bodo udobno zasidrali in ustvarili nov dom. Ne pustite^ jim tega veselja.
(Iz »Nove Gorice«)
Radio Tr3t II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 « 8.0», " 11.30 * 14.30, 17.30 « 24.00.
OB NEDELJAH : 7.15 « 24.00 ne« prekinjeno.
POROČILA : dnevno 7.45, 12.45,
14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelje 30. I. 1949. : 9J0 Kmetij« ska ura. — 11.15 Komorni zbor —
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev Vombergarjeve vese« loigre v treh dejanjih »Voda«.
— 18.00 To, kar vsakdo rad po« sluša. -	19.00 Ali že veste? — 20.30 Filmski trak. — 21.(K) Ve* sela ura. -t- 22.00 Rahmaninov: Simfonija štev. 2.
Ponedeljek 31.1. : 13.30 Odlomki iz violinskih koncertov. — 18.45 Samospeve pojo Zlata Gjungje* nac — 19.00 Zdravniški vedež
— 20.30 Sprehodi po podeželju. 20.45 Deliibcs: Lak ne; opera
v treh dejanjih.
Torek l. II. • 13.00 Češko in slo« vaške melodije. — 18.00 Klavir« . ske skladbe modernih mojstrov.
— 19.00 Človek in priroda. —
20.00 Slovensko narodne poje Slavica Batistuta. ■ - 20.30 Z do* mače knjižne police. 21.00
Shakespeare: »Othcllo«.
Sreda 2. II.: 13.00 Glasba po že« ljah. — 18.00 Mamica pripove* duje. -	18.15 Iz slovanskih
oper. — 19.00 Žena in njen svet. —, 20.00 Pesmi in plesi raznih narodov. — 20.30 Človek in šport. — 21.00 Vzori mladini: Ustoličenje na Gosposvetskem polju. — 22.00 Dobri vojak Švejk. — 22.15 Beethoven: Kla* v irski koncert v C duru.
Četrtek 3. II. : 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. — 18.00 Orkester Albert Dermelj. —
19.00 Slovenščina za Slovence.
— 20.00 Komorni zbor. — 21.00 Oskar Wilde: »Pahljača gospe Windermere«, igra v štirih de« janjih.
Petek 4. II. : 13.00 Glasba po že« ljah. - 18.15 Glasbeno preda« vanje:	Dunajska klasika. —
19.00 Tehnika in gospodarstvo.
— 19.15 Pevski koncert Potrata Pavic. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri be« sede: IrvvLng Stone, »Sla po živ« ljenju«. — 22.00 Simfonični kon« eert.
Sobota 5.//..• 12.00 Ljudje in na* zori. — 18.30 Iz slovanskih oper.
19.00	Nastop učencev osnov* ne šole v Skednju. — 20.30 Pro* gramski periskop. — 21.00 Pust« ni običaji pri Slovencih. 22.00 Večerni koncert.
Mizarji g kmetovalci 1 podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parket e in dna nudi najugodneje
CALEA
«i. TRST
90441 Viola Sonnino, 24
Za »Slov. sirot išče«
Namesto cvetja na grob poik. učiteljice Marije Jug daruje čisl. družina Brumat 500; ljudstvo v St. Mavru je darovalo poleg polj skih pridelkov za sirotišče 5c 3440; gospod grof Alojzij Ancil^ lotto jn gospa grofica Elvira An> cillotto sta darovala za naše sirote v počastitev spomina pok. Arndre« ja Vogriča dar 10.000; N. N. iz Belgije 1250.— lir.
Srčna hvala in zagotovilo hvt* težnosti in molitve !
Za uDobr. dr.« v Gorici
N.N. iz Jamelj 200 . lir.
Globoko užaloščeni javljamo, da je 18. t. m. preminula v Beogradu naša draga mati, oziroma sestra, tašča, stara’ mati in prastara mati
ANA MARIJA CAHARIJA
roj. PERTOT, vdova po pok. Ivanu Iz Nabrežine, v starosti
82 let> Žalujoči ostali
/