4. 5. 1983 MANJ, torek CENA 11 din št. 39 Neizkoriščena moč t mladih Dan mladosti LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO mladosti postali radikalno kritični, brezbrižni ali celo idejno na-sprotni. Vso družbo, posebej pa še mlade, tare gmotna stiska, ki poglablja socialno razslojenost. Stotisoči mladih šolanih ljudi so brez dela, večina je odrinjena od samoupravnega odločanja in odgovornih del. Vrh vsega pa nima mladina vedno možnosti iskreno izraziti svojih hotenj, želja, zanimanj, niti v svoji mladinski organizaciji ne, saj je slednja polna mladini tujega birokratizma in forumstva, manjka pa ji prave delovne vsebine. Vrsta negativnih pojavov v družbi, dvoličnost celo njihove lastne organizacije in nepremostljiv prepad med besedami in resničnostjo, vse to mlade ljudi navdaja s kljuboval-nostjo in se odziva z različnimi družbeno nesprejemljivimi reakcijami. Tako se mladostni žar, zanese-nost, znanje in moč mlade generacije porazgubljajo v prazno, namesto da bi s temi potenciali družba gradila svoje demokratično, gmotno in duhovno bogatejše življenje. Čeprav vsem tem spoznanjem pritrjujemo, pa mladim le prepogosto nalagamo skrb, naj sami najdejo izhod iz zagat. Nedvomno je mladina v največji meri sama odgovorna za svojo prihodnost. Pa vendarle brez pomoči ne more veliko. Vsaj moralno bi jo družba lahko podprla v njenih prizadevanjih izboljšati, obogatiti skupno prihodnost. Saj konec koncev vsi v tej skupnosti odgovarjamo za najbogatejši, a žal vse preveč neizkoriščen potencial 'svoje prihodnosti — mlado generacijo. D. Z. Žlebir Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 1125-fetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Novi predsednik zveze borcev Škofja Loka — Preminulega predsednika občinskega odbora' Zveze združenj borcev NOV Škofja Loka Antona Misleja bo zamenjal Anton Kvaternik iz Škofje Loke, so sklenili delegati na četrtkovi skupščini škofjeloških borcev. Kvaternik je bil borec Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade. Ob koncu vojne je bil politični komisar brigade, upokojen pa je bil s činom polkovnika. Anton Kvaternik je škofjeloški družbenopolitični delavec. V letih po vojni je opravljal številne zahtevne družbenopolitične funkcije, danes pa je član komiteja Občinske konference ZK Škofja Loka, predsednik komisije za zgodovino pri ZK, član statutarne komisije pri Občinskem komiteju ZK in član komiteja za SLO v krajevni skupnosti Puštal. Za svojo borbenost in delo je dobil, več odlikovanj, med drugim red za hrabrost, red bratstva in enotnosti II in red zaslug za narod II. Imenovanje tovariša Kvaterni-ka za novega predsednika zveze borcev je potrdil tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka. (dd) ---------------------":•■■"'■............X ■ ■■Umi - pl I ■pp- 28-. maja, gremo na izlet s fN § ^-* • V"r"*" - 11 ■11IIlil HaS Bela krajina g ^HkIzjutraj krenemo izpred hot«$&Cre*- j tradicionalni, vedno veseli In prijetni Glasov izlet! HBgiiibziii v Alpetourovem avtobusu, vam vsem poznana >sc oa bo poskrbela za izdatno malico in okrepčilo. StTtfmo nrinraviti. Vozili se bomo skozi Ljubljane, Hffi&rteeinnaprej po partizanski magistrali do Metlike. Larniški riJoiiajalni Betifpgoče kaj kupiti* nato p*se bo- g Sfii^prijetno zabavali v znani metliški vinski kleti ter imena drug«flfip|fljfe udeležen- J Letošnji mesec mladosti, ki bo z jutrišnjim dnem mladosti, 25. majem, in sprejemom štafete mladosti na osrednji slovesnosti v Beogradu, doživel svoj vrh, mladina praznuje v težkih družbenih razmerah. Na ramenih bodoče generacije namreč sloni odgovorna naloga zgraditi še svobodnejše, demokratičnejše in humanejše življenje. Na tej poti pa bo treba razvozlati številna družbena protislovja. Morda se je zadnje čase zaupanje družbe v mlado generacijo nekoliko zmanjšalo. Morda njena pogosto prevelika kritičnost ruši predstavo o današnji mladini kot prihodnji graditeljici družbe. Toda mladi niso zgolj zaradi svoje I BflSHHKMIil Ikenjska Beogradu zahvala in povabilo obenem Z *večerom turizma« se je v soboto zvečer v našem glavnem Mitu sklenila sedemdnevna prireditev »Gorenjska Beogradu«. Z Z se ie aorenjsko gospodarstvo na skromen način oddolžilo Beo- sA'—S Srbije. Beograjski gostje so f inskem aeit^u ,,nini svočetka so semkaj prihajali dva tipa beograjskega go-hdvsem na nri nas Mlajše privlači Gorenjska UleZ ^»»Koj« za smučanje. Starejša mir in alpski zrak pravi obliz za vsakodnevno beograj- 1 mve turistične kraje različne kultumozgodo- , Mari* da tunzem nue pasma ^ ^ ; 'pnmerki je opozorila na aei i __ denimo, na Almirine ple- L> W izaelKe oiej Razstava je bila namenjena domace- : W kropareaa s m o v zadnjih letih le dognali, da je najbolj > % gostu, za katerega smo v z j njskem<< m bU le običajen . Prav zato »Nasmdenje n j ^^ bUo za oblsk ^^S^^z^Z nekaterih gorenjskih izdelkov > »iroke porabe. „„,ir>hon način na turističnem trgu vsak zase Doslej sta ^^^^ora. »Gorenjska Beogradu. pa je . odstavila le Blea in. ntu jr y ^ USpešnem začetku v Beogra-< %jmi. gorenjski nastop i- h ■ turistov in kamor prodajo ' " 'Ta^llat^a fe treba, saj je to v svetu preskusen in že uvelja-::ljen način. C. Zaplotnik Rasti srečna, svobodna in ponosna Nedeljska svečanost ob obletnici poimenovanja karavle na Ljubelju po maršalu Titu Ljubelj — Rasti srečna, svobodna goj obstanka.« Nadalje je slavnostni in ponosna, naša Jugoslavija. Tako govornik opozoril na zaskrbljujočo je izzvenela sklepna misel iz glasbil mednarodno politično situacijo, na vojaškega pihalnega orkestra, iz grl tekmo velikih blokovskih sil, ki so pevskih zborov in solistov, recitator- jim majhne, neodvisne in neuvršče-jev, iz src številnih poslušalcev — ne dežele, kakršna je tudi Titova Ju-vojakov, starešin, mladincev, pionir- goslavija, še posebno boleč trn v pe-jev, borcev, družbenopolitičnih de- ti. lavcev, občanov — na nedeljski sve- »V celotnem sistemu obrambe ima čanosti ob obletnici poimenovanja naša vojska zelo pomembno vlogo,« karavle na Ljubelju po tovarišu Titu. je dejal polkovnik Vinko Šunjara. Po pozdravnem nagovoru Janeza »Povezanost vojske z ljudmi, sodelo-Piškurja, predsednika skupščine ob- vanje vojašnice, karavle s terenom, čine Tržič, je o liku in delu maršala Tita spregovoril pomočnik koman- danta ljubljanskega armadnega ob- ™ ^^^^^^^ s^/^Lfa močja, polkovnik Vinko Šunjara. | Spomnil se je 5. in 6. januarja 1962. | leta, ko je vrhovni komandant naše vojske obiskal ljubeljsko karavlo. i Vojaki in starešine so na to še danes 1 ponosni. Kot takrat, še živo slišijo 1 Titove besede spodbude in pohvale: I »Vi, del naše socialistične vojske, varujete ta kos meje naše socialistične \ skupnosti. To je častna in odgovorna j naloga, ki vam jo je poverila domovina in ki jo vi prizadevno in častno uresničujete.« »V štiriletnem narodnoosvobodilnem boju je padlo milijon sedemsto-tisoč žrtev. Pomeni, da je vsak deseti Jugoslovan vgradil svoje življenje v temelje nove Jugoslavije, bratske # skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti,« je dejal polkovnik Vinko Šunjara. »Zato je naša dolžnost, da branimo s krvjo priborjeno svobodo, da Varujemo, negujemo in raz- t^m^m—m—mmmmmmmmmmmm vijamo našo skupnost, bratstvo in f enotnost kot plod vseh zmag in po- | ^ g > g ^ 1Q_ ^^ Kje in kako graditi na Gorenjskem. Strani, namenjene graditeljem, na katerih najdete sporočila o možnostih nakupa gradbenih materialov, prav tako pa vas seznanjamo z možnostmi zasebne stanovanjske gradnje na Gorenjskem vojakov z mladino predstavlja enega od osnovnih izvorov moči in moral-nopolitične enotnosti vojske. Znanje in spretnosti njenih enot se meri na tekmovanjih Izbiramo najboljšo enoto, ki se letos odvija v počastitev 40. obletnice drugega zasedanja Av-noja ter velikih bitk na Neretvi in Sutjeski. Od lani, ko karavla na Ljubelju nosi Titovo ime, je njen kolektiv dosegel vidne rezultate in kot eden najpomembnejših odredov naše vojske uspešno uresničeval svoje naloge.« H. Jelovčan DANES V GLASU Zbiranje rabljenih oblačil in obutve V četrtek, 26. maja, med 17. in 19. uro organizira Rdeči križ po vsej Sloveniji tradicionalno akcijo zbiranja rabljenih oblačil, obutve, pohištva, posteljnine in tekstilnih odpadkov. Zavitke s čistimi in še uporabnimi stvarmi označite in oddajte na zbirna mesta označena po krajevnih skupnostih. 6. stran: Pred zasedanjem škofjeloške občinske skupščine l tradicije • kvalitete m- mode GLAS STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 24. MAJA 19S3 PO JUGOSLAVIJI ZBOR JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV V KOČEVJU Kočevje je bilo tri dni mesto jugoslovanskih pionirjev, ki .so sc zbrali na svojem zboru. Na Planjavi pri Kočevju so obudili spomin na zbor odposlancev slovenskega naroda, 2. zasedanja Avnoja in na ustanovitev 9. slovenske brigade. Letos namreč poteka 40-letnica vseh naštetih dogodkov in več kot 3000 pionirjev i: vse države je s temi praznovanji zgradilo še en most med mladimi in starejšimi, mecl današnjim dnem in takratnimi časi. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. SEDEMDESET TISOČ POTNIKOV V ŠENTILJU Že v petek zvečer sc je na mejnem prehodu v Šentilju promet tako zgostil, da so cariniki in drugi obmejni delavci spuščali v Jugoslavijo tudi v 12 kolonah. Tega dne je k nam prišlo okoli 30 tisoč gostov. Približno polovica je bilo naših zdomcev. Iz Jugoslavije pa je ta dan odšlo okoli 5 tisoč potnikov. Za vstop so čakali dve do tri ure. Podobna slika je bila v soboto. Tudi tega dne je prišlo k nam več kot 30 tisoč potnikov, odšlo pa 5500. Promet je v soboto tekel hitreje, gneča pa je ponehala okoli 18. ure. V nedeljo je bilo na tem najbolj obleganem mejnem prehodu mirno. OD A RAN D J E LOVCA DO PARAĆINA Po 400 kilometrov dolgi poti po Srbiji od Sjenice do Arandje-lovca je štafeta mladosti nadaljevala pot mimo številnih šu-madijskih občin ter prispela v Paračin, kjer so ji pripravili osrednjo republiško slovesnost. Od tu nadaljuje pot proti Beogradu. VODE PRIMANJKUJE Na Dolenjskem se nadaljuje sušno obdobje in se zato zmanjšujejo zaloge pitne vode. Praznijo se vodnjaki in tudi vodovodni rezervoarji imajo vedno manj vode. Največje težave imajo v višinskem svetu in v Suhi krajini. Pred volitvami Bled — Na Bledu je bila seja centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov gozdnega gospodarstva Bled, ki združuje kmete — kooperante gozdne posestnike radovljiške in jeseniške občine. Delegati so razpravljali in sklepali o obračunu temeljne organizacije kooperantov za prvo tromesečje letošnjega leta. Iz poročila o prodaji lesa v času januar—marec letos je bilo razvidno, da je bilo iz zasebnih gozdov prodanega 553 kubičnih metrov več lesa kot lani v enakem obdobju. Pa tudi iz družbenih gozdov je bila prodaja nekoliko večja kot lani. Ker bo dosedanjim delegatom samoupravnih organov 26. maja potekel mandat, so potrdili predlagane liste kandidatov za centralni svet temeljne organizacije, sveta enot, svet delovne organizacije, odbor kmečke kontrole, odbor samoupravne kon- Mednarodni dan invalidov — Dvorana Iskre na Laborah je bila v soboto. 21. maja, ko so člani kranjskega društva invalidov proslavljali letošnji mednarodni dan invalidov, nabito polna. Za začetek je govoril predsednik kranjskih invalidov Mirko Galičič, ki je spregovoril o vseh vidikih družbenega varstva invalidov od preprečevanja do rehabilitacije. Nato so se obiskovalci, med katerimi so bili tudi predstavniki mariborskega in gorenjskih društev invalidov, sprostili v kulturnem programu in ob zvokih vojaškega ansambla 12. julij. — Foto: I. K o kal j Skrb za borce V jeseniški občini so varstvu borcev NOV posvetili vso potrebno družbeno skrb — Stanovanjska vprašanja borcev obravnavajo prednostno Jesenice — Jeseniški dispanzer za borce dela že deset let, v njem pa redno letno pregledujejo 1200 borcev in 116 družinskih invalidskih upravičencev. Lani so opravili 627 sistematskih pregledov in okoli 5800 kurativnih pregledov, od tega 2700 prvih, kar kaže na precej slabo zdravstveno stanje borcev. Ugotavljajo, da prihajajo borci na preventivne preglede, pojavljajo pa se posamezni primeri, ko se borci NOV kljub večkratnemu vabilu ne odzovejo. Za klimatsko zdravljanje so lani predlagali 21 pacientov, ki so bili nujno potrebni zdravljenja in odobrili 11 predlogov, po B programu, ko je bilo zdravljenje priporočljivo, pa so predlagali 98 borcev, odobrili pa 70 prošenj. Patronažna služba jeseniške občine je lani obravnavala 115 borcev in v 54 primerih intervencijsko ukrepala. V okviru nege bolnika na domu so obiskali 15 borcev. Za borce pa v zdravstvenem domu posebej dela tudi zobozdravstvena služba, v okviru obratne ambulante pa tudi zobozdravstvena služba. Z trole delovne organizacije, disciplinske komisije, delavski svet sestavljene organizacije in odbor delavske kontrole sestavljene organizacije združenega dela. Nove delgate bodo izvolili na zborih kmetov, ki bodo po krajevnih enotah od 23. do 27. maja, v delovni organizaciji pa 26. maja. Na zborih kmetov bodo razpravljali in sklepali o poročilu o poslovanju temeljne organizacije kooperantov v lanskem letu in proizvodnem programu letos. Glasovali bodo o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno organizacijo kooperantov in dopolnitvi statuta temeljne organizacije kooperantov. Na zaključku pa bodo volili delegate v nove samoupravne organe temeljne organizacije kooperantov in gozdnega gospodarstva Bled. Ciril Rozman na Brdu Brdo pri Kranju — V soboto se je na tovariškem srečanju -bralo nad 30 nekdanjih funkcionarjev in sodelavcev bivšega okrajnega komiteja mladine Kranj z vse Gorenjske. Nekdanji clam so se tokrat prvič srečali na tak neuraden način tei njem delu. - Foto: Kokalj >r se nagovorih o nekda- ustanovitvijo zobne ambulante so odpravili čakalno dobo, protetična rehabilitacija pa je takojšnja. V jeseniški občini rešujejo stanovanjske probleme borcev s solidarnostnimi stanovanji. Zdaj imajo evidentiranih 22 borčevskih stanovanj in vsa stanovanja so zasedena. Pri stanovanjski skupnosti Jesenice čaka na ustrezno stanovanje 8 prosilcev, ki so uvrščeni v prednostno listo udeležencev NOB. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV pa gre v večini primerov le za zamenjavo stanovanja, v večini primerov pa je stanovanjsko vprašanje borcev rešeno v treh letih. Borci seveda dobivajo tudi subvencije za stanarine. Lani je znašala zajamčena pokojninska osnova za borce 13.411 dinarjev. V jeseniški občini je 327 borcev pred 9.9.1943, ki uživajo starostno pokojnino, 134 borcev, ki uživajo invalidsko pokojnino in 119 uživalcev družinske pokojnine po borcu. Izračunali so, da je skupni znesek zveznega dodatka za borce za vse tri znane vrste upokojencev za jeseniško občino za lani znašal okoli 5 milijonov dinarjev. Tako kot v vseh občinah si tudi na Jesenicah na vseh področji prizadevajo, da bi zaradi bolezni, starosti in osamelosti posameznih borcev nudili borčevskim problemom vso potrebno in nujno družbeno skrb. D. Sedej Obeležje tudi na Črnem vrhu Črni vrh nad Idrijo — V spomin na zadnjo, najhujšo ofenzivo marca 1945, ki je potekala na meji med Primorsko in Gorenjsko in ki je zahtevala še številne žrtve, so predstavniki enot, ki so bile 22. in 23. marca 1945 postrojene na Črnem vrhu nad Idrijo sklenili, da prav tu postavijo skromno obeležje. Na lesenem kozolcu bodo napisane vse enote, ki so od tu krenile proti Poreznu in Blego-šu: brigada Srečka Kosovela, Gorenjsko vojno področje, Inženirski bataljon 31. divizije, igralska skupina IX. korpusa, osebje korpusnih delavnic, Škofjeloški odred, italijanski brigadi Antonio Granussi in Triesti-no de Asalto, Oblastni komite KP za Gorenjsko, Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko ter njuna zaščitna bataljona. Vsak mimoidoči bo tu lahko razbral, katere enote so se tod zoper-stavljale zadnjim sovražnikovim sunkom. Ker gre za izredno enostavno in poceni izvedbo obeležja, bo to dokončano že do avgusta letos. Izdelal ga bo domačin iz Davče, sredstva zanj pa bodo zbrali organizatorji, predstavniki Gorenjskega vojnega področja; nekaj bosta prispevali krajevni skupnosti Davča in Cerkno, nekaj pa delavci Ete Cerkno, ki bodo prevzeli tudi skrb za čuvanje spomenika, ki bo stal v neposredni bližini njihovega planinskega doma, 200 metrov od glavne strojnice žičnice zimskega športnega centra na Črnem vrhu. Spominsko obeležje na Črnem vrhu bo odkrito 21. avgusta letos v okviru proslave 40-letnice ustanovitve IX. korpusa. D. Dolenc .. . r.i.*« občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O LAS Usunoviteji _ Qd Qrn| urednik Joie Košnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena » i™,« Stolar.Sale Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan, Lea Mencinger »rojan Lojze Erjavec s,avko Hain In Igor Kokalj - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 _ Tehnični urednik Mar ari tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Kot poltednik. od J®""®')« "'""L Liub|iana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kranju številka Gorenjski tisk, tisk ZP LjudSKa pravito j , ufedn(k 28.463 redakclja 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-51500-603-31999 - Telefoni. đirewor n « naročnjna _ Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina ganda, računovodstvo zb- varstvo. Večina jih je bila prepričana, da lahko svojega otroka le najbolje varujejo, tako kot to počno | že leta in leta praktično brez prostega časa. S pomočjo Društva so sjc«" starši kmalu opustili pomisleke is pozabili na nezaupanje, tako da bc morda takšna oblika pomoči sočloveku v Kranju še bolj zaživela. Drugo področje, kjer bi kaia*: prav tako uvesti takšno obliko pnr stovoljnega dela z ljudmi, pa je skrt za mladoletnike. Vendar pa bi s ai šno obliko, ki so jo na primer v Izbijani že dobro vpeljali, počakali & jeseni. Takrat bo Center za social* delo povabil k sodelovanju miaae urejene ljudi, ki bi hoteli prevart skrb za občasne pogovore z mlade-letniki, ki so zabredli v večje manjše življenjske težave. l ji Kršiteljev ni bilo V jeseniški občini ugotavljajo, da na področju negospodarstvi * bilo kršiteljev dogovora o uresničevanju družbene usmerit^ razporejanja dohodka — Uvoz pokrit z izvozom Jesenice — Po podatkih zaklju- čnih računov jeseniških delovnih in temeljnih organizacij združenega dela je primerljivi dohodek jeseniškega gospodarstva lani porasel za 30 odstotkov. Kazalec, ki tudi vpliva na možno višjo rast osebnih dohod-ko je izvoz na konvertibilno tržišče ob pogoju, da je uvoz pokrit z izvozom vsaj 30 odstotkov. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku gospodarstva znaša okoli 4 odstotke, kar je za 59 odstotkov več kot v minulem letu. 71 odstotkov celotnega jeseniškega uvoza je pokritega z izvozom na konvertibilno področje, kar je za 38 odstotkov več kot leta 1981. Na podlagi teh kriterijev bi se osebni dohodki v gospodarstvu lahko povišali za 33 odstotkov, dejansko pa so se manj. Jeseniško gospodarstvo ni bilo kršitelj dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Povprečni mesečni osebni dohodek — čisti — je bil višji za 24 odstotkov in je znašal 14.312 dinarjev. Še vedno je najvišji v panogi finance in druge poslovne storitve, kjer je znašal okoli 27.000 dinarjev, najnižji pa v gostinstvu in turizmu, kjer je znašal 11.508 dinarjev. Najbolj so osebne dohodke dvignili v trgovini za 26 odstotkov, najmanj pa v stanovanjskih in komunalnih dejavnostih za 16 odstotkov. Po prvih podatkih se je ustv, dohodek v prvih štirih mesecih njega leta v primerjavi z en lanskim obdobjem povišal za 14 odstotkov, izplačane mase bru osebnih dohodkov pa za okoli 16 i-stotkov, kar pa ni v skladu z dogow romza letos. Z upoštevanjem zaoš»i janja lani pa je takšno poviša^]* upravičeno. Izvršni svet Jesenice * ocenil, da so kršitelji dogovora as* organizacije združenega dela. ki se prekoračile dovoljeno maso osebah dohodkov po določilih dogovora -imajo obenem višje povprečne neosebne dohodke kot je povpreče*4 gospodarstvu jeseniške občine Ta*«" se smatrata za kršitelja Vatrostato* Jesenice in Savske elektrarne - ~ meljna organizacija Hidroelekt-"^ na Moste. Na področju negospodarstva ša povprečni osebni dohodek 15-47$ dinarjev, najvišjega imajo v parov finance in druge poslovne ston>< Po podatkih službe družbenega k V govodstva jfe na področju negospr darstva formalno kršilo določila :so govora 14 organizacij združene^* dela, kar je več kot leto poprej dar so bile vse vsebinske spremerr. be, ki so povzročile te prekorač nv predhodno dogovorjene. Dejanih kršiteljev dogovora v negospoca:-stvu ni bilo. D. Sede; '.-i Spominska plošča Karlu Sef manu, borcu » ovednji proslavi ob krajevnem odkrili spomit 15. maja, so na zidu nekdanjega f^^cu L severno mejo. O sko ploščo nadporoemku Karu-J^^bil narednik v Šefmanov: bojih leta 1919 je govoril Lojze Smole), ki je m vsl prešiwh četi. Poleg številnih domačinovso H borci za severno mejo jesemske obč ne. Plosco je u -,a;r;: stavnik Joža Straž,šar. V ^^r^ToZ^m m pionirji poči-orkester jeseniških železarjev, folklora u ftdfcorc Se%xanov ml:;: tniškega doma za zaščito otrok iz SambmM**U ia]mlajšlr je bil namreč prodan in preurejen za ^\^^spoT1Unsko plošče Sombora. Predstavnik doma je obljubil, da bodo P vzorno skrbeli. - Foto: B. Blenkus -„-- 24. MAJA 1983 GOSPODARSTVO _3. STRAN GLAS tanovanjska gradnja s zaključena, zdaj ' bbvozna cesta gradbena operativa jeseniškega Gradbinca opravlja vadbena dela od Rateč do Kranja - Končno so delovne nje jeseniške občine zbrale denar za obvozno cesto — V jeseniški gradbeni Gradbinca iz Kranja je za-400 delavcev, ki delajo na gradbiščih od Rateč do Kraji opravljajo gradbena dela pri mjskih blokih ter javnih ob-nizkih gradenj do vzdrževa-v jeseniški Železarni. 0 delu gradbene enote Gradbinca Jesenicah smo se pogovarjali z Hlebanjo, ki vodi jeseniski kolektiv. 'Utosnji plan realizacije znaša ^ milijonov dinarjev, in ga bomo * i z velikimi delovnimi napori, naložbena aktivnost na vseh ph precej upadla,« pravi Rudi ija, »večkrat se moramo zado-tudi z manjšimi gradbenimi s tem pa smo razdrobljeni in Mnno manj učinkoviti, fov zdaj zaključujemo stanovsko gradnjo v Mojstrani, kjer se stanovalci vselili v štiri stanovske bloke in tako bo v Mojstrani fcpaj 9 stanovanjskih blokov. Delala gradbišču na Hrušici, kjer bo zgrajenih 106 stanovanj za sa-tepravno stanovanjsko skupnost lisice ki povezuje kupce stanovi raznih delovnih organizacij je-občine. V centru II na Jese-gradimo stolpnico s 40 stano-m bo zgrajena v začetku prilega leta v centru II na Jeseni-ja je v pritličju več poslovnih " Wov. prodajalne in trgovski W Wjn za delovne organizacije kot -eko Varteks Varaždin, Beko Be-gd. nekaj pa je še neprodanih in Ndvidevamo, da bodo s stolpni- 1 izgradnjo zaklonišč ter zuna-lir^itvijo dela letos v centru II zaključena. Caka pa nas se _ r>.,a ožine z izgradnjo obvozne »K ki jo začnemo graditi prav te ^Cesta bi morala biti že Kar je primanjkovalo denarja, tobiiška skupnost za ceste pa tudi •ogla financirati izgradnje kot je Wno dogovorjeno. S samotnim sporazumom med delovni organizacijami jesemske obe - 4w ^ cesto vendarle namenili Mm sredstva. , .. Wna cesta bo zavila pri^tevb. a zavarovanja na Tavčarje-rotorja in se nadal evala Pr, delavnicah mimo cari-^a južni strani proti zelez-pri podhodu pa se pn- ^ci^ilktga Gradbinca >3viiaio razna dela v jeseniski ze-gradnje temeljev do ^kcij manjših rekonstrukc ""^zevanja do gradnje industrij skih hal. Z investitorjem KŽK Kranj obnavljamo farmo Hrastje.v Kranju, predelujemo objekte za agrotehniko ter opravljamo rekonstrukcijo in postavitev nove hale za Oljarico. Razen tega potekajo še nekatera manjša dela ter seveda gradnja šole na Koroški Beli. V Iraku je zaposlenih 21 delavcev. Prav v tem času smo organizirali intenzivni tečaj francoščine, ki se ga udeležujejo tako inženirji kot delavci, ki bodo šli septembra na delo v Alžir. Teh je okoli 40, stanovanjska gradnja v Alžiru pa bo potekala v okviru GlPOSa. Povprečni osebni dohodek znaša 13.500 dinarjev, v zadnjem času pa prihaja do fluktuacije predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, ki se prav zaradi nizkih osebnih dohodkov pri nas raje odločajo za delo v železarni, Vatrostalni in odhajajo k železnici. Pričakujemo, da se bodo začela dela pri gradnji jeklarne II na Jesenicah in da bomo sodelovali pri izgradnji. Pojavlja se več investitorjev, ki nameravajo v prihodnje graditi, vendar dokler nimajo zbranih vseh sredstev, so to le dogovori brez dokončnega programa. Načrtuje se gradnja Planine III v Kranju, kjer bomo sodelovali s kranjsko gradbeno operativo, gradnja šolskega centra v Kranju, trafo postaja Okroglo, rekonstrukcija prostorov Vatrostalne na Javorniku, rekonstrukcija objekta Slovenijaavta v Kranjski gori, zaključili pa bodo dela na Kredarici. V vsem gradbeništvu pa je problem gradbenega materiala, vse se draži, pojavlja se ostra konkurenca za pridobivanje gradbenih del, razdrobljenost, celotni prihodek upada, ostanka dohodka je malo. Znižati smo morali vso investicijsko nabavo. To je osiromašenje, saj moramo popravljati stare stroje, kar pa ni rentabilno. Prizadevanja so precejšnja in se vsi skupaj trudimo, da bi dosegli planirani prihodek in zagotovili boljše osebne dohodke ter ustvarili vsaj minimalni ostanek dohodka.« D. Sedej Poljane — Obnova ceste skozi Poljansko dolino, čeprav počasi, le napreduje. Asfaltno prevleko je pred nekaj tedni dobil odsek od Visokega skozi Poljane. Čeprav je bilo pričakovati, da jo bodo že predali namenu, še vedno na obeh straneh prometni znak opozarja, da je še vedno zaprta za ves promet. Domačini vedo povedati, da zato, ker je most čez Ločilnico višji od ceste. Foto: F. Perdan SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Čas drugega odločanja za poklic (2) L a-. odrasle mladosti lah- „jen z i je ^ebnost^niega šoTanja, ko se ob zanetimo s casom sredn ega sa j m]ad -lo_ !f' ka?1 samo s tojn o ob 1 lkuj e v osebnost gradi ze dokaj samostoj^ vrednot, se ekonom- : ZnaC^ivaia V tem času se približuje svojim po- osamosvaja, v mbna dimenzija njegove '. crnm ciljem, ki buologije vemo, da se clove- Vnesti. IVforeije umirja v starosti 16-1« let in :VOdUfeH S tem času duševno najbolj razg.- : " mla interesi sposobnosti, značajske vrline so ^r Zna"J k iih doioča in razvija sam zarad, svoje "^•nostTali pa tudi ne zaradi malomarnega odnosa '. samega sebe. , interesi. To je dimen Vsebina vsake osebnos^^ d a n osti že z rojstvom, a, za katero ugub srednjim otroštvom, v predpu-""Jžina jih se javljajo kot lastni intere- >rteti in puberteti pa se pojavu ^ u jz SSS-, motiviranosti. Interesi, ki jih mlad človek razvija iz neke notranje nagnjenosti do področa, predstavljajo pomemben motiv za učenje, delo, študij. Realistično praktično naravnanost izkazuje mlad človek usmerjen v telesne aktivnosti, obrnjen navzven k ljudem, vešč mnogih praktičnih del, daljše študijsko delo pa ga ne privlači. Veseli ga reševanje konkretnih problemov in želja po takojšnji akciji. Intelektualno reziskovalna naravnanost je zgornjemu nasprotna, mlad človek z veseljem študira, razmišlja, želi se dokopati do globljih spoznanj človekovega bivanja in odnosov med ljudmi. Običajno je v to usmerjen mlad človek tudi manj komunikativen, srečen pri knjigi, mnogokrat tudi v umetnosti. Pedagoška in socialna naravnanost združuje lju-•di, ki čutijo zanimanje za delo na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, sociale. Mlad človek ima veselje za humano, požrtvovalno in nesebično pomoč soljudem v stiski. Običajno je tudi pripravljen svoje osebne intetese podrediti sočloveku in ne izkazuje želje po gospodovanju. Ne smemo prezreti umetniško estetske naravnanosti, ki jo čuti mlad človek do doživljanja lepote in do ustvarjanja bodisi z živo besedo, pesmijo, sliko, kipom. Umetniški interesi običajno kažejo ljudi z razgibanim čustvenim življenjem, manjšo dojemljivostjo /.a zunanje vplive in veseljem do razmišljanja, pa tudi z željo učinkovati s svojo posebnostjo. Mentalno reproduktivno naravnanost izkazuje mlad človek nagnjen k natančnosti, sistematičnosti, pridnosti, urejenosti. Zanimanje za to področje se kaže v veliki redoljubnosti, potrpežljivosti pri delih, ki zahtevajo sistematično in natančno delo, kjer ni treba odkrivati kaj novega, kjer je mir pred zunanjim svetom. Tu je red in delo pomembnejše od človeka. Vendar pa se pri posamezniku te interesne naravnanosti lahko kažejo v različnih kombinacijah in ne tako izkristalizirani pojavnosti. Antonija Habjan-Križaj Cene, izvoz in proizvodnja Delegati zvezne skupščine naj bi v kratkem dobili v roke program dolgoročne stabilizacije, še prej pa naj bi obravnavali gospodarska gibanja v letošnjem letu. Majsko obravnavanje gospodarske politike, zato je treba pričakovati, kot menijo poznavalci, tudi letos še pred poletjem nov sveženj ukrepov, ki naj bi zaokrenili ali vsaj zaustavili nekatera letošnja negativna gospodarska gibanja. Novi ukrepi gospodarske politike, ki so jih že napovedali predstavniki zvezne vlade, naj bi se nanašali predvsem na cene, izvoz in proizvodnjo. Cene naj bi postopoma in selektivno odtalili, s čimer naj bi. odpravili sedanja, pogosto že kar absurdna nesorazmerja. Vendar pa se je treba še dogovoriti, kako ob odtalitvi zaustaviti pravo eksplozijo cen. Še bolj zapleteno pa je pri izvozu in proizvodnji. Na.pogled se sicer zdi, da zlasti pri izvozu na konvertibilna področja ni potrebnih kakih novih ukrepov in posegov. Do konca aprila je bil izvoz na konvertibilno področje za 19 odstotkov večji kakor lani v enakem času. Primanjkljaj se je znižal za 60 odstotkov. Prva številka je tudi zelo blizu resolucijskim ciljem, saj smo si zastavili, da bomo letos v Jugoslaviji povečali izvoz na konvertibilno področje za petino. Vendar ob končnem seštevku deviz, zaradi teh tudi izvažamo, ni vse tako lepo. Devizni priliv je ob 19 odstotkov večjem izvozu kar za 18 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju. To se zdi sicer nelogično, vendar je točno. Prvi vzrok za takšne številke je izvoz za vsako ceno, kar pomeni, da izvažamo mnogo pod ceno oziroma za vsako ceno in iztržimo za več blaga celo manj kot lani. Glavni vzrok pa je prav gotovo izredno nagla rast takoimenovanih kompenzacijskih poslov. V neredu, ko se ni vedelo, koliko deviz naj bi izvozniku ostalo in ko nobena delovna organizacija ni bila prepričana, da bo odstotek deviz, s katerim razpolaga, stalen in, da se ne bo čez noč z novim odlokom zmanjšal, je gospodarstvo poiskalo druge oblike mednarodnega sodelovanja, da bi ohranilo proizvodnjo in zagotovilo delo zaposlenim. Množično se je spustilo v menjavanja blaga za blago, izvažalo je zato, da bi mu partner iz tujine dobavil surovine. Tako je ohranjenje proizvodnje osiromašilo devizno blagajno. Vendar pa tudi s takšnimi injekcijami nismo v Jugoslaviji uspeli zagotoviti večje proizvodnje. Aprila je bil obseg proizvodnje celo za 3 odstotke manjši kot aprila lani, v prvih štirih mesecih pa za slab odstotek manjši kot v enakem času lani. To je slejkoprej posledica slabe oskrbljenosti s surovinami in materialom za proizvodnjo, ki je vse bolj odvisna od uvoznih možnosti države. Glede na to, da se izteka čas, ko smo imeli pri plačevanju obveznosti do tujine določene olajšave, je pričakovati še manjše možnosti uvoza. Zato le s kratkoročnimi ukrepi prav gotovo ne bo moč oživiti proizvodnje oziroma bodo ukrepi imeli smisel le, če bodo sestavni del celovitih sprememb v našem gospodarstvu. To pomeni, da se bo moralo gospodarstvo začeti privajati ekonomskemu vrednotenju vsake proizvodnje, vsakega poslovanja kot tudi sprejemanja gospodarskih planov in odločitev. ^ g v.___—-✓ Gradnja hleva na blejskih Blatih kasni Čakajoč na molžišče Otvoritev novega hleva za 180 krav na Blatih pri Bledu je bila načrtovana za delavski praznik, vendar se je gradnja zavlekla zaradi dobave opreme za molzišče. Bled — »Hlev na blejskih Blatih bo nared, ko bo začelo delovati njegovo »srce« — molzišče. Kdaj bo to, je težko napovedati. Greditelji, delavci gradbenega podjetja Gorica iz Nove Gorice so doslej dela opravili v roku in niso krivi za zakasnitev. Zataknilo se je pri dobavi opreme za molzišče, vredne blizu 10 milijonov dinarjev. Velja pa počakati, saj gre za sodobne naprave, ki v eni uri po-molzejo sto krav in ohranijo kakovost namolženega mleka. Zdaj bi morali razmišljati tudi o računalniško vodenem dodajanju močnih krmil in drugih krmnih dodatkov. Na ta način bi bolje izkoristili sposobnost molznic, povečali bi gospodarnost prireje in izognili bi se temu, da bi kravi nasuli v jasli več krmil, kot jih zasluži,« pravi vodja blejskega delovišča Karel Pivec. Lani so na posestvu namolzli 861 tisoč litrov mleka. To je 264 tisoč litrov več kot pred desetimi leti, vendar 62 tisoč litrov manj kot lani. Molznost blejskih krav, ki so takoj za rekorderkami iz Poljč, je bila lani 6332 litrov ali 395 litrov manj kot leto poprej. Zaradi tega so na delovi-šču lani prigospodarili tudi milijon * in 17 tisočakov izgube. Zakaj manjša mlečnost krav? »Blejska Blata so največje gorenjsko kmetijsko gradbišče. Gradimo nov hlev, poleg tega izsušujemo še večino 53 hektarov obsežnega travnika v bližini hlevov. Površine za pašo so bile zavoljo tega znatno zmanjšane in to se je poznalo v mlečnosti in gospodarjenju nasploh. V takšnih razmerah nadaljujemo tudi letos. Prirejo mleka v sedanjih težavah z (dragim) gorivom draži tudi razdrobljenost naših travnih površin. Malo več kot tretjino jih imamo v bližini hlevov, vse ostale v Lescah, na Golfu in na Mežaklji. Poslabšujejo se delovne razmere, zato že nestrpno čakamo preselitve v novi hlev. V enem od dveh starih hlevov je namreč še vse delo ročno, v drugem so pehala za odstranjevanje gnoja in možnosti za dovoz krme. Molzača pričenjata z delom ob tretji uri zjutraj. V vsakem vremenu morata najprej na pašnik po 140 krav in jih nagnati v hlev. Molža traja zdaj dve uri in pol, medtem ko se bo v novem molžišču skrajšala za eno uro,« ugotavlja vodja delovišča. Prvi predračun za novi hlev na blejskih Blatih je bil napravljen pred štirimi leti in je znašal deset milijonov dinarjev. Zadnji, ki tudi ne bo obveljal, je postavil številko 75 milijonov. »Ce zadnji dve leti ne bi nastopili tudi za kmetijstvo nekoliko ugodnejši dnevi, bi si moralo 14 zaposlenih na delovišču bržčas poiskati kruh drugje. Zdaj je zanesljivo — hlev bo! Letna prireja mleka naj bi se s sedanjih 860 tisoč litrov povečala na milijon in 350 tisoč. Obenem s tem bomo utišali glasove varstvenikov okolja, ki so celo onesnaženost jezera povezovali s farmo na Blatih. V novem hlevu se bo gnojevka zbirala v jamah pod hlevom in ne bo možno kakršnokoli odplakovanje v bližnji potok.« C. Zaplotnik Notranjost hleva za prosto rejo 180 molznic je nared.Izjema je molzišče (na desni), kjer kasnijo z dobavo opreme. — Foto: C. Z. G LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 24. MAJA 19S3 Turizem naš vsakdanji V zadregi ponudi tujcu svoj bencinski bon kar receptor Hude težave, ki jih imajo tujci ob nedeljah, če jim zmanjka bencinskih bonov, ker so agencije zaprte, bencina pa za devize ni moč kupiti — Devize naj bi združevali z gospodarstvom in si zagotavljali razširjeno reprodukcijo Bled — Direktor hotela Toplice na Bledu, Franc Učakar, je dolgoletni turistični delavec, z docela neskaljenim pogledom na poti in stranpoti našega turizma. Ze leta in leta spremlja domače in tuje turistične tokove ter si skupaj z vsem delovnim kolektivom Toplic prizadeva za kar največ turističnega obiska in seveda za kar najbolj debelo mošnjo turističnih deviz. Že mlad se je odločil za turizem, končal turistično srednjo šolo ter bil na delovnih mestih v hotelih od Pokljuke do Bleda. Dolga leta je bil pomočnik direktorja topliškega hotela in zdaj je direktor Toplic že dve mandatni dobi. Bil je skratka na vseh delovnih mestih od kuhinje do računovodstva. Pozna torej vsa gostinska opravila in danes odlično vodi hotel Toplice. Z njim so se pogovarjali o turizmu nasploh, o letošnjih turističnih pričakovanjih in o možnostih nadaljnjega turističnega razvoja. »Mislim, da je osnovna hiba razvoja v tem, ker iz leta v leto spreminjamo turistično politiko in se vedno znova odločamo za nove akcije, »pravi direktor Toplic,« odločno pa bi morali ohranjati kontinuiteto. Pri tem mislim na tečaje menjave, oskrbo z materiali, na zastoje na meji, na uvoz, denimo časopisov. Vsega tega si turistično gospodarstvo ne želi, potrebuje usklajeno propagandno akcijo, enotno, skupno. Vsi skupaj moramo Evropi povedati, da vendarle ni tako, kot piše o nas tuja propaganda saj večina zasebnih gostov verjame svojemu časopisju. Uvedli smo devizne čeke in to je morda rešitev za leto dni, trajna pa nikakor ne. Ugotavljamo, da ga kljub ponudbi tujci ne vzamejo tako zelo radi, kot smo pričakovali: pri nas je zanje vse poceni in se kvečjemu čudijo, da ob tako nizkih cenah ponujamo še popust. Tujce moti tudi silno kompliciran način plačevanja bencina. Če se ob nedeljah zapeljejo na črpalko in nimajo bonov, jih nimajo kje ku- POROČILI SO SE: V ŠKOFJI LOKI SO SE POROČILI: Jović Zagorka in Dragoja Cunjak iz Železnikov; Marija Ču-far in Rudi Rejc s Češnjice; Milena Debeljak in Franc Miklavčič iz Gorenje vasi; Josipa Ružić in Janez Kezele iz Delnic; Darja Dolinar in Boštjan Bergant iz Loke; Jana Dolenc in Janez Dolenc iz Železnikov; Tatjana Hikelj in Jožef Ziherl iz Loke; Frančiška Kristan in Franc Golija iz Zalega loga; Amalija Naglic in Andrej Zakelj iz Žirov. V RADOVLJICI SO SE POROČILI: Darja Arh in Janez Mravlja iz Lesc; Majda Guštin in Florjan Resman z Bleda; Lučka Skvarča in Jože Knific iz Zgornje Besnice; Marija Košnjek in Janez Pušavec z Ovsiš; Bojana Anžič in Matjaž Žaberl iz Ljubljane. NA JESENICAH SO SE POROČILI: Jožica Kurent in Janez Mali z Brega; Mojca Jerovšek in Bo-ian Novak s Hrušice. V KRANJU SO SKLENILI ZAKONSKO ZVEZO: Sonja Kern in Anton Ster iz Predoselj; Majda Nastran in Ivan Korošec iz Cer-kelj Elizabeta Škofic in Dušan Juhant iz Preddvora; Jožica Kr-„ičar in Andrej Perčič z Golnika; Marija Pipan in Silvin Srnolic iz Kranja; Darka Jelovčan in Andrej Jakop iz Ljubljane; Viktorija Tršan in Anton Košnjek iz Naklepa Jelka Grilc in Vinko Luc.c iz Kranja; Marija Herenc.c m Raj-ko Drinovec iz Naklega; Bojana Turk in Nena Djokovic s Črnivca; Urška Pogačnik in Rok Potočnik iz Bukovice; Mihela Sajov.c m Miran Šifrer iz Žubnice; Bng.ta Pustavrh m Matej Herlec iz Preddvora. ____ piti, saj so agencije zaprle vrata, z devizami pa bencina ne morejo plačati. Zgodilo se je že, da je sam receptor ponudil zbeganemu gostu svoj, litrski bencinski bon, da bi ga je rešil hude zadrege in se odkupil za lastno neugodje, ki ga ima ob tem, da so gostje brez bencina. Dokler oskrba vsega jugoslovanskega tržišča ne bo zadovoljiva, tudi turistične občine ne morejo reševati pomanjkanja, kajti jugoslovansko tržišče bo pač kupovalo tam, kjer je — v turističnih središčih. Blejska sezona se je začela približno tako kot lani in pričakujemo, da ne bo bistveno slabša. Največ gostov je agencijskih iz Anglije, med individualnimi so Nemci, privablja precej golf igrišče. Mislim, da ni treba nobene panike, saj bo gostov približno enako kot Inni Ob začetku leta smo imeli zelo veliko domačih gostov, saj niso toliko potovali v inozemstvo. Pri tem pa je treba povedati, da hoteli v zimski sezoni domačemu gostu prodajajo storitve precej pod lastno ceno. Jugoslovanski gost ni sposoben plačevati ekonomske cene in ne slediti visoki rasti inflacije, zato razliko nadomesti poletni tuji gost. Domači gost je odštel za penzion do 900 dinarjev, v sezoni pa je penzion v našem hotelu do 3.200 dinarjev. Gre torej za precejšen regres in zato trditev, da domači gost rešuje hotelirje, ne velja. Ugodneje je zapirati hotele kot prodajati pod lastno ceno, čeprav osebno nisem za to, da bi bili kadri zaposleni le v sezoni. Gostinskim delavcem je treba nuditi stalno in kontinuirano zaposlitev. Turizem naj bi bil v enakopravnem položaju kot vse gospodarstvo. Dolžni smo zato plačevati vse družbene dajatve, obenem pa zahtevati, da tudi gospodarstvu enakovredno razpolagamo z devizami. Ni prav, da je izvoz ene panoge višje vrednoten s stimulacijami kot turizem. Rešitev pa je seveda v realnem tečaju in tedaj ne bodo več potrebne stimulacije. Če pa se primerjamo z ostalimi turističnimi državami imajo bistveno drugačne inšturmente za hotelirstvo, saj so v začetku hoteli oproščeni vseh davkov. Devize, ki pa jih ustvari turizem, naj bi združevali z ostalim gospodarstvom in si tako zagotavljali denar za nujno razširjeno reprodukcijo.« D. Sedej Tržiški otroci letujejo Lani je v Novigradu in na otoku Stenjaku letovalo 319 tržiških otrok — Za letos prijave še sprejemajo — Najnižji prispevek staršev k polni ceni dvajsetdnevnega letovanja bo znašal 1300, najvišji 3200 dinarjev Tržič - Predšolski in šolski otroci iz tržiške občine že vrsto poletij letujejo v Pineti pri Novigradu in na otoku Stenjaku. Lani jih je bilo v obeh letoviščih 319. Za 33 malčkov je počitnice ob morju pripravila vzgoj-novarstvena organizacija Tončke Mokorelove, mdtem ko je 286 socialno in zdravstveno ogroženih otrok, od tega 38 predšolskih, letovalo prek Zavoda za letovanje iz Kranja. V okviru sodelovanja s slovenskim klubom Triglav iz Reutlin-gena se je med vrstnike iz domovine uspešno vključilo tudi sedemnajst otrok naših zdomcev. Za letovanje so prispevali del stroškov starši, razliko do polne ekonomske cene pa sta zagotovili občinska skupnost otroškega varstva in zdravstvena skupnost. Za petnajst otrok je celotne stroške pokrila skupnost otroškega varstva. Polna cena za dvajsetdnevno letovanje, vključno s prevozom, je lani znašala 5380 dinarjev, najvišji prispevek staršev pa je bil glede na dohodek na družinskega člana 2500 dinarjev. »Letoviiči v Novigradu in na otoku Stenjaku sta funkcionalno zgrajeni in opremljeni,« je povedala Zdenka Maglica iz strokovne službe skupnosti otroškega varstva Tržič. »Za preventivno in kurativno zdravstveno varstvo je v obeh letoviftčih v vsaki izmeni organizirana splo&na ambulanta z zdravnikom in medicinsko eestro. Za varstvo, vzgojno delo in prijetno počutje otrok pa skrbijo vzgojitelji. Na deset predšolskih oziroma petnajst šolskih otrok pride en vzgojitelj, ob vzgojiteljih pa so v vsaki izmeni Se pedagoški vodja s pomočnikom in rezervni vzgojitelj.« »Med letovanjem se otroci razen kopanja in splošne koristne rekreacije vključujeio v razne športne, kulturne in zabavne pri-reditve ter tekmovanja, ki imajo za cij utrditev zdravja, kolektivnega dela in razvijanje otrokove duševnosti. Zanimivo je, da se je z letovanja vrnilo le nekaj otrok brez osnovnega znanja plavanja,« je še povedala Zdenka Ma-glica. Letošnja ekonomska cena za dvajset dni letovanja znaša 6950 dinarjev. Odbor za družbeno varstvo otrok in svobodno menjavo dela je že aprila sprejel lestvico za diferencirano pokrivanje stroškov. Tako bo Šestdeset let zvestobe — Te dni sta v Selu pri Vodicah Antonija in nee Jež praznovala 60-letnico skupnega življenja. Redek jubilej proslavili v družinskem krogu. Mama Tončka, ki je lam dcp*i» 80 let je mlada služila pri kmetu v bližnji Skarucni in tam sp 4 leta starejšega Janeza. Že po sedmih tednih poznanstva sta se bilo je 7 maja 1923. leta v Vodicah. Oče je bil zidar, mati pa je v dnino k okoliškim kmetom, da so se laže preživeli. V zakonu je rodilo pet otrok. Življenje jima ni prizanašalo, saj je bil oče rai. že v I svetovni vojni. Ker je bil kasneje dolgo časa v bolniški se je mama Tončka zaposlila na vodiški pošti. Pred nedavnim je bila prvikrat v bolnišnici. a je tako hitro ozdravela, da se jo je prijelo ime vi qorenjski hrast«. Vseskozi sta trdo delala, delo ju je tudi zbliz* in tudi na stara leta ne počivata. Se pred nedavnim je oče v prek 200 butar in pripravil drva za zimo. Tudi razumevanja in < ske topline v 60 letih ni manjkalo, česar si želita še naprej. zdravja si ne želita veliko. Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke. Foto: -fr ~ Novi pastir udarja močneje Roman Gorjup iz Šmarce pri Kamniku, kooperant žalskega Hmezada, je pričel letos poleg že uveljavljenih električnih pastirjev izdelovati aparat z močnejšimi »udarci«, s katerim je mogoče varovati živino tudi znotraj 50 kilometrov dolge sklenjene žične ograje. letos najnižji prispevek staršev 1300 dinarjev in najvišji 3200 dinarjev. »V šolski ambulanti Zdravstvenega doma Tržič že nekaj časa pregledujejo in vpisujejo otroke, ki bi radi letovali na Stenjaku ali v Novigradu,« je dejala Zdenka Maglica. »Izmena za Ste-njak od 2. do 21. julija je že zasedena, medtem ko je za šolarje avgusta in za predšolske otroke junija še nekaj prostih mest.« H. Jelovčan Dan Gorenjskega odreda v Žirovnici Krani — Na zadnji seji odbora Gorenjskega odreda 17. maja je bilo dokončno sklenjeno, da bo zbor borcev Gorenjskega odreda v nedeljo 19. junija v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici. Na tem zboru bodo borcem Gorenjskega odreda, ki še niso prejeli plaket, le-te podeljene. Slovesno pa bodo podeljene tudi zastave Gorenjskega odreda in sicer osnovni Soli v Žirovnici, pohodni enoti Gorenjskega odreda Gimnazije Krani, novoustanovljeni pohodni enoti Gorenjskega odreda šole Franca Marna Vodice ter taborniškemu odredu Gorenjskega odreda osnovne šole v Cerkljah. Na seji ie bilo poudarjeno, da bodo vsem borcem, za katere se bo kasneje ugotovilo, da so bili borci Gorenjskega odreda, plakete podeljene ob drugih priložnostih. Vsekakor pa bi ne smel biti nihče izpuščen. Zato prosijo vse krajevne organizacije zveze borcev, da v svojih sredinah ponovno pregledajo, kateri od njihovih članov je bil v Gorenjskem odredu in izpolnejo posebni anketni list. Podatke naj bi dali tudi za padle in po vojni umrle borce Gorenjskega odreda, kajti v knjigi o Gorenjskem odredu, ki jo pripravljajo, bodo objavljena vsa imena borcev, ki so bili v katerihkoli enotah Gorenjskega odreda, ki je deloval od junija 1942 pa do 27. avgusta 1944, ko sta bila iz enot Gorenjskega odreda ustanovljena Ko-krški in Škofjeloški odred. Katere enote je obsegal Gorenjski odred smo podrobno opisali v Glasu z dne 8. aprila, številka 27, 12. maja letos pa je bila organizacija Gorenjskega odreda predstavljena tudi v TV-15. D. D. Šmarca pri Kamniku - »Novi pastir ima to prednost, da zaradi močnih sunkov ni tako občutljiv za »stranske porabnike« električne energije — za travo, ki raste do žične ograje, na veje, ki se prislonijo ob žico. To je obenem tudi slabost običajnih pastirjev, pri katerih stranski porabniki močno zmanjšujejo njegovo učinkovitost. Pred vsako pašo je zato treba obhoditi pašnik in preveriti, če »udarci« potujejo po tokokrogu. Zaradi močnih električnih sunkov je novi pastir primeren predvsem za varovanje ovc. Te imajo na sebi debel »kožuh« volne. Razumljivo je, da morajo dobiti močan »udarec«, če jih hočemo zadržati na ograjenem pašniku,« pravi Roman Gorjup iz Šmarce pri Kamniku, ki že osmo leto izdeluje za žalski Hmezad električne pastirje in nekatere druge kmetijske stroje. Najnovejši Gorjupov pastir iz serije Herkulesov ima za vir energije dva 12-voltna akumulatorja; oboje je postavljeno v masivno železno škatlo, ki se zaklene in jo je moč pritrditi na betonsko ploščo ali na drugi nepremakljivi predmet. Zaradi tega ga ni treba po vsaki paši nositi domov in je bolj ali manj varen pred tatovi. Novega pastirja se bodo poleg kmetov razveselila predvsem družbena posestva ter pašne ovčarske in živinorejske skupnosti, saj lahko varuje živino znotraj 50 kilometrov dolge žične ograje. Na pobudo Lovske zveze Slovenije pa izdeluje Gorjup skupaj i obrtnikom iz Traina še večžičt* ograje za varovanje polj in posevkov pred divjimi prašiči, jelenjadjo a drugo divjadjo. Takšno ograjo so doslej na Gorenjskem postavili cc a P K » Podvina proti Begunjam ter v Suhi ^' krajini, kjer so kmetom veliko škočo povzročali divji prašiči. Poleg te^. izdeluje Hmezadov kooperant samodejne krmilnice za krmljenje drobnice, perutnine, prašičev, fazanov in rib. To so v bistvu mar.jš silosi prostornine od 350 do 450 litrov, ki v nastavljenem času natrosijo živalim povsem določen odmerek zrnate hrane. C. Zaplotnii Konec maja miss narcis Jesenice — Narcise pod Golico so letos zaradi toplega aprila razcvete* teden dni prej kot prejšnja leta. Zate je bilo maja ob sobotah in nedehai vse polno obiskovalcev narcisnih fv^ ljan v Plavškem rovtu. v Planini^ pod Golico in na Pristavi. Osredki vsakoletna turistična prireditev Miss narcis pa bo letos v Planini poc Golico zadnjo nedeljo maja ob gas. skem domu. Za kulturno-zabave program bo poskrbelo turistično društvo Jesenice, za jedačo in pijačo Hotelsko podjetje Gorenjka Jesen: ce. Porskrbeli so tudi za ples ter seveda za prevoz do Planine. B. Blenkuš V. Delovna akcija polepšala Mojstrano lo.no akcija, ko grajani u^^ oNa aiciji ski gaj in novi park pri Kovinski opremi občine< učencev m uči-jr sodelovalo več ko, 200 brigadirjev j^ute oMM teljer osnovne šole 16. december Majsm^^kovu Kardelj-Krištof na tromeji in Belce mladina tnarug ^ v novem so opravili več kot 1.400 ur v vredn^JMtuoč a ^ ^ ^ parku bodo zasadili * ™ 7iišče in otroško igrišče. V krajevni skuH drugih akcij. - Foto: J. liabic__. __^ m* J [, 24. MAJA 1983 KULTURA 5. STRAN O LAS vedno otipljiva stvarnost i leta 1965 Ivana Seljaka-vprašali, kako se nova v slikarstvu, izražena v iz-u romantičnosti in porajanju vlemestnega urbaniziranega kale v odnosu umetnik — je v daljšem odgovoru tuai, ».. - da razlikujemo slo-pokrajino po tradicionalnih "i slovenskih dežel. Pripisuje-določeno lastnosti in tipiČ-* i je že utrjeno mnenje, da »rimorska vas več reda in kompozicijo kot, denimo, i.« Slikar se nato sprašuje, > prehitro sOdili, kajti kateri i slikarjev se je že zagrizel v frm in do kraja razseciral, bistvene elemente, denimo dolenjske vasi? Tisti čustveni odnos do domače pokrajine je kajpak predvsem last nepokvarjenih ljudi, velikih otrok.« (Sinteza št. 3, 1965). Prav takšno otroško preprostost je ohranil v sebi leta 1927 v Idriji rojeni Ivan Seljak, ki je v partizanih dobil ime »Čopič« in od leta 1945 do 1950 študiral na ljubljanski akademiji, kjer je pri profesorju G. A. Kosu leta 1952 končal si»ecialko za slikarstvo. Odločujočega pomena za njegovo nadaljno delo je bilo leto 1957 in bivanje v Parizu v slikarski šoli Andrea Lhota. Tudi spoznanja Pariza, takrat še središča svetovne umetnosti, ga niso odvrnila od neizčrpne zakladnice tem in motivov, ki jih ponuja narava. Toda Ivan Pesem za konec šolskega leta - Ob koncu šolskega leta so otroški in TZ tki vevški zbori kranjske občine pripravili koncerta v soli na Uadinski pe™ so v Preddvoru družno sklenili nastop s Zlom za in pesmijo Pionirji za pomlad. ki soju posvetih svoje- iu dnevu mladosti. - Foto: I. Kokalj _ Hladi bodo slikali iSkofjo Loko a I U>M2I v ,__; čfirih nnnnldne bodo liknv- lonije. Do štirih popoldne bodo likovniki ustvarjali dela na temo Škofja Loka — vez med mladimi likovniki Jugoslavije, ki jih bodo nato razstavili v galeriji na Loškem gradu. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 12. junija, ob 10. uri, ko bodo pionirji in mentorji prejeli tudi priznanja za sodelovanje. Kolonija, ki nosi ime velikega impresionista Ivana Groharja, rojenega 1867. leta v gorski vasici Sorici v Selški dolini, je že zdavnaj prerasla v drevo prijateljstva in postala vez bratstva in enotnosti mladih, most med številnimi mesti v Jugoslaviji. Ta se ne odraža samo v skupnem ustvarjanju, ampak tudi v kulturnih prireditvah mladih, ki spremljajo kolonijo, v ogledu zgodovinskih znamenitosti Škofje Loke oziroma Sme-ierevske Palanke, v sklepanju novih prijateljstev zlasti med pionirji iz oddaljenejših krajev in domačimi pionirji, njihovimi gostitelji. Prav tako pa Mala Groharjeva slikarska kolonija pomeni zmago nad enostranskim likovnim pojmovanjem, nad zastarelimi učnimi načrti šolskega predmeta risanja, pomeni spoštovanje značilnosti otroškega likovnega ^ra7nniii tudi v Drostem času. Šk^ i - Od 10. do 12. junija *ofja Loka ^ sotočju dveh Plavilo ga bo tri-^tmoilcev mladih likovni- ^osnovnošolcev, ki se vseh1k°r2ihstipod pazduhami, t'Z n?ln^ič in z barvami v ro-fSS naP mostove, stopnišča, ored cerkve, na trg - • arkade prea ki jih zna U ^^ ustvarjalnost! - m ^um^veS&tne škofje H^r^ŠLneva slikarska koloni- <4laGroha^ 1974. leta > nastala l968J1te v Škofji Loki g^er^sk" Palanki, ^več mladim Wo drug druge- iih sprejemajo ^^h pi^nirskih iger odv. V^^e^ponirjevJugosla- » v petek, 10. junija, l* ®® 5Sadilikovniki in nji- bodo vsi mladlitK ^^ na t ^torji ob II. ljali pri l^ttrjevem trgu m sp lednjl im-Ličneišc tehnike, mesta in motive upodablja-rS*o„, Loki. - Koto: H. J. irtck jc I Seljak Čopič je uspel s svojim znanjem in občutljivostjo odbrati le del resničnosti, jo podrediti svoji domišljiji in slikarski interpretaciji. Predelana resničnost se po volji umetnika vrne pred nas na novo preoblikovana, na novem višjem nivoju in pomenu.a vendar ostane še vedno otipljiva sivarnost. Z močio, ki pripada samo pravemu umetniku kot razlagalcu imaginacije, se je Čopič podal v prostor med resničnim in nestvarnim. Samo zelo tenka opna je med tema vzporednima pojmoma, in Čopič, zavedajoč se, da ju je nemogoče fiksirati, se je zazrl v možnost vzpostavljanja teh dveh medsebojnih odnosov v sliki. To dokazujejo tudi razstavljeni akvareli z izrezi iz pokrajin in s tihožitji. Zaradi izjemne kvalitete niti ni važno število razstavljenih akvarelov (8), niti ne leto nastanka (tudi izpred 1970), kajti če naslika staro kmečko hišo, je to kmečka hiša in če naslika rožo ali kak drug predmet v tihožitju, ostane upodobljeni predmet. Ampak Čopičevo stvari-teljsko dejanje je tista poteza, s katero razmejuje predmete iz resnične danosti v naslikano neresničnost. Črte in barve so zlite v trdno celoto na slikovni površini, kjer je slikar razpostavil množico detajlov v osupljivo premišljen red kompozicijske trdnosti. Vsak od teh detajlov pa bi lahko zaživel samostojno oblikovno in barvno življenje. In finesa je zakoličena prav tu! Vsako sliko zase dojamemo v prvem trenutku motrenja kot preveč preprosto enostavnost, kar pogosto pripelje do nerazumevanja te občutljive umetnosti, kjer dejansko ni ničesar enostavnega, še manj potrošnega prilagajanja splošnemu okusu in danega kar tako v uporabo. Toda osupljiva kompozicija,s katero predvaja prostorskost v prirodi na slikarski ploskvi, kjer z včasih neverjetnimi premiki razdeli prostor v raznoravninske prostore, ni edini element. Suvereno se poigrava z risbo, ki jo variira od mehko tekoče do tršate in z njo brez senčenja ustvarja plastični videz. Tudi z barvo skladno umirjeno v hladno tonsko vrednost sočno členi in plemeniti prevladujoče slikarske ploskve v prevladujoči barvi. Vse je podrejeno določeni meri ku-bistične formulacije, ki jo je slikar analiziral in podredil predvsem v ploskovno doživeto preurejanje slikovne površine, v raznoravninske odnose in opuščanje klasične globinske perspektive. Čeprav se je Ivan Seljak-Čopič že uvrstil med najboljše, kar premore slovensko slikarstvo, je danes »nekako zunaj popularnih fanfar.« Andrej Pavlovec Koncert okteta Glasbene šole Kranj Kranj — Danes, 24. maja, ob 20. uri bo v dvorani Glasbene šole Kranj koncert okteta glasbene šole, ki ga vodi profesorica Sabira Hajdarevič. Oktet, ki je požel lepe uspehe doma in tudi drugod po naši domovini, praznuje te dni 5-letnico obstoja. Na koncertu danes zvečer bodo zapeli dela starih mojstrov, kot so Gallusovi madrigali, skladbe Caccinija, Handla in Caldera, iz obdobja čitalnic pa skladbe Emila Adamiča, Maska, Volariča in Gerbiča, zapeli pa bodo tudi moderne priredbe starih ljudskih pesmi. Obeta se nam torej lep kulturni večer. (dd) Občinsko pevsko srečanje Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prireja koncerte Občinskega pevskega srečanja 83, ki so se začeli v soboto, 21. maja na Češnjici v Železnikih, nadaljevali pa se bodo v petek, 27. maja. V avli osnovne šole Petra Kavčiča v Podlubniku, kjer bo petkov koncert. bodo nastopili: nonet Blegoš iz Poljan, oktet Jelovica iz Škofje Loke. moški pevski zbor iz Žirov, moški pevski zbor Niko iz Železnikov in pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. V soboto, 28. maja, bodo na koncertu v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi nastopili: nonet Mladi zadružniki Kmetijske zadruge Škofja Loka. moški pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka, komorni pevski zbor Loka, moški pevski zbor Alpina Žiri in Gorenjevaški oktet. Sklepni koncert bo prihodnjo soboto, 4. junija v dvorani DPI) Svoboda v Žireh. Predstavili se bodo: oktet Cvetko Golur s Trate, mešani pevski zbor Iskre iz Železnikov, moški pevski zobr KUD Ivan Cankar Sveti Duh in mešani zbor Antona Jobsta iz Žirov. Med prvimi je na gorenjski reviji upokojenskih zborov zapel ženski zbor Lipa iz Radovljice pod taktirko Eda Ošabnika. — Foto: I. Kokalj S knjižne police Dve založniški novosti Osrednji slovenski založbi Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta pred kratkim izdali dve novi knjižni zbirki. Te dni se bodo v knjigarnah pojavile prve knjige iz nove zbirke Cankarjeve založbe pod naslovom Lara. Gre za ljubezenske romane. Čeprav ta podatek kaže na komercialno kolekcijo, je treba priznati, da tovrstnega čtiva v slovenski knjižni beri (bodisi da gre za domača dela ali prevode) ni ravno na pretek. V zbirko bodo vključena dela, ki so drugod v svetu že uveljavljena, žanr ljubezenske romance je pač v zahodnem svetu močno priljubljeno čtivo. Založniki zagotavljajo, daso izbirali predvsem prijetne, tekoče napisane uspešnice. Utegnejo jih razširiti še s sorodno literaturo, kot je na primer takoimenovani gotski ali črni roman (zlasti na Angleškem), katerega značilnosti so ob ljubezenskem zapletu tudi primesi skrivnostnosti in groze. V programu založbe se obeta letos osem takih romanov, prodajna cena pa bo glede na broširano izdajo in razmeroma skromen obseg strani 90 dinarjev. Knjižice bodo razen v knjigarnah naprodaj tudi v kioskih. Drugo založniško novost predstavlja zbirka izbranih knjig iz zakladnice slovenske proze, ki bodo pri Mladinski knjigi začele izhajati prihodnje leto. To bo zbirka domače li- terature, v kateri je osemdeset naslovov. Zbirka obsega pretehtan izbor najboljšega čtiva iz slovenske literature. Najprej bo izšla Ciglerjeva Sreča v nesreči, nato Kersnikova romana Ciklamen in Agitator, Tavčarjevo Življenje mojega življenja, Cankarjeve Črtice, Požganica Prežihove-ga Voranca, Kozakov Šempeter, Kocbekov Strah in pogum, Jančarjev Galjot, April Mire Miheličeve in Zupanov Menuet za kitaro. Uredništvo zbirke pripravlja k vsakemu delu obširnejšo spremno besedo domačih literarnih strokovnjakov, kar bo koristilo predvsem dijakom in študentom pri njihovem študiju slovenske literature. Boris Bogataj NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. ✓-- > Gledališka predstava za invalide Kranj — V petek, 27. maja, bo Prešernovo gledališče iz Kranja izvedlo brezplačno predstavo za kranjske invalide, veselo komedijo Audienca Verni ssage. Predstava bo ob 16. uri. Violinski koncert v Kranju Kranj — V petek, 27. maja ob 19.30 bo imela v dvorani glasbene šole v Kranju solistični koncert mlada beograjska violinistka Vesna Stan-kovič. Vsi, ki so jo poslušali lansko pomlad v Kranju, vedo, da je njeno igranje violine na visoki kvalitetni ravni. Na klavirju jo bo spremljal Marjan Lipovšek. Dan mladosti Glasbena prireditev Komisija za kulturo KS Stara Loka-Podlubnik vabi krajane na proslavo za Dan mladosti, ki bo v torek, 24. maja na ploščadi v Podlubniku. V kulturnem programu bodo nastopili najmlajši iz Najdi-hojce, folklorna skupina pevk in plesalk osnovne šole Peter Kavčič, člani mladinske organizacije in instrumentalna skupina Gašperji iz Visokega pri Kranju z originalno slovensko ljudsko glasbo. Po kulturnem programu bo ta skupina igrala za ples. V primeru dežja bo prireditev v dvorani KS v Podlubniku (trgovski center). RAZSTAVA NAJMLAJŠIH Na Primskovem poleg proslave v počastitev dneva mladosti, pripravljajo tudi razstavo celoletnih likovnih prizadevanj otrok iz vrtcev in osnovne šole Simona Jenka. Razstave bodo odprte ves teden od 9. do 16. in v šoli od 10. do 16. ure. --J Likovna poživitev izložb — V počastitev dneva ynladosti in 30-letnice Društva aranžerjev DEPAL je aranžerski team kranjske Elite pripravil razstavo likovnih del v 17 izložbah starega dela mesta. Na preizkušen način so tokrat izložbena okna dopolnili z deli kranjskega akademskega slikarja Franca Vozla. — Foto: I. Kokalj O LAS 6 STRAN_ DELEGATSKO ODLOČANJE ŠKOFJA LOKA TOREK. 24. MAJA 1983 5. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki bo v sredo, 1. junija, 1983, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine. DOGOVORIMO SE Največ o stabilizaciji gospodarstva Dnevni red — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18.4., T. seje zbora združenega dela in 6. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 21.4.1982 ter poročilo o uresničevanju sklepov — informacija o gospodarjenju v I. tro-mesečju 1983 s trenutnimi gospodarsko političnimi razmerami — poročilo o poteku sprejemanja sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981 — 1985 ter aneksov k samoupravnim sporazumom planov SIS družbenih dejavnosti v občini — poročilo o uporabi republiških sredstev solidarnosti v letu 1982 — poročilo o poteku izvajanja programa prenove starih mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka za leto 1982 — poročilo o delu skupine delegatov z gospodarskega področja, ki delegira delegate v zbor združenega dela slovenske skupščine — predlog odloka o podelitvi domicila Pokrajinski komisiji VOS OF za Gorenjsko — predlog odloka o podelitvi domicila VII. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Franceta Prešerna — predlog poslovnika o delu občinske skupščine Skofja Loka v neposredni vojni nevarnosti in vojni — predlog odloka o zazidalnem načrtu rekreacijsko turističnega centra Soriška planina — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Frankovo naselje — predlog odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov — predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji — predlog za izdajo soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovi energetske skupnosti za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — predlog za izdajo soglasja k statutu Srednje lesarske šole Škofja Loka — predlog za izvolitev sveta za izvajanje programa raziskave in obdelave razvoja delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe na področju medvojnega okrožja Škofja Loke — volitve in imenovanja Občinska skupščina Škofja Loku je 14. aprila lani določila 15-člansko skupino delegatov — gospodarsko področje s sedežem v občini Škofja Loka — ki delegira dva delegata na vsako sejo zbora združenega dela slovenske skupščine. Skupina je v letu delovanja oblikovala 23 pripomb h gradivu. Delegati, ki so se udeležili sej zbora, so o posameznih zadevah petkrat razpravljali. Največji pomen je skupina delegatov dala ukrepom za ekonomsko stabilizacijo s posebnim poudarkom na usmeritev v izvoz. Paket ukrepov, ki je bil v obravnavi pred koncem leta in v začetnih mesecih letošnjega leta, je obravnaval pogoje gospodarjenja v letu 1983, zadolženost Jugoslavije v svetu, združevanje sredstev za potrebe federacije,'manj razvitih republik in Kosova, republike Slovenije, usmerjanje v izvoz in stimulacije, omejevanje uvoza itd. V obsežnih, vsebinskih in ostrih razpravah so bila izoblikovana stališča republike in delegacija za zbor republik in pokrajin zadolžena, da jih spremlja. Se vedno pa preveč prevladujejo pretekle navade anonimne solidarnosti, ki jo zahtevajo nekatere republike ob skromni lastni pripravljenosti za konkreten prispevek k naši ekonomski stabilizaciji. Rezultat takih stališč naše republike in delegacije v zveznih organih je pripeljalo tudi do neposrednega soočanja delegacij BIH, Makedonije, Črne Gore in Kosova na zadnjem zasedanju zbora, kjer je bila ponovno potrjena naša odločnost sodelovati v naši skupnosti narodov in v ekonomski politiki z vnaprej določenimi nalogami in zadolžitvami tudi za posledice. Podpora je bila dana tudi vsem pobudam za gospodarsko sodelovanje, Sprejem sprememb dogovora o temeljih plana Lani so v občini pripravili osnutek in predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine, hkrati pa tudi anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov tistih interesnih skupnosti, ki so glede na zožene možnosti razvoja morale svoje plane korigirati. Tako spremembe in dopolnitve dogovora kot tudi aneksi morajo biti spremenjeni in dopolnjeni po enakem postopku kot so bili sprejeti, to je z osebnim izjavljanjem delavcev pri vseh nosilcih planiranja. Spremembe in dopolnitve dogovora in aneksi so bili posredovani vsem nosilcem planiranja v občini v drugi polovici novembra 1982. Predvidevali so, da bodo posredovani planski akti sprejeti najkasneje na zborih delavcev ob obravnavi zaključnih računov za leto 1982. Zaradi znanih težav zaradi višine prispevne stopnje v prvem tromesečju leta 1983, so v mnogih OZD zavrnili sprejem dogovora in aneksov, čeprav bi v primeru neuspelega sprejemanja sprememb in dopolnitev dogovora in aneksov veljale prvotne obveznosti nosilcev planiranja, ki so bistveno višje. Programe SIS družbenih dejavnosti je bilo treba, kljub temu, da aneksi še niso bili sprejeti, uresničevati, zato so morale biti objavljene tudi prispevne stopnje kot posledica dogovorjenih programov. Iz pristojnih izjav, preštete so bile 4. maja, je razvidno, da je spremembe in dopolnitve dogovora sprejelo 59,57 odstotka zaposlenih v občini, anekse pa 52,87 odstotka zaposlenih. Od večjih OZI), ki pristopnih izjav še niso posredovale, velja izpostaviti: Gradiš - TOZD LIO, kjer so pri prvi obravnavi zavrnili anekse, Gorenjsko predilnico, kjer gradiva -niso obravnavli, ker so bile stopnje že objavljene, v Jelovici ga bodo še obravnavali, prav tako v LTH in Zdravstvenem domu, v Alpetouru pa so v vseh temeljnih organizacijah, razen v Mehaničnih delavnicah, anekse zavrnili. da bi s tem povečevali izvoz na enakopravnih osnovah in s trajnimi oblikami. Pomembno vlogo so v tem odigrale gospodarske zbornice in SISEOT. Njihove zadolžitve za prihodnje so še večje in težje, kolikor se tudi možnosti drugih trgov zmanjšujejo z ozirom na svetovno gospodarsko krizo. Člani skupine delegatov menijo, da ukrepi prinašajo vrsto omejitev, ki vsaj v slovenskem gospodarstvu resno ogrožajo že utečena pota sodelovanja z nekaterimi že utečenimi partnerji v zahodnih državah. Zato se bodo v okviru možnosti tudi vnaprej prizadevali, da se razmere čimprej normalizirajo in za- večje odpiranje našega gospodarstva v svet. Nasprotovali bodo tistim ukrepom, ki jemljejo pravico samoupravnega odločanja in povezovanja, lažno solidarnost, ki nima nič skupnega s samoupravnim in ekonomskih sodelovanjem. Skupina tudi poudarja, da se je o stališčih do ključnih dokumentov težko opredeljevala, saj so v glavnem zaupne narave ali strogo zaupne. V času obravnav so se dokumenti pogosto tudi vsebinsko menjali. To in hitri postopki pri sprejemanju niso pripomogli k izboljšanju odločitev. Prenova starih vaških in mestnih jeder Prenovo starega dela Škofje Loke in starih vaških jeder, ki je bila opredeljena z družbenim planom občine za obdobje 1981-1985, načrtuje in usklajuje poseben odbor. Do sedaj je že opravil oziroma vodil kar precej akcij in del, ki jih je potrebno opraviti pred začetkom del obnove starega dela Škofja Loka, Visokega, loškega gradu, Železnikov, Zirov in vaških jeder. Glede na podrobni program so izvajalci izdelali naslednje naloge: prenova kmečkih naselij v občim, izdelana je bilži končna oblika dokumentov »Ureditvenega načrta prenove za ožji del-starega mestnega jedra Škofje Loke in vsi spremljajoči načrti. Razen tega je bila dokončana in oddana študija za postopno ureditev »pogorišča«, izdelana prezentacija za prenovo Tavčarjeve domačije na Visokem z možnimi sedmimi različicami in sprejetje bil odlok o razglasitvi Visokega za kulturni spomenik, dokončana in oddana je bila tehnična dokumentacija za statično presojo prenove podstrešnih stanovanj, izdelan je načrt obnove lokala na Mestnem trgu in tudi urejen, izdelana je bila idejna študija za obnovo stavbe na Spodnjem trgu 2, ki bo služila za odločitv o načinu prenove te stavbe. V okviru študije fasad v Škofji Loki je bilo povabljenih k sodelovanju sedem jugoslovanskih proizvajalcev, ki se ukvarjajo s temi deli. V okviru te študije so bile izdelane študije za vse trge in ulice v starem delu. Izdelana je bila umetnostno-zgodovinsko inventarizacija Škofje Loke in kon-servatorski program. Skratka, dela napredujejo. Gospodarjenje v prvem tromesečju Dosežki so zadovoljivi Celotni prihodek se je v gospodarstvu povečal za 20 odstotkov, porabljena sredstva za 19, in česar je razvidno, da ekonomičnost po dveh letih ne pada več. Zato se tudi dohodek gospodarstva v letošnjem prvem tromesečju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 27 odstotkov. Od tega gre po prvih ocenah 4 do 5 odstotkov porasta na račun višjih cen. Razporejena sredstva za osebne dohodke so porasla za 20 odstotkov, kar je od upoštevanju izvoza na konvertibilno področje in večji ekonomičnosti poslovanja ter višji produktivnosti v mejah dogovora za leto 1983. . . , . - , _01 ~ , „ Celoten izvoz se je v primerjavi z lam povečal za 31,2 odstotkov, uvoz pa za 40 odstotkov. Pokritje, znaša 1:1,88. Konvertibilni izvoz je porastel za 44, uvoz pa za 33, tako da znaša konvertibilno pokritje 11 41 Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu znaša 64 odstotkov v enakem času lani pa je znašal delež 58,3 odstotka. Fizični obseg proizvodnje, ki je lani upadel za 5 odstotkov, je letos v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem večji za 7,3 odstotka. Ob tem se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 0,6 odstotka Povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega so se povečali v primerjavi z lanskoletnim povprečjem za 7,3 odstotka in so znašali 14.480 dinarjev. Iz vsega tega sledi, da so gospodarski dosežki prvega trimesečja zadovoljivi in da so v organizacijah združenega dela vložili velike napore za nemoteno proizvodnjo. Tudi negospodarstvo izkazuje podobna gibanja. Celotni prihoce* je porastel za 34, porabljena sredstva za 27 in dohodek za 39 odstotko\ V negospodarstvu se je čisti dohodek povečal bolj kot dohodek, saj je njegova rast kar za 41 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. Nesorazmerje med rastjo dohodka in čistega dohodka v gospodarstvu j _4 odstotke) in v negospodarstvu ( + 2) kaže na različno obremenitev dohodka v gospodarstvu in negospodarstvu. Prav tako so se sredstva za osebne dohodke v negospodarstvu povečala za 24 odstotkov, kar ;e za 4 odstotke več kot v gospodarstvu, kar ni v skladu z določili dogo. o-ra za leto 1983. Ko bo izdelana podrobnejša analiza SDK, bo treba temu vprašanju nameniti posebno pozornost. V prvem tromesečju je v škofjeloški občim sedem organizacij združenega dela prikazalo izgubo in sicer KZK — TOZD Mesoizdeik; 10 2 milijona dinarjev, LTH - TOZD Zamrzovalne skrinje 25.3 milijona dinarjev, Hranilno kreditna služba pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka 342.000 din, Hranilno kreditna služba pri žirovski zadrugi 109 000 dinarjev, Alpetourova turistična agencija 597.000 dinarjev, vrtci 217 000 dinarjev in Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko 448.000 dinarjev. Skupna izguba znaša 37,3 milijona dinarjev. Je za 5 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju, v negospodarstvu pa ie za 7 odstotkov nižja kot lani v enakem času. Pri LTH — TOZD Zamrzovalne skrinje je izguba posledica neplačane realizacije in izvoznih premij, pri KZK - Mesoizdelki je izguba posledica neplačane realizacije. Pri izgubi v obeh hramlno-kreditmr. službah in Turistični agenciji gre za sezonsko izgubo, vrtci niso dobili vseh sredstev od interesne skupnosti, pri Šolskem centru za kovinsko in avtomehansko stroko vzroki še niso povedani. Kakšno je poslovanje sedaj? Ce je bila oskrba s surovinami in materiali za proizvodnjo v prvem tromesečju kolikor toliko zadovoljiva, se sedaj ponovno poslabšuje. Predvsem je slaba oskrba z domačimi surovinami, kjer so razmere kritične že v 30 organizacijah združenega dela v občini. Oskrba z naftnimi derivati, ki je bila kritična marca m aprila, se je normalizirala tako, da pri nakupu nafte ni več nobenih omejitev. Maia naj bi dobili tudi prve količine kurilnega olja ' Zelo slaba pa je oskrba kmetov z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo S to problematiko so skupaj s kmetijsko zadrugo seznamu republiški komite za kmetijstvo, vendar še niso dobili odgovora. Oskrba občanov z osnovnimi življenjskimi artikli je zadovoljiva, omejitev pri prodaji na drobno ni. Poročilo o uresničevanju sklepov 6 seje družbenopolitičnega zbora z dne 18/4-1983, 7. seje združenega dela in 6. seje zbora krajevnih skupnosti z 20/4-1983 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18/4-1983, 7. seje zbora združenega dela in 6. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20/4-1983 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. Predpisi odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Škofja Loka — odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna in ostalih računov za leto 1982 2. Uporaba sredstev solidarnosti V republiki se zbirajo sredstva za odpravo škod naravnih in drugih nesreč. Z njimi razpolaga odbor podpisnikov družbenega dogovora na podlagi sklepov podpisnikov družbenega dogovora. Sredstva solidarnosti se zbirajo na žiro računih vseh občin in se odvajajo v republiko na podlagi obvestila v Uradnem listu SRS. Lani je bilo v občini Škofja Loka na sredstvih solidarnosti zbranih 2,2 milijona dinarjev. Do sredstev solidarnosti so upravičene tiste občine, kjer škoda zaradi naravne nesreče presega 3 odstotke družbenega proizvoda gospodarstva posamezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu. Občina Škofja Loka kljub precejšnji materialni škodi pri lanskih poplavah ni izp<%-ljenjevala meril za dodelitev solidarnostnih sredstev. Sredstva solidarnosti se lahko uporablja jo ob potresu, poplavah, toči, viharju, snežnih in zemeljskih plazovih ter sne/rp-h zametih, veli- kem bolezni piMui-u, epidemiji nalezljivih uuit^ni. radioaktivnem žarcenju in ob odpravljanju škode drugih naravnih nesreč/za katere se dogovore podpisniki dogovora. Lani so bila republiška srestva porabljena za: delno pokritje škode, Ki je nastala zaradi neurja in poplav i. in 13. junija v občini Idrija m sicer v višini '27 milijonov dinarjev, delno pokritje škode, ki je nastala po neurju in toči 29. junija v občini Brezice v višini 24 milijonov dinarjev, oDCini Šentjur pri Celju v višini 11 milijonov dinarjev in občini Šmarje pri Jelšah v višini 20 milijonov dinarjev. Nadalje za delno pokritje škode, ki je nastala v neurju s snegom ni dom v dneh 4. do 6. 11 1980 v občim Ilirska Bistrica v višin. 18 milijonov dinarjev, v občini Postojna v v^ ni 16 in v občini Sežana v višini 71 milijonov dinarjev. Za delno odpravo posledic naravne nesreče pomladi 1981 zaradi pozebe in zemeljskih plazov v občini Brežice v višini 5 milijonov di-nar jwv. — odlok o- razglasitvi »Tavčarji vega dvorca« na Visokem za kultur* spomenik so bili objavljeni v Uradnem vestaf ku Gorenjske, št. 14 z dne 6 5-1963. Odlok o imenovanju Pokrajinskega komiteja za SLO in DS za Gorenjsko in odlok o imenovanju Komiteja za SLO in DS občine Skofja U«ka sta bila poslana vsem pristojnim. V izdelavi je čistopis spremo: in dopolnitev družbenega plana ob ne Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 zaradi objave v Uradne« vestniku Gorenjske. 3. Sklepi, sprejeti ob analiz: izvajanja resolucije o politiki uvajaj družbenega plana občine Skofja IJ ka za obdobje 1981-1985 v letu I«* so bili poslani OZD, ki poslujejo * robu rentabilnosti. 4. Sklepa, sprejeta ob informaciji o preskrbljenosti trga s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami-artikli za prvo trimesečje 198o. bila poslana LB-TBG Kranj, m W Istra benz Koper. • 5 Sklepi, sprejeti ob poročilu 0 naboru in napotitvi nabornikov -obveznikov v JLA v letu 1982, sob* poslani vsem, ki jih zadevajo. (i Sklepi, sprejeti ob poročili* Kmetijske zemljiške skupnostt $kofia Loka in Samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v otaj Škofja Loka, so bih poslani skupno sti in skladu. 7 O sklepih v zvezi z ukinit^ ukrepov družbenega varstva y - Remont gradnje Žin je bila delovr* organizacija obveščena. Izdani so bili sklepi o volitvah 8 m imenovan. jih. * f IN - lat, 24. MAJA 1983 "I GRADIMO — GRADIMO — GRADIMO sanjska gradnja na Gorenjskem RADIMO: JE IN KAKO k zsm<. m vprašanji, ki jih dob.va-j-edmštvo niso redka tudi taksna, ntormacij vm krat ^^G^o^li oziroma W Sj popolno o^čat, 'tf lall vsaj skoraj vsem), kar vas ** s feaa področja. Seveda se za- 4 brez vas to. ne bona,- jspevato. ^ da imate) če fi^E-S* če že gradi-^^o9 vprašanja, na katera S vabimo, da nam Z Uredništvo Glasa, Uo4» Piiadeje 1 » pripisom: In-*** PiXitelie. Poskrbel. bo- mo, da boste dobili odgovor. Za izid naslednjih informacij, ki bodo izšle v Glasu junija, bomo sprejemali vprašanja (pa tudi nasvete) do 31. maja. Danes pa smo si zbrali podatke, kje je v posameznih občinah na Gorenjskem moč zgraditi zasebno stanovanjsko hišo ZAKON MARSIKJE ZAVRL GRADNJO Po podatkih, ki smo jih dobili pri ustreznih komitejih za urbanizem, družbeno planiranje, urejanje prostora, varstvo okolja in kot se podobno imenujejo v gorenjskih občinah, v zadnjem času zanimanje za možnosti, kje bi bilo moč zgraditi individualno stanovanjsko hišo, narašča. V primerjavi z nekaj leti nazaj je števiio interesentov morda celo manjše, vendar pa takrat ni bilo ene bistvenih ovir, ki jo prav zdaj razrešujejo tako rekoč v vseh gorenjskih (oziroma slovenskih) občinah. Gre namreč za lani sprejeti zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ta zakon namreč določa, da je treba povsod v Sloveniji ponovno pregledati programe, kaj in na kakšnih zemljiščih naj bi v prihodnje gradili in Kje gradnja v prihodnje ne bo mogoča zaradi ohranitve kmetijskih zemljišč. Na Gorenjskem so se tega pregleda oziroma ponovne kategorizacije zemljišč že lotili s pomočjo strokovnih služb. Tam. kjer so delo končali, zdaj poteka razprava v kmetijsko zemljiških skupnostih, nazadnje pa bo potrebno še usklajevanje družbenih planov v občinskih skupščinah. Domala v vseh občinah upajo, da bodo večji del potrebnih usklajevanj in zahtev s tem v zvezi opravili oziroma končali letos. Potem bodo tudi stvari okrog individualne gradnje bolj jasne. Nekaj pa je gotovo že zdaj: prostor oziroma zemljišče za izgradnjo zasebne stanovanjske hiše ne bo več moč tako »lahko« dobiti kot do nedavnega. V srednjeročnem družbenem planu od 1981. do 1985. leta je v jeseniški občini predvidena izgradnja 410 individualnih hiš oziroma stanovanjskih enot. v posameznih krajevnih skupnostih so opredeljene naslednje lokacije: v krajevni skupnosti Hrušica 90 stanovanjskih enot. Blejska Dobrava 56, Žirovnica 100. Kranjska gora 36, Dovje-Mojstrana 46, Rateče-Planica 20 stanovanjskih enot. Povsod, razen v krajevnih skupnostih Hrušica in Blejska Dobrava, je potrebna kategorizacija in uskladitev na podlagi zakona. v Hrušici in na Blejski Dobravi pa v glavnem gradnja že poteka. Razen tega pa je v posameznih naseljih v občini še 62 zemljišč v tem srednjeročnem obodbju, ki pa so v glavnem že pozidana ali oddana. V občini ob kategorizaciji zemljišč ugotavljajo, da bodo po letu 1985 možnosti za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš skromne. Za predvideno sedanjo izgradnjo 410 hiš pa kot kaže ne bo težav, saj se v giavnem zemljišča ne razhajajo z zahtevami zakona. Ker bo torej v prihodnje prostora za tovrstno gradnjo vse manj, v občini že zdaj spodbujajo predvsem organiziran način gradnje v okviru stanovanjske zadruge Železar. V tem srednjeročnem obdobju bo tako preko zadruge zgrajenih 280 stanovanjskih hiš. Trenutno zavoro pri zasebni gradnji pa ne pomeni le zakon o varstvu zemljišč, marveč morda še večjo tudi komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Zato v občini že nekaj časa poteka živahna aktivnost, kako razrešiti problem hitrejšega komunalnega opremljanja zemljišč. Pričakujejo, da bo kmalu stanje na tem področju bolje zaradi usklajevanja med komunalno in stavbno zemljiško skupnostjo. Prve uskladitve bodo znane že čez mesec dni, nakar bo marsikje moč z gradnjo nadaljevati. Sicer pa je od srednjeročnega programa izgradnje individualnih stanovanjskih hiš (410) trenutno uresničenega (»pozidanega«) dve petini. V potrditev tega, kako vse bolj dragoceno postaja zemljišče za gradnjo, pa še tole. Da bo individualna gradnja v jeseniški občini potekala resnično organizirano, so sprejeli odlok o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in spremembe kulture Da pa bi spodbudili tudi varčevanje za zasebno gradnjo stanovanj, pri dodeljevanju družbenih parcel posameznikom upoštevajo socialne, stanovanjske, delovne GRADIT V MURKI DOBITE VSE! ski blok — opeka vseh vrst — strešna opeka Dobruška vas — salonitna Modelarni beton jz0|acjje (jbitol, bitumen, lepenka, izotekt, stiropor, kombi plošče, mal-kritina — vse v() __ apn0 _ betonsko železo, armaturne mreže — kompletni izbor vodo-tit, termon, tervo ' __ ejektro material — velika izbira materiala za centralno ogrevanje (dovodnega mater ia ^ ogrevanje s cevmi TOTRATERM, peči Panterm, vse vrste peči kom-datno ogrevanje, ^ goriv0i radiatorji) — sončni kolektorji — toplotne črpalke — ladijski binirane na oiIje a ^ stene in strop — parketi vseh vrst — iverne plošče lesonit — veli-podi — lesne oid ytenskjh ploščic — betonski mešalci, samokolnice in ostalo orodje za ka izbira talnih i za^djmnjke jn ve|jk izbor dimnikov Schiedel — betonske cevi — teraco gradnjo — °Pet/ šće travne plošče — marmor vseh vrst — klinker za oblogo — komple- Ko? stalnega pohištva Prevoz zagotovljen do parcele., „Hnrta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. jyj2£rmaSje lahko dobite tudi po telefonu 75-194. in druge razmere, pri čemer pa je poudarek na socialnem položaju in ne na ceni. Po srednjeročnem družbenem planu naj bi bilo v kranjski občini do 1985 leta zgrajenih 826 individualnih stanovanjskih objektov. Nekaj tega programa je že uresničenega. Ostaja pa še: 22 vrstnih hiš na Planini ii, ki jih bo zgradil Gradbinec Kranj in jih ponudil za trg, 80 individualnih hiš v krajevni skupnosti Šenčur, 36 v krajevni skupnosti Naklo. 81 v Drulovki, 50 v Cerkljah. 45 v krajevni skupnosti Golnik in 20 v Besnici. V Cerkljah je večina zemljišč že pozidanih, na Golniku je prostih še 9, v Besnici pa nobeno. V ostalih krajevnih skupnostih so predvidene posamezne tako imenovane »plombne« gradnje. Takšnih je po srednjeročnem programu 472, vendar je več kot polovica že zgrajenih V okviru detaljnih urbanističnih redov je kot kaže še okrog 200 tako imenovanih plomb, kjer pa je gradnja ali prodaja odvisna od lastnikov in nanjo oziroma na začetek ni moč vplivati. K temu je treba dodati še načrtovano izgradnjo 20 objektov na Jezerskem, kjer pa je treba razčistiti še vrsto vprašanj. Po oceni kranjskega komiteja za urbanizem je trenutno v občini torej na voljo še okrog 420 parcel za individualno gradnjo. V radovljiški občini so z družbenim planom do 1985. leta individualno stanovanjsko gradnjo začrtali takole: v krajevni skupnosti Vrbnje 48 stanovanjskih enot, Begunje 40 (na območju Poddo-brave), Lesce 40 (na območju novega zazidalnega načrta), Zasip 20, Bohinjska Bistrica 17, Zaloše pri Podnartu 30. Brezovica pri Kropi 30. Lancovo 16 in Stara Fužina v Bohinju 14 stanovanjskih enot. Razen tega pa je bila predvidena zasebna gradnja na Srednji Dobravi pri Kropi, kjer pa zdaj ni izvedljiva zaradi varstva kmetijskih zemljišč: v Begunjah pa je bilo prvotno predvidenih 83 stanovanjskih enot, vendar je bilo treba število zmanjšati iz istega razloga. Trenutno pa je v zvezi z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč v presoji na Ustavnem sodišču SRS tudi 20 hiš v Zasipu Velika težava je. da na Bledu in ožjem mestnem območju Radovljice v prihodnje ne bo moč graditi individualnih stanovanjskih hiš. Mogoče bodo le posamezne plombe v okviru naselij. Sicer pa je po seznamu v občini še 51 nezazidanih parcel, kjer je moč graditi. Graditi pa je praviloma mogoče povsod tam znotraj obstoječih stanovanjskih naselij, kjer takšna gradnja pomeni zgostitev na podlagi določil urbanistične dokumentacije Za radovljiško občino pa sta značilni še dve posebnosti. 29. decembra lani je namreč občinska skupščina sprejela odlok o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta odlok so začeli uporabljati s 1.4. letos in določa, da mora lastnik zemljišča plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma za zazidalno parcelo ki je večja od normalnega funkcionalnega zemljišča. Ta prispevek je tolikšen, da bo najbrž marsikdo razmislil, če ne bi bilo zanj bolje, da bi takšno zemljišče prepustil za gradnjo. Druga posebnost pa je v občini nov oziroma drugačen postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Lastnik zemljišča oziroma interesent za gradnjo poleg vloge za gradnjo predloži le še izris iz katastrskega načrta in potem dobi odgovor, ali je zemljišče zazidljivo ali ne Če se ugotovi, da je gradnja dovoljena oziroma mogoča, se razpiše lokacijska obravnava, na podlagi le-te pa Zavod za urbanizem izdela lokacijsko dokumeniacijo in pridobi vsa potrebna soglasja. V primeru, da za zemljišče že obstaja geodetski.posnetek. traja celoten postopek okrog mesec in pol od zaključka lokacijske obravnave, če pa posnetka še ni, pa okrog 3 mesece. Namen takšnega postopka je, da vso zadevo vodi upravni organ, pri čemer, pa je postopek bistveno krajši. Takšen na- 7. STRAN GLAS čin pridobivanja dovoljenj in vseh potrebnih soglasij je edini na Gorenjskem in najbrž eden prvih, če ne celo prvi. med slovenskimi občinami. Nazadnje še dodajmo, da se je strokovna služba Alpdoma že lotila komunalnega opremljanja zemljišča Poddo-brava v Begunjah. Komunalno gospodarstvo občine Radovljica pa se bo lotilo komunalnega opremljanja zemljišča na območju Vrbnje. V škofji Loki so povedali, da je interesentov za gradnjo zelo veliko, zaradi zakona pa so težave pri izdaji lokacijskih dovoljenj. Sicer pa se stanje tako rekoč dnevno spreminja. Tako je bilo 18. maja v prvem delu zazidalnega načrta Dašnjice (Železniki) prostih še 11 parcel (oddanih že 34), v drugem delu pa 47. Pod Plevno v škofji Loki je že oddanih 55 lokacij, prostih je še 5. Ko bo prihodnje leto preseljena farma pa bo prostih še 37 lokacir Nadalje je v okviru zazidalnega načrta Žiri prostih še okrog 20 lokacij. V naslednjih naseljih pa so lokacije, vendar pa lastniki sami razpolagajo z zemljišč.: v ševljah 4. v Lučinah 2, v Virmašah 5, v Retečah 5. v dolini Hrastnice 6. V okviru urbanističnih redov pa je ena lokacija v Predmostu pri Poljanah in na Hotavljah. Od omenjenih trenutno ni moč izdati lokacijskih dovoljenj zaradi zakona o varstvu zemljišč v 28 primerih Tovrstno potrebno usklajevanje bo končano v letošnjem zadnjem tromesečju. Izvršni svet občinske skupščine je v zadnjem času odobril vrsto lokacij na podlagi posebnega komisijskega ogleda na hribovitih območjih Tako je bilo v zadnjih dveh letih izdanih okrog 280 lokacijskih dovoljenj. Veliko pa je tudi lokacij, ki sicer niso sporne, pa lokacijska dovoljenja še niso izdana, znani pa so že investitorji oziroma graditelji Takšnih primerov je okrog 230. Poleg omenjenega pa je v občini možna gradnja prizidkov, adaptacij in gradnja na območjih, za katera obstajajo veljavni zazidalni načrti. ___ V tržiški občini je na podlagi urbanističnega programa iz leta 1975. ki je bil revidiran leto kasneje, pretežni del parcel zazidljiv Tiste, ki niso v okviru zazidalnega načrta, so v glavnem pokupljene. ali pa jih držijo lastniki zase V zadnjih dveh letih so bila odprta tri večja območja za gradnjo Kovor 17. Pavlino-va jasa pri Bistrici v Tržiču 33 m Senično 33. Povsod je gradnja povprečno v tretji gradbeni faz.. Pripravlja se gradnja na Brezjah pri Tržiču za 12 objektov (družbeno usmerjena gradnja), v Zvirčah za 11 objektov (ni družbeno usmerjena gradnja) in * Lešah za 10 objektov kjer pa čakajo še na uskladitev Za potrebe domr^'nov so izdelane tudi dokumentacije za odročne kraje kot so Podljubel. Jelendol. Na predzadnji seji je komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič sprejel sklep, da se še letos pripravi dokumentacija za zazidalne načrte za Kovor in za Lom pod Storži-čem Sicer pa je po temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti v občini na leto treba zagotoviti prostor za okrog 40 stanovanjskih hiš. Podatki pa kažejo, da na leto izdajo v občini okrog 100 dovoljenj: večina gre za tako imenovane plombe. Po družbenem planu je na podlagi sklepa treba zagotoviti tudi lokacije v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo za domačine, ki želijo graditi v odročnejših krajih. Gre za podporo, da bi ljudje ostajali v svojem avtohtonem okolju. Pomembno za tržiško občino je tudi. da že imajo narejeno kategorizacijo zemljišč na podlagi zakona in tudi potrjeno od skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti. Tako so se v občini že lotili usklajevanja prostorskega dela družbenega plana na podlagi sedanje kategorizacije zemljišč. Pri tem pa se je izkazalo, da v prostorskem delu družbenega plana ne bodo potrebne večje spremembe v primerjavi s prvotnim. Dogovoriti se bo treba le glede industrijske cone. a. Žalar O LAS 8. STRAN. GRADIMO - GRADIMO — GRADIMO TOREK, 24. MAJA tM3 so prva jugoslovanska toplotno in zvočno izolacijska okna zaščitena s postopkom vakuumske impregnacije. To so lesena okna z dvojno ali kombinirano trojno zasteklitvijo — navadno steklo 4 mm, izolacijsko steklo 20 mm (steklo 4 mm, medstekleni prostor 12 mm, steklo 4 mm). Sestavljajo jih krila in okviri najnovejše izvedbe. Uporabljena je najsodobnejša oblika tesnilnih pripir, ki zagotavljajo odlično tes-njenje, kar so dokazali različni testi doma in v tujini. Izdelana so iz izbranega lesa smreke/jelke z vlažnostjo 10 + 2%. Okenski profili so posebno dimenzionirani in lepljeni, kar povečuje trdnost in dimenzijsko stabilnost. Z medsebojnim sestavljanjem posameznih tipov oken KOMBIVAK lahko graditelji zapolnijo praktično vsako odprtino. Na izdelke KOMBIVAK programa je možno vgraditi omarico z roleto, medstekelne žaluzije, polkna ali ostala senčila. KOMBIVAK program oken je prvi masovni program oken v Jugoslaviji, ki se učinkovito vključuje v družbena in individualna prizadevanja za varčevanje z energijo in zagotavlja uporabniku trajnost in prijeten bivalni standard. Tesnjenje Enostopenjska izvedba tesnilne ravnine med krilom in okvirom je izvedena tako, da je konstrukcijsko ločeno tesnjenje za vodo in veter, kar zagotavlja odlično tesnjenje okna in poznejšo enostavno regulacijo naleganja krila na okvir oziroma tesnjenja. Globinska impregnacija Okna in balkonska vrata so globinsko impregnirana po vakuumskem postopku. Tak postopek impregnacije lesa je prvi v Jugoslaviji in eden prvih v srednjeevropskem prostoru, ter odgovarja najzahtevnejšim mednarodnim normativom. Uporabljeno je posebno impregnacijsko sredstvo, ki imafungicidno, insekti-cidno in vodoodbojno delovanje ter ustreza mednarodnim normam in ima atest po danskem standardu za zaščito lesa DS 2122-B. Impregnacijsko sredstvo je patentirano in ga industrijsko uporablja samo Inles. Postopek in sredstvo omogočata penetracijo impregnacijskega sredstva v les minimalno 5—10 mm globoko. Okno tako pridobi: • odlično kemijsko zaščito » odlično vodoodbojnost (ne spre- jema vode in vlage) in s tem povečano dimenzijsko-oblikovano stabilnost okenskih profilov preprečuje poznejše razpokanje lesa daje poleg globinske tudi osnovno površinsko zaščito in možnost poljubne estetske in naravne zaključne obdelave z lazurnimi in drugimi premazi povečuje trajnost zaključnih premazov zagotavlja trajnost okna in enostavno vzdrževanje. Zasteklitev Nova okenska konstrukcija om( troslojno ali dvoslojno zasteklitev z možnostjo vgradnje medstekelnih žaluzij ali zaves in omogoča odlii toplotno in zvočno izolacijo. Standardi-j zirane dimenzije stekel omogočajo knaden prehod od dvojne na trojno za-| steklitev. Originalna rešitev vgrajevanja in tesnjenja stekla zagotavlja izenačevanje parnih tlakov in osuševa eventualne kondenčne vlage v ležii izolacijskega stekla, kar zmanji nevarnost rosenja. KOS II - dvojna zasteklitev KOS III - kombinirana trojna zasteklitev odlična toplotna izolacija 3 stekla k = 1,8-1,86 W/m2K 2 stekli k = 2,25 W/m2K odlična zvočna izolacija 31,5-34,0 dB odlična zrakotesnost grupa C-P odlična vodotesnost grupa C-P koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m3/hm vakumsko impregniran in lameliran les stabilnost in trajnost J ! lAMM OBVESTILO GRADITELJEM! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — parket — cement — hidrirano apno — Schiedel — YU — dimnik — modeiarno opeko „ — strešno opeko — kombi plošče — betonske mreže — betonske mešalce 100 litrov KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.: 26-371 Brez varčevanja ne prideš do stanovanja Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! GRADBINKA — KRANJ tel 22-271 KAŠMAN -ŠKOFJA LOKA te 60-515 plEVNA - ŠKOFJA LOKA tel. 60-797 ŽELEZNINA — GORENJA VAS tel. 68-218 DOM — NAKLO tel. 47-393 ŽELEZNINA — RADOVLJICA tel. 75-670 UNIVERSAL — JESENICE tel. 81-484 STROKOVNI NASVETI - SOLIDNA POSTREŽBA - DOSTAVA BLAGA NA DOM MERKUR kranj , velik dohodek« so pravi- Štednja je vel« , okrog r,ek0Č- A" JS Jo Kdor varčuje, šte-Snarja ponavljap ^ i 'z ima. 'n obeno ^ ^ -jo stanovanja je danes kupo Vse se draži, ua hranki, * ali gradil stanovanje le s P Toda rt tu n. vec tako k ^ zanj Da_ '- posojilo, le <3godna, 5"°,etnem varčevanju 12 *-« pa je Pri nra biti seveda kredit-/arčevalec dobiti kredit, to ;; sposoben,eceia neobremenjenega v^onega ^fdobitve stanovanj- Drugi nj»čin P' redhodno varče->ega iredstev, ki traja naj- manj 3 leta. Po treh letih se mu to avtomatsko spremeni v vezana sredstva in tedaj dobi 350 odstotkov posojila. Vačrevalec mora seveda z banko skleniti pogodbo o varčevanju pri banki. Tudi tu so obresti 5-odstotne. Tisti, ki pa imajo z banko sklenjeno pogodbo o stanovanjskem kreditu po prejšnjih pogojih (na primer po 4-odstotni obretni meri), ostanejo v veljavi stari pogoji. Zelo zanimiva je tretja oblika pridobitve stanovanjskega kredita: vezava dinarjev občanov. V banko položite denar z namenom, da na osnovi tega pologa dobite kredit. Banka vam bo odobrila posojilo takoj, to je v 20 do 30 dneh in sicer boste dobili 220 odstotkov na vložen denar. Vendar, tega načina se lahko poslužijo le tisti občani, ki so že najmanj dve leti namensko varčevali za stanovanje, oziroma so že dobili kredit Iz tega naslova. Četrti način pridobitve stanovanjskega kredita sloni na prodaji konvertibilnih deviz banki. Vi banki devize, banka vam stanovanjski kredit. Vse podrobnosti vam bodo obrazložili v oddelku za stanovanjske kredite. Občan pa lahko pridobi stanovanjski kredit tudi na osnovi vezave sredstev njegove delovne organizacije. Vendar, da bo dobil kredit v delovni organizaciji, mora prav tako pri banki že namensko varčevati za stanovanje. Do konca junija še velja 12-mesečno vačrevanje posameznega delavca, po Janko in Sonja Fister z Zasavske ceste v Kranju imata že postavljene temelje in obod za novo hišo. Namensko varčujeta dobro leto in pol po 5.000 dinarjev. Oba delata v Savi Kranj. Od delovne organizacije sta dobila vsak po 250.000 dinarjev posojila za stanovanjsko gradnjo. Do 3. faze bi moraia imeti zgrajeno ali pa nakupljen material za vso hišo. Fistrova dva sta posojilo pridobila na osnovi nabavljenega materiala. Zdaj dela nemoteno tečejo. Ko bo porabljen ta denar, bosta že imela pravico do kredita iz namenskega varčevanja. Pomagala sta si pa tudi s kreditom s prodajo deviz. Na prodane devize sta dobila 200 odstotkov posojila. Odločila sta se tudi za pridobitev kredita na enkraten polog: vložila sta 10 starih milijonov dinarjev, dobila pa sta 22 starih milijonov kredita. Torej, kar štiri kredite sta izposlovala pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske oziroma pri delovni organizaciji. Veliko naredita sama, pri delu pa pomagajo tudi dor mači. Ce bo zdravje, bo hiša brez večjih težav še letos pod streho. Francka in Peter Ramšak z Ljubljanske ceste v Kranju sta se tudi odločila za gradnjo lastne stanovanjske hiše. Pod streho sta jo že spravi- OBVESTILO GRADITELJEM! 9. STRAN O Lr A S la. Peter je 4 leta namensko varčeval pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske, žena Francka pa še nekaj let dlje. S kreditom, ki sta ga dobila od banke z namenskim varčevanjem, pa s kreditom okrog 20 starih milijonov, ki jih je Francka dobila v Iskri in 25 starimi milijoni, ki jih je Peter dobil v svoji delovni organizaciji, v tovarni Savi, sta z gradnjo zares pohitela. Zdaj so na vrsti že inštalacije, vzidava oken in tako naprej. Druge leto bodo morda že v svojem. Vendar, brez kreditov nikakor ne bi šlo! Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske , 24. MAJA 1983 GRADIMO - GRADIMO - GRADIMO BSM ■nn ČE OBNAVLJATE ALI GRADITE VAŠ DOM OBIŠČITE SPECIALIZIRANE PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA NA GORENJSKEM 30. juniju pa bo banka tudi za ta kredit zahtevala 2-letno namensko varčevanje za stanovanje. šesti, zadnji način pridobitve stanovanjskega kredita pa je na osnovi predhodnega namenskega varčevanja občana v konvertibilnih devizah. Tudi tu je potrebno, kot pri dinarjih, dve leti varčevati, pa naj bodo to mesečni pologi deviz ali pa enkraten polog. Po dveh letih občan proda devize banki in veže dinarsko protivrednost, na katero pridobi 250 odstotkov posojila če je mesečno varčeval, in 300 odstotkov, če je varčeval z enkratnim pologom. Tudi tu je obrestna mera za posojilo le 5 odstotkov. Najdaljša doba vezave dinarske protivrednosti je 16 let, pri tem pa odplačilna doba traja 15 let. Vrsta možnosti pridobitve stanovanjskega kredita je torej na voljo, le odločiti se je treba prav. Podrobnejše informacije za vsako obliko posojila dobe občani v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske na Cesti JLA .1 v oddelku stanovanjsko komunalnih naložb. KO G P R Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 metalka TOREK, 24. MAJA 1983 gl*a8 10. stran__gradimo — gradimo — gradimo SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — vodoinštalaterska in centralno ogrevanje — krovsko kleparska — električarska KRANJ — PRIMSKOVO GRADITELJI: VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! GRADITELJI Sr- Pravočasno si zagotovite: * — gradbene materiale, — stavbno pohištvo, — izolacijske materiale, — žagani les in trame, — klasični in lamelni parket, — opaž in ladijski pod. Na zalogi Imamo tudi novo Izolacijo KRKA NOVOTERM, ki je namenjena za termo izolacijo notranjih stanovanjskih prostorov VSE VAM NUDI LESNINA — LES KRANJ Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure soboto od 7. do 12. ure Na volja smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesar skimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov skimi! mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel: 21-282. KOGP — TOZD OBRT, Kranj Mirka Vadnova 1 Trgovsko podjetje ZARJA Jesentee OBVESTILO GRADITELJEM Nudimo vam sledeče usluge: — dobavo in polaganje vseh vrst tlakov, izolacijskih cementnih plavajočih estrihov — vsa tapetniška, stavbno mizarska, pleskarska, pečarska in vsa steklarska dela. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061. Poslovalnica na Javorniku Nudimo vam: kompletni asortiman opeke, betonsko opeko, betonske cevi, železo, apno, porolit izolacijski material, velik izbor peči in ostalega materiala za ogrevanje, vodnoinštalacijski material, strešno opeko, keramiko, marmorno oblogo in police Vseh vrst izolacije in tlakov Velika izbira lesnih oblog in stavbnega pohištva Poslovalnica je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 17. ure, vsako soboto pa od 7. do 12. ure. Za vse informacije ali nasvete nas lahko pokličete po telefonu na številko 83-485. Pričakujemo vas v naši poslovalnici, kjer boste solidno postreženi. OBVESTILO Velika izbira najnovejših talnih oblog v kletni etaži pohištva za dom in službo v drugem nadstropju v Veleblagovnici GLOBUS, Kokra Kranj prodajalna kamnih IZREDNA PRILOŽNOST V naši prodajalni vam nudimo KERUP ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad ... Cena kvadratnega metra 442,75 Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 20. ure ob sobotah od 8. do 12. ure O LAS 12. STRAN zanimivosti TOREK, 24. MAJA 1983 f Vaterpolo Kranjčanom ne gre KRANJ — Prva zvezna vaterpolska liga Triglav : Solaris 10:13 (3:3, 1:2, 3:5, 3:3), letni bazen, sodnika Kosać (Herceg Novi), Klarič (Split). Strelci za Triglav — M. Malavašič 5, Z. Malavašič in Stariha po 2, Stanišič 1. Kolesarstvo Ob pomnikih borcev in talcev NOB Prebačevo — Kolesarska sekcija športnega društva Jakob Štucin prireja v nedeljo, 29. maja, tradicionalni kolesarski maraton Ob pomnikih borcev in talcev NOB. Pot, ki je dolga 80 kilometrov, vodi mimo 123 spomenikov in obeležij narodnoosvobodilnega boja v 22 krajevnih skupnostih, skozi kraje, ki so odločilno vplivali na razvoj dogodkov pred začetkom revolucije in med njo. Tako bodo udeleženci maratona obiskali krajevno skupnost Edvard Kardelj Tacen, kjer je bila 9. junija 1939. leta partijska konferenca, ki jo je vodil tovariš Tito in kjer je počila tudi prva partizanska puška. Peljali bodo skozi prvo požga-no slovensko vas, mimo partizanske bolnišnice v Komendi, ki jo je osnoval dr. Tine Zaje, skozi vasi herojev. Start kolesarskega maratona bo v nedeljo, 29. maja (če bo izredno slabo vreme pa 5. junija), ob 8 30 pred gasilnim domom Prebačevo. kjer bo tudi cilj. Udeleženci iz Ljubljane in okoliških krajev bodo maratonce lahko počakali ob 9. uri pri spomeniku v Šentvidu. H. J. Rokomet tr2iski veterani nizajo ZMAGE Kranj - Po nepopolnem 17. kolu rokometne lige so v vodstvu rokometaši tržifikega Peka z 28 točkami pred ekipo Križ 8 25 in Jelovico z 22 točkami. Izmed tekem 15. kola velja omeniti zasluženo zmago rokometaŠev Krvavca iz Cerkelj nad ekipo Križ in hud poraz Besntce v gosteh pri Škofjeloški Jelovici. V 16. kolu so «e z dobro igro izkazali rukometaši Krvavca, ki so v gosteh premagali stražiško Savo, ter Dupljanci v srečanju z Britofom. V 17. kolu so Veterani igrali neodločeno z ekipo Križ, rokometaši Jelovice pa so brez težav premagali igralce Save. ^ ,, Rezultati - 15. kolo: Preddvor-veterani 24:39, Gumar : Zabnica 37 22, Britof : Storžič 20:15, Veterani : Duplje 23:20, Jelovica : Besnita 52:18, Krvavec : Križe 28:26, Sava-ve-terani : Sava 23:24; 16. kolo: Savai : Krvavec 29:33, Besnica : Veterani 25:29, Duplje : Britof 27:22, Storžič : Gumar 19:23, Zabnica : Peko-veterani 24:41; 17. kolo: Peko-veterani : Storžič 24: lb, Britof : Besnica 23:12, Veterani : Križe 20:20, Jelovica : Sava 35; 18, Krvavec : Sava-veterani 36:23. J. Kuhar Domači vaterpolisti so v tem srečanju zapravili izredno priložnost, da t: osvojili prvi točki v letošnjem prvenstvu. Šibenčani *so zaradi slabe igre Triglavanov v tretji četrtini s pre« sreče povedli in nato tudi zmagali. TUDI MLADOST ZMAGALA KRANJ — Prva zvezna vaterpolski liga Triglav : Mladost 10:13 (2:3. 4:4. (K 4:2), letni bazen, sodnika Klaric (Spl.t Kosać (Herceg Novi). Strelci za Triglav — Stanišič in M Malavašič po 3, Kosi 2, Z. Malavašič vr. Stariha po 1. Tudi v tem srečanju so Kranjčani enakovrednem srečanju tekmo izgubil spet v tretji četrtini, saj so jim gostje £ Zagreba ušli za tri gole. V zadnji četrt?-ni so se domačini trudili, da bi : borbeno igro spremenili sebi v kon< Ni jim uspelo in Zagrebčani so obdrir li vodstvo in zmagali. ^ Nogomet V četrtek Triglav: Rudar KRANJ - Na stadionu Stanka Mlakarja se bosta v četrtek v osmi- j ni finala za pokal maršala Tita ob j 17.30 srečala člana slovenske član- s ske nogometne lige Triglav iz Kra-nja in Rudar iz Trbovelj. Obeta se zanimivo srečanje, saj oboji pričakujejo, da se bodo uvrstili v sklepni del tega najmnožičnej-šega nogometnega tekmovanja v ! Jugoslaviji. _-dh J Tečaj za atletske vodnike Kranj — Komisija za atletiko pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Kranj bo junija pripravila tečaj za vodnike atletike v šolskih športnih društvih. Udeležijo se ga lahko vsi. ki jih veseli delo ; atletskimi selekcijami na šolah. Stroški tečaju veljajo 300 dinarjev, kandidati pa morajo biti stan vsaj 16 let. Pismene prijave sprejema prireditelj tečaja do petka, 27. maja, na naslov: ZTKO Kranj, komisija za atletiko,'Cesta Staneta Žagarja 27. 64000 Kranj. Prijava mora vsebovati priimek m ime, datum rojstva ter naslov kandidata. Komisija poziva mentorje šolskih športnih društev m telesnokulturne organizacije ostalih gorenjskih občin, da prtja-vijo čimveč kandidatov. Tečaj bo [ le v primeru, če bo vsaj 12 udeležencev. I. Kavčič Sejem drobnega gospodarstva,.v Kranju Kooperacije in inovacije osnova Zadnji dan sejma podelili dvanajst zlatih medalj za kakovost Slovenije Vlada Klemenčiča, ki si ga je ogledal zadnji dan. in nenazadnje je tovrstno zamisel in razvoj takšne zasnove podprl tudi predstavnik zveze obrtnih združenj Slovenije tovariš Špindler. Glede na to, da je po sedanjem sejmu zelena luč za nadaljevanje tega sejma v prihodnje povsem jasna, pa seveda še ni rečeno, da je glavno delo že mimo. Nasprotno: gre za začetek uresničevanja in razvijanja jasne opredelitve, kakšna naj bo vsebina tega sejma. Zato je treba naslednji sejem, kot je rekel nekdo, začeti pripravljati takoj, ne pa šele mesec, dva pred otvoritvijo prihodnje leto. Izredno pomembno vlogo in nalogo pa naj bi pri tem imelo tudi celotno gorenjsko združeno delo. ' * -- Šestnajst novih skladb Ljubljana — Letošnja 22. mednarodna glasbena prireditev Ljubljana 83 — Slovenska popularna glasba, ki jo oblikujejo Radio Ljubljana, Glasbena produkcija in Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, bo nekoliko skrčena. Ostale so bistvene značilnosti prejšnjih, to je mednarodnost, sodelovanje Revij skega orkestra RTV Ljubljana, predstavitev novih tekmovalnih skladb ter nagrade, medtem ko prihaja v goste manj predstavnikov evropskih radijskih postaj kot smo bili vajeni doslej. Na predvečer prireditve, 3. junija ob 20. uri, bo v Viteški dvorani koncertni večer pevcev avtorjev Mateje Koležnik in Dušana Uršiča ter skupin Istranova in Slovenska gruda. Prireditev slovenske popularne glasbe bo 4. junija ob 19.30 v poletnem gledališču v Križankah. Obsegala bo štiri zaključene celote: tekmovalni program novih domačih del, revijo gostujočih pevcev ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Ljubljana, nastop Velikega pihalnega orkestra milice iz Ljubljane ter glasovanje za skladbe Slovenska popularna glasba in podelitev nagrad. Na natečaj, ki ga je razpisala RTV Ljubljana, je prispelo 49 skladb. Komisija je med njimi izbrala šestnajst najboljših, ki jih bodo predstavili naslednji pevci oziroma skupine: Ultimat, Tatjana Dremelj, Cintija Fink, OtD Pestner, Čokoladna bomba. Modrina, Prizma, Čudežna polja, Party, Miha Kralj, Nace Junkar, 12. nadstropje, Irena Tratnik, Make up 66 in F +. Torej je med izvajalci kar solidno zastopstvo gorenjske popularne glasbene scene. H. J. v___ _/ Večina na Kališče, šesterica v Biokovo Kranj — Na predvečer delavskega praznika je večina članov mladinskega odseka kranjskega planinskega društva kurila kres ob domu Kokrškega odreda na Kališču, šesterica pa se je odločila za planinski izlet v pogorje Biokova. Po šestih urah hoje, potem ko so z avtobusom prispeli do Makarske, so se povzpeli do koče Slobodana Rav-liča. V njej so pole« štedilnika in pre noči.šča našli tudi vodo, ki velja v teh krajih za pravo bogastvo. Skupina se je med prazniki povzpela na najvišji vrh Biokova — 1762 metrov visoki Sv. Jurij, ter na Vošac. Na poti so se člani kranjskega odseka seznanili tudi z mladimi jamarji iz Makarske in se z njimi spustili v eno izmed kraških jam. Pred odhodom domov so si ogledali še Šibenik in Makarsko. To je bil le eden od številnih izletov, na katerih mladi planinci poznavajo ožjo in širšo domovino. V odseku želijo, da se jim pridružijo tudi ostali mladinci in mladinke, ljubitelji goru. Sestanke imajo vsako sredo ob 20. uri v prostorih Planinskega društva Kranj na Koroški cesti 27. B. S. - D. S. Tek okoli blejskega jezera RADOVLJICA - ZTKO iz Radovljice in ZSMS z Bleda bosta v soboto organizatorja zanimivega teka okoli Blejskega jezera. Start bo ob 17. uri v zdraviliškem parku pod hotelom Jelovica. (-tr) Medalje za kakovost — Zadnji dan sejma drobnega gospodarstva so podelili dvanajst zlatih medalj za kakovost: IKOS Kranj za sesalnik za prah 3034, Iskra Delta Ljubljana za računalnik Partner, Jovan Djuran iz Sombora za opremo za konje, Ivan DolniČar iz Ljubljane za široke obroče za avtomobile, Franc in Doroteja Peternelj iz Hrastij za konice svedrov za geološka vrtanja ter napravo za stiskanje rastlinskih listov za laboratorijske raziskave, Anton Markič iz Naklega za precizna orodja za stiskalnice, Stanko Vreček iz Brito-fa za novo črpalko za tekočine, Dušan Jagodic iz Kranja za kombinirani ce-pilnik za drva, Matevž in Marija Balantič iz Zgornjih Dupelj za balmat klešče, Jože Naglič iz Kranja za reduktorje, Ludvik Stare iz Cerkelj za traktorsko planirno desko za oranje snega in ravnanje terena in Rotor iz Zemuna za ogljene in metalne ščetke. — Posebna priznanja pa so podelili tudi Francu Podjedu,-bivšemu predsedniku Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, Janku Pogačniku, predsedniku odbora za drobno gospodarstvo pri gospodarski zbornici in Francu Grašiču, predsedniku obrtnega združenja Kranj. — A. Ž. Zadnji dan je sejem obiskal in si ga ogledal tudi podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Vlado Klemenčič. Po ogleduje v razgovoru s sodelavci in predstavniki prireditelja ter razstavljavci menil, da ima ta sejem vse ekonomske pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj. Seveda pa bi se moralo celotno gospodarstvo Gorenjske, ki predstavlja danes močan družbenogospodarski steber, čimbolj vsestransko vključiti v to prireditev. — A. Ž. Kranj — V četrtek, 19. maja, so v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju zaprli letošnji osmi sejem drobnega gospodarstva. Na njem je sodelovalo okrog 300 razstavljavcev, več organizacij združenega dela se je predstavilo z izdelki, pri katerih izdelavi sodelujejo z zasebnimi obrtniki, z različnimi sporednimi priredit-/—- \ Slovenski gradbeniki v Kranju Kranj — Tretjega junija praznujejo gradbinci. Tega dne leta 1936 so gradbeni delavci pod vodstvom Komunistične partije in komunistov v sindikatih začeli organizirano stavko. Ta dan so zato gradbeniki izbrali za svoj praznik. V počastitev praznika bo tudi letos organizirano proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije. Republiški odbor sindikata je ra/.pisul tekmovanje zidarjev, tesarjev, odrarjev, železo-krivcev in žerjavovodij. Gradbinci bodo tekmovali tudi v veščinah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Organizacija in izvedba tekmovanja sta zaupana kranjskemu Gradbincu. Proizvodno tekmovanje bo 4. junija na gradbišču na Planini in na stadionu Stanka Mlakarja, 3. junija ob 19. uri pa bo v kinu Center svečana akademija. Doslej se je že prijavilo 12 delovnih organizacij s popolnimi ekipami. Delovna tekmovanja gradbenikov niso le preizkus njihovega znanja, ampak tudi povečujejo zanimanje mladih za gradbene poklice. M. Č. vami pa so v marsičem kvalitetno popestrili razstavni program sejma oziroma prikaz dejavnosti in sposobnosti drobnega gospodarstva. Na sejmu so zadnji dan podelili dvanajst odličij za kakovost. Sicer pa je po mnenju vseh sodelujočih, prireditelja in organizatorjev, ta sejem pod naslovom Kooperacije in inovacije uspel. To naj bi bila tudi pot, po kateri naj. bi se ta sejem v prihodnje razvijal. Tokrat pa si ga je ogledalo prek 10 tisoč obiskovalcev. »Prav gotovo je bila dokazana in potrjena ekonomska upravičenost tega sejma. Bilo je veliko poslovnih srečanj. Za primer lahko povem, da je bil med številnimi sklenjen tudi posel, vrede 4,5 stare milijarde. Še posebej zadovoljni smo, da smo odprli kooperacijski center Iskre, ki zdaj zajema okrog 3000 kooperantov, in bo poslej stalno deloval in razstavljal izdelke v sejemskih prostorih. Menim, da bi bilo treba na področju sejemskih aejavnosti pri nas narediti določen red, pri čemer naj odloča ekonomska upravičenost, zaledje in podobno, ne pa umetno stimulirano oziroma družbeno subvencioniranje sejmov. Ta sejem smo tokrat tako tudi zastavili: poslovno in brez no vem kakšne rekracije. In na posameznih organih (odbor za drobno gospodarstvo gospodarske zbornice in drugi) je bilo tudi. poudarjeno, da je zasnovo v prihodnje treba razvijati prav na podlagi kooperacije in" inovacij. Jasno pa je bi lo tudi stališče, da bo sejem drobnega gospodarstva v Kranju tudi v prihodnje.« Takšna je bila ob zaključku letošnjega osmega sejma drobnega gospodarstvu ocena direktorja Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Francija Kkarja, medobčinske gospodarske zbornice za Gorenj sko. sodelujočih obrtnih združenj, podpredsenlka izvršnega sveta SR Nov dijaški dom v Celovcu Celovec — Štirim slovenskim dijaškim domovom na Koroškem se bo do začetka novega šolskega leta pridružil še peti. V Celovcu, blizu Zvezne gimnazije za Slovence, ga gradi Slovensko šolsko društvo. Dom, ki bo namenjen gimnazijcem, dijakom drugih splošnih in poklicnih srednjih in višjih šol, vajencem ter študentom, bo med vsemi najsodobnejši. V njem bodo sobe s tremi ali dvema posteljama, v katerih bodo še prhe, stranišča in prostori za individualno učenje, telovadnica z možnostmi za vse dvoranske športne panoge, klubski prostor, samopostrežna kuhinja, v vsakem nadstropju pa vzgojiteljska soba za oddelčne vzgojitelje. Vsaka od vzgojnih skupin, ki bodo Štele od dvanajst do osemnajst gojencev, bo imela svojo učilnico. Gojenci bodo pri učenju deležni strokovne pomoči. Projekt doma za slovenske dijake, študente in vajence je trenutno j med vsemi slovenskimi na Koroškem največji po obsegu, po ' namembnosti pa najpomembnejši v narodnem življenju koroških Slovencev. S precejšnjim deležem denarja sodeluje pri gradnji tudi republika , Slovenija v okviru sredstev, ki se namensko zbirajo za zidavo študentskih in dijaških domov. Zaradi velikih investicijskih stroškov je Slovensko šolsko društi o pripravilo akcijo gradbenih kamnov, v kateri s prostovoljnimi prispevki sodelujejo številni koroški Slovenci. H. J. V------J -- Malice iz preobremenjenih kuhinj Preobremenjene kuhinje v obratih družbene prehrane posebno v kranjski občini ne zmorejo toplih obrokov za vse delavce, zato dodajajo tudi mrzle malice — Zastrupitve s hrano sicer niso nekaj vsakdanjega, vendar pa tudi redke niso — Ponekod v kuhinjah še umivalnikov nimajo Kranj, Škofja Loka — Če bi res upoštevali vse zahteve po higienski pripravi hrane in njenem razdeljevanju v družbenih obratih prehrane, potem takšnim zahtevam ne ustreza praktično niti en obrat v delovnih organizacijah kranjske in škofjeloške občine. Če pa bi odšteli malenkosti, ki sicer sanitarnemu pregledu ne uidejo, a so manj bistvene za oceno, potem bi še vseeno držalo, da je v Kranju kar okoli polovica obratov družbene prehrane v slabem stanju, medtem ko je v škofjeloških obratih dokaj bolje. To je po svoje tudi razumljivo, saj v Škofji Loki ni večjih delovnih organizacij z veliko zaposlenimi, medtem ko so v Kranju delovne organizacije dopustile, da je število zaposlenih že zdavnaj preseglo kapacitete pred desetletji dograjenih družbenih obratov. Prostorska stiska pa je le eden od vzrokov, ki slabšajo sliko družbene prehrane v teh dveh občinah. Kljub prizadevanjem in zahtevam sindikata, naj bi delavec imel za malico topel obrok, pa v vseh obratih družbene prehrane, še posebej v Kranju, tega ne morejo zagotoviti. V manjših delovnih organizacijah sicer večinoma lahko pripravijo tople obroke, v večjih pa je toplih obrokov med 50 do 70 odstotki. Ne le, da so prostori za pripravo hrane utesnjeni in preobremenjeni, pač pa v takih pogojih niti ni mogoče ločiti pripravo toplih obrokov od hladnih. Večina obratov sploh nima potrebnih prostorov, pač pa uporabljajo take prostore, kot so shrambe, pomivalni prostori in druge nečiste površine, kjer hrana čaka pri sobni temperaturi, izpostavljena okužbi. Prav zato v teh obratih v obeh občinah, kjer pripravljajo po 55.000 toplih in hladnih obrokov na dan, zastrupitve s hrano niso nekaj redkega. Zaradi takšnega stanja po obratih družbene prehrane je sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v zadnjem letu pozorneje kot kdaj prej nadzirala stanje in pogoje pripravljanja hrane. Izdanih je bila cela vrsta odločb z ukrepi za izboljšanje stanja, vendar pa ponekod sicer odprava pomanjkljivosti zahteva poleg drugačne organiziranosti dela le manjša finančna sredstva. Medtem ko bodo v velikih obratih družbene prehrane lahko zagotovili topel obrok za večino delavcev ter ustrezno sodobno in higiensko pripravo hrane le z gradnjo novih obratov. V naslednjih letih načrtujeta takšno gradnjo tudi kranjska Iskra in Sava. Ne glede na te velike in v sedanji situaciji težje rešljive preobleme pri urejanju prehrane med delom, pa inšpektorji v obratih družbene prehrane naletijo tudi na malomarno ravnanje s hrano in posodo. Brisi na snažnost namreč kažejo, da so pogosto premalo snažne posode za prevoz hrane. Ne le, da je ta slabo pomita, pač pa so pogosto tudi dotrajana tesnila, ki se zato ne dajo pošteno očistiti in so prava legla nesnage. Ponekje so celo te posode v delilnicah hrane uporabljali za vračanje ostankov hrane in pomij. Do zastrupitev s fižolom je na primer prihajalo tudi zaradi tega, ker so kuhan fižol namenjen za prehrano, naslednjega dne hladili v kotlu s tekočo mrzlo vodo, pri tem pa se je gumijasta cev vlekla tudi po tleh in tudi med fižolom. Takšne malomarnosti je seveda mogoče takoj odpraviti, težje p»a je tam, kjer niti ni primernih pogojev za delo in higieno osebja v kuhinji. Niso redki obrati družbene prehrane, kjer osebje nima svojih od drugih ločenih sanitarnih prostorov, so pa tudi kuhinje brez umivalnika za umivanje rok. Le-te se umivajo pač tam, kjer je voda v kuhinji — tam. kjer se pomiva posoda, pere solata in podobno. To vsekakor niso le malenkosti, ki jih je treba odpraviti, da bi lahko obrati pripravljali neoporečno hrano za delavce; vsekakor se prav povsod še ne zavedajo, to tudi kažejo ugotovitve inšpektorjev, da za zdravje in zdravo prehrano nista dovolj le pomit krožnik in čista žlica. [r 24. MAJA 1983 II SPV JU Tehnični Za večjo prometno varnost Varno je brezhibno vozilo Tehnični pregled vozila mora biti opravljen vsaj enkrat na leto. fczila s katerimi se opravlja javni prevoz potni kov, prve pomoči, za *?voz nevarnih snovi in avtošol. morajo biti tehnično pregledana vsa-& šest mesecev. Tehnične preglede opravljajo za to določene in rsnljene delovne organizacije. Tehnični pregled vozila je preventiven ukrep, da lastniki vozila *aj občasno preverijo brezhibnost svojih vozil, kajti v prometu smejo "teti samo tehnično brezhibna vozila. Brezhibnost vozila je ena tetinih postavk varnosti prometa, vozniki pa so za tehnično brezhib-VL svojih vozil dolžni stalno skrbeti. Če organ, ki nadzira varnost aometa podvomi v tehnično brezhibnost vozila v prometu, pa tega ni *W>če ugotoviti na licu mesta, se takega voznika napoti na izredni ftnični pregled vozila. Tehnična neurejenost vozila v prometu je pre-Nek ki se kaznuje, voznik pa plača tudi stroške tehničnega pregleda. Še vse preveč je voznikov, ki skozi vse leto zanemarjajo svoje vo-m za njegovo brezhibnost pa ne poskrbe tudi ob registraciji. Statistiki kaže da ima ob tehničnih pregledih skoraj 40 odstotkov vozil kako ffltnanikliivost ali napako. Na prvem mestu so vsekakor zavore. To pa ''prav gotovo direktno izzivanje nesreče. Vozniki pa imajo priložnost ktavljati v kakšnem stanju je njihovo vozilo na brezplačnih tehni-aah pregledih vsako soboto v tehničnih bazah AMZ Slovenije. Tak *?gled se lahko opravi kadarkoli med letom, vendar pa ne velja za igrani pregled ob registraciji. Vsekakor pa bi se število ugotovlje-■ -h napak ob rednih tehničnih pregledih vsekakor zmanjšalo, če bi {vzniki tudi med letom pogosteje preventivno ugotavljali tehnično :'%zhibnost svojega vozila. Mrak Poškodovani potni listi Pri ieseniškem sodišču ugotavljajo, da je precej kaznivih 4ni ko največ zdomci poškodujejo potne listine da bi vrline tehnične predmete obdržali doma - Vknjižba v zemljiški knjigi je zastarela Junice — V minulem letu je temeljno sodišče Kranj, enota na Anicah največ pozornosti posvetilo reševanju kazenskih zadev ter turtm Videvam Po strukturi so si kazniva dejanja zadnji dve leti po-Vn^ T ani ie bilo največ kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno Premoženje od tega spet največ tatvin velikih tatvin in kaznivih de-SinPkriteca čeka, kaznivih dejanj goljufij, poškodovanja tuje stvari. - številčnosti so bila lani na prvem mestu kazniva dejanja zoper iievncii^o . . listin tako potnih listin, hranilnih knjižic SS Obdotžend !z svojih po?nih listin trgajo tudi liste! na WHh so pomembne carinske zabeležke, zato, da bi se izognili plačilu -mi Začasno uvožene predmete. Največkrat so to zdomci, ki zaca-: Znriio dražje tehnične predmete, začasni uvoz je zabeležen na ^dnn strani potne listine, pred prestopom meje to zadnjo stran iztr- 4 n na ta način poskušajo predmete zadržati doma. To kaznivo deteie vrTv značilno za jeseniško občino, ki je obmejna občina z vec 5 nrometnimi mednarodnimi mejnimi prehodi. Kaznivo dejanje se •tSSTadnia tri leta z zmanjševanjem ali prepovedjo uvoza doloce-S vrednejših predmetov. Storilci tudi na razne druge načine popra- '1JaJLP^tnteeatTeejeseniško sodišče obravnavalo več kaznivih dejanj Kazen teg JJ prometa, zelo pogosta pa so kazniva dejanja "szžalitve kazniva dejanja obrekovanja, neplačevanja preživnine in ■4r ^delanja lahke telesne poškodbe. _ . AJ In na se ie povečalo število pravdnih zadev, največ so to Bistvenoi p inJdru?inskih razmerij, lastninski in posestni spori, Sri S dedovanja in tako dalje Ugotavljajo, da je vse več primerov, wn iz flcuov j , udeleženci v prometnih nesrečah, ne mo-■a ^ oškodovanci p -kodnine in zahtevajo visoke zneske. V ta- 'hprimeHhje razumljivo, da zavarovalnica prepusti odločitev o viši- odškodnin sodišču. ^ drugim opozarja tudi na zastarel pravni in-Jesenisko :soa pravice in prepoved odsvojitve in obremeni- *tut vknjižbe zastav" vPzemljiško knjig0< Banke in vse združeno de- ezaposoji noieiJ do(Jelitvi kredita občanom vztrajajo pri klav- 'SSJdbahinne odobrijo gradbenih kreditov, preden posojiloje-*lah v p<*odt>ah."Vno ne izkaže vknjižbe zastavne pravice ah prepo-aiec z ustrezno iisunu v zemljiško knjigo. Ta pravni institut Ji i odtujitve m obrem ^ staroavstrijske zakonodaje, ko so te ^varovanja terjatev J lastnikov kmetij kot posojilojemalcev, *njizbe .običajno zanreva ^ vračanje kreditov Večina naših lju-«er niso imeli druge g pridobiva sredstva za življenje iz osebnih J, ki jemljejo poroštvo za vračilo kredita, ne pa vknjižba ^nodkov in to naj dosedanji praksi namreč sodišče še ni obravnava-2*stavne pravice. do poplačila na osnovi izvršbe nepremi- ' primera, da bi upnm y za poplačilo denarnih terjatev ali S6' VSmnatrajo da je vknjižba nepotrebno papirnato delo, ki prinaša * precejšnje stroške. _D Sedej 13. STRAN G LAS V % r h tična točka na cesti od Radovljice do Krope je sedaj ,fi)bol} Kniu-f „/t/ so naredili betonsko zaščito, da voda ne T^opaiaTčesd in delan škode^ - Foto. F. Debelak ven-more KRONIKA Predkongresno tekmovanje gasilskih enot — V Mariboru bo prihodnje leto junija 10. kongres Gasilske zveze Slovenije. V okviru priprav na to prireditev je bilo minulo soboto in nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tekmovanje gasilskih enot iz kranjske občine. V soboto je nastopilo 50 ekip, v nedeljo pa 35. Na sobotnem tekmovanju so bili najboljši med člani: Sava 846 točk (od 1000 točk), Kokrica 845 in Šenčur 843; mladinske ekipe: Kranj-Primskovo 423 (od 600 točk). Trboje 420 in Mavčiče 413; poklicne enote: gasilsko reševalna služba Kranj 856 (od 1000 točk), Sava Kranj 847, Aerodrom Brnik 836. Na nedeljskem tekmovanju pa so bile uvrstitve naslednje: mladinke (hidrant) — Voklo 460 (od 600 točk), Zgornji Brnik 459, Kranj-Primskovo 445; mladinke: (vaje z motorno brizgalno): Trboje 422, Mavčiče 407; članice: Sava Kranj 653 (od 800 točk), Kokrica 638, Mavčiče in Jezersko 605; članice civilne zaščite: Sava Kranj 632 (od 800 točk); člani civilne zaščite: Naklo 829 (od 1000 točk),DO Aerodrom 822, DO Tekstilindus 803; veterani: Voklo 358 (od 500 točk), Sava 357 in Hrastje-Prebačevo 325. V soboto, 28. maja, dopoldne se bodo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pomerili še pionirji in pionirke A in B ter posamezniki. Skupaj bo na gasilskem predkonkresnem tekmovanju nastopilo 153 ekip iz kranjske občine. Posnetek je z nedeljskega tekmovanja. — A. Ž. Gorenjska nočna kronika PIJAN KALIL MIR Da bi kranjski meščani minulo soboto mirneje spali, so miličniki do jutra zaprli pijanega možaka, ki je kalil mirni nočni počitek v mestu in ogrožal prometno varnost. Dokler se ni iztreznil, je prepeval v kletnih prostorih postaje milice, potem pa je smel domov. Zaradi prekrška ga bo prijel tudi sodnik. BREZ VZROKA NAD SOSEDA Nemalo presenečen je bil Kranjčan, ko se je sosed zadnjič kar brez vzroka spravil nadenj in ga pretepel. Miličniki, ki so suro-veža prijeli, tudi niso povpraševali po razlogu. Utegne pa zanj vprašati sodnik za prekrške, ki ga bo krivcu tudi drago zaračunal. STOŽILO SE MU JE PO SODELAVCIH Kozarček preveč in Tržičan je postal melanholičen. V pijanski omami se mu je sredi npči nenadoma stožilo po »šihtu« in sodelavcih, pa se je ročno odpravil v tovarno Lepenka. Ker je delavce motil pri delu, so ga milo prosili, naj gre domov. Omehčal se je šele, ko ga je pospremil mož postave. KRVOLOČNEJŠA OD MOŠKEGA Natakarico v nekem tržiškem lokalu je Zadnjič opolnoči prišel nadlegovat prijatelj. Kasneje sta se zaljubljenca celo stepla in dekle je v pretepu dokazalo, da ni od muh. Vendar je šla malce predaleč, ko je zgrabila kuhinjski nož in zaročenca zabodla v dlan. OBRAČUN S KUHINJSKIM KLADIVOM Moški je bil verjetno vzrok prepira, ki je zadnjič izbruhnil med dvema temperamentnima prebivalkama Tržiča. Z.Č. je znanko udarila po glavi s kuhinskim kladivom in jo hudo ranila. Da ji kaj podobnega ne bi več hodilo na misel, so ji kladivo in kuhinjski nož vzeli. Kdove ali je znanki s kladivom izbila iz glave misel na moškega, kije obe zanimal? i - J GLAS ŽE PREJEMA REDNO DVAKRAT TEDENSKO 21.000 GO- R'-N«JCEV. POSTANITE TUDI VI NAROČNtK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GQ« j RENJSKEM! GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 24. MAJA 1983 ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja« n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. sub. o. Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela innaloge: 1. RAZISKOVANJE IN NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV V POVRŠINSKI ZAŠČITI 2. SAMOSTOJNA STROJNA ORODJARSKA DELA - STRUŽENJE 3. NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA - STRUŽENJE 4. NAJZAHTEVNEJŠA ROČNA ORODJARSKA DELA 5. SAMOSTOJNO VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV 6. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE Z OGREVALNIMI IN KOMPRESORSKIMI NAPRAVAMI 7. PRIPRAVUALEC MATERIALA ZA ORODJARNO IN VZDRŽEVANJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — VS kemijske smeri, 2 leti delovnih izkušenj,OD 24.000 din, predhodni preizkus znanja v obliki naloge, pod 2. — DE strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, OD 16.500 din, poskusna doba 3 mesece, pod 3. — KV orodjar, 5 let delovnih izkušenj, OD 15.000 din, poskusna doba 3 mesece, pod 4. — KV orodjar, 5 let delovnih izkušenj, OD 15.000 din, poskusna doba 3 mesece, pod 5. — DE strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, OD 16.500 din, poskusna doba 3 mesece, pod 6. — KV strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, OD 15.000 din, poskusna doba 3 mesece, pod 7. — PK kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, OD 10.500 din, poskusna doba 2 meseca V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki lahko kandidati pod pogoji izobrazbe za točko 2. in točko 5. odstopajo za eno stopnjo od zahtevane izobrazbe. Prijave sprejema splošno, pravno kadrovski sektor tovarne 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije lahko dobite v splošnem in kadrovskem sektorju tovarne ali po telefonu: 61-861 int. 14. ASTRA r. o. Maloprodaja TOZD Blagovnica Ljubljana, Bežigrad 6 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja za blagovnico v Kranju, Prešernova 10 naslednja prosta dela in naloge PRODAJALCA BLAGA (zaželjen moški delavec) — šola za prodajalce in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov SOZD Astra, DS Skupnih služb, Ljubljana, Titova 77 — kadrovska služba v roku 8 dni po objavi. SPOŠTOVANI POTROŠNIKI vse na enem mestu v DELIKATESI Kranj vam pripravimo vse potrebno ZA PIKNIKE (meso, pijače, PVC kozarce, krožnike...) PRIJETNO V NARAV! SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge VIŠJEGA REFERENTA I ZA CENE IN PRESKRBO Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. Industrijski kombinat KRANJ Komisiji za delovna razmerja TOZD Sestavni deli in DSSS objavljata prosta dela in naloge 1 OBRAČUNAVANJE DELA IN MATERIALA 2. GRAVIRANJE 3. REZKANJE - ZAHTEVNO Za uspešno opravljanje del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: 3 letna srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo, 3 letna srednja strokovna izobrazbu strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno do'o 3 letna srednj; strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno Pismene ponudb^spi^jema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. pod 1. — pod 2. — pod 3. — CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31 objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. MOTOKULTIVATOR s priključki (prikolica, čistilec snega in snežni plug F-700) 2. Osebni avto RENAULT R-4, TLS, leto izdelave 1977 3. Razne OMARE, DIKTAFONI, MAGNETOFONI, * GRAMOFONI in KLAVIR Licitacija bo v prostorih Centra slepih, 1. junija 1983 ob 9. uri Ogled in informacije na dan licitacije od 8. do 9. ure. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. Kranj, Savska 34 Išče sodelavca za izdelavo robcev in prtov na domu Ponudbe pošljite do 30. 5. 1983 na gornji naslov. Informacije dobite na telefon: 25-371 int. 15. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam PLOHE, colarice in LES za ostrešje. Franci Švigelj, Levstikova 2, Bled ' 4730 Prodam izolacijski FASADNI MATERIAL: stiropor, acrynolit in st.yro-nol. Kranj. C. na Rupo 31 4831 Prodam drobni KROMPIR. Forme 14, Žabnica 4840 Prodam večje in manjše PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4950 Prodam 100 W ojačevalec »EKO« z zvočno skrinjo. Rant, Potok 1, Železniki 4951 Prodam ŠPORTNO KOLO sprint na 10 prestav. Trata 22, Škofja Loka 4952 Prodam KONJA. Sp. Duplje 55 4953 Prodam novo KAD za pralni stroj gorenje, motor in črpalko, hidrofor in PONY EXPRESS. Skokova 9, Kranj 4954 Oddam približno 500 kosov monta OPEKE. Blejska Dobrava 72 4955 Prodam JAGNJE - OVNA, starega 4 mesece, za zakol ali rejo (lep). Legat, Selo 14 4956 Ugodno prodam ŠOTOR za tri osebe, nov, enkrat rabljen. Ljudevit Mirošni-čenko, Tomažičeva 4, Kranj 4957 Prodam TAKSIMETER. Golnik 25, tel. 57-014 po 20. uri 4958 Prodam brako PRIKOLICO. Šorlije-va 31, Mavec 4959 Ugodno prodam 300 kg BETONSKEGA ZELEZA, premera 6 mm. Telefon 22-957 4960 Prodam deško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku. 4961 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK in pomivalno KORITO. Telefon 23-093 4962 Prodam jadralno desko SAILBO- ARD REGATTA. Informacije na tel.: 28-110 od 16. do 22. ure. Prodam KOSILNICO gorenje rapid. Telefon 064-61-192 zvečer 4993 . Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in KAVČ. Rupar, Bla-ževa 10, Škofja Loka 4994 Kupim cementne zidake velikosu 19x39x18, Kokalj Vinko. Zg Duph* št. 24 LESEN PREDALNIK in VRTNO KLOP, rabljeno, kupim. A. Pogačnik Kranj. Ljubljanska 13 Kupim namizni VRTALNI STRO" Ponudbe po tel.28-861 — int. 22-29 c; poldan 4vr~ Kupim OTROŠKO STAJICO m ch: co STOLČEK. Informacije potelefon--47-270 i VOZILA B; Z * * % Z i U KUPIM Kupim 6 AŽ PANJEV s čebelami. Rudi Zelj, Zali log 10, Železniki 4963 Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Dragica Seničar, Stara Loka 3, Škofja Loka 4964 TRAKTOR »Tomo Vinkovič« ali podoben TRAKTOR kupim. Kocjanc, Podjelje 7, Srednja vas v Bohinju 4965 tei tt te ZASTAVO 101, po delih: streha, motor, steklo, vrata, menjalnik, prodam zraven še nove prage ter poden. \>r* Vrba 18/A, Žirovnica Prodam ZASTAVO 750 za dele ir prednjo premo za NSU 1000. Brank: Koder, Kokra 41, Jezersko Prodam VW, letnik 1965. Jane: Ravnikar, Križna gora 2, Škofja Loka 4£7v Prodam FIAT 128 sport coupe. letnik 1975, dobro ohranjen, obnovljen, registriran do aprila 1984. Cankar. Kop*i: ška 21, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 750, letnik ISTI registriran do 19. 5. 1983. Župančičevi 25, Kranj 4989 Prodam TOMOS automatic. Infer-macije po tel.064-62-926 od 15. de 18. ure. 49TE Prodam KOMBI IMV 1600 nereg: striran, vozen, predelan v poltovor-njak. Ogled možen vsak dan od 16 dc 20. ure. Kejžar, Zg. Sorica 46, Sonca 4971 Prodam motor 14 TLS, dobro ohranjen, predelan. Šenk, Stara Loka 14č Škofja Loka 492 Prodam novo PRIKOLICO, nosilno^ 750 kg, prostornine 165 x 105 x 30 c= (13 col). Telefon 064-61-218 Prodam MOTORNO KOLO M14. : prestav. Zg. Dobrava 35 pri Kxc'~ tel.79-794 4974 Ugodno prodam ZASTAVO 750, res> strirano do aprila 1984. Lavtar, Zadkov je 6, Zg. Besnica 497? Prodam FIAT 126, letnik 1977. Križnar, Jegorovo 5. Škofja Loki tel. 62-662 Ugodno prodam 4 AVTOPLA& 165x13. Kranj, Valjavčeva tel. 23-984 4877 Prodam ZASTAVO 101, letnik ir-Kranj, Župančičeva 19, tel. 22-329 497? Prodam karamboliran 126-P. letni* 1979. Naslov v oglasnem oddelku. 497$ Prodam osebni avto R-19. po del* Telefon 26-047 popoldan 49$ Prodam MINI AUSTIN 1000. Startova 36, Kranj 40* Prodam AMI 8, vozen, registriran Bozovičar, Gorenja vas 86 " Prodam GOLF, letnik 1978. Rc Tržič, Bečanova 10 K >iari 4^ Oc Ki fcii UGODNO! ŽELITE POCENI IN BLIZU PREŽIVETI SVOJ LETNI ODDIH! POČITNIŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA ima na voljo v sezoni 83 še nekaj prostih kapacitet v počitniškem dor-Portorož in Strunjan: v predsezoni: od 21 6. do 28.6. v sezoni: od 28.6. do 12.7. ter od 9.8. do 30.8. v posezoni: od 30.8. do 13.9.1983 Cene: od 290, din do 550 din dnevno. Prijave sprejema društvo na sedežu v Škofji Loki, Mestni trg 3, telefon: 62-227 (ponedeljek in torek od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 16. ure). ?A in ,9f J ■'K '-a HM MARMOR HOTAVUE Industrija naravnega kamna Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge 1 VODENJE NABAVE BLAGA Pogoji: - višješolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri, . - znanje enega svetovnega jezika, - splošna zdravstvena sposobnost. 2. RAZVOJ TEHNOLOGIJE Pogoji- - višješolska izobrazba strojne smeri ah visoka izobrazba strojne smeri, - splošna zdravstvena sposobnost. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave pošljejo najkasneje^^P* vi na naslov : DO Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna. Gorenja vas. . , O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. , 24. MAJA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA _15. STRAN CLA8 Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE -'-Curr. zaprt KOMBI Zrl.'tOO. prevodi 20.000 km, starejši letnik. Ogled dan dopoldan, razen petka. Ro/.a-š^adež Gorenja Dobrava 10, Gore-jivas ' 4983 ZASTAVO 750 SE. letnik de-"aer 1982. Stane Lužnik, Zabreznica f l Žrovnica 4984 ZASTAVO 101 - 1300. letnik 1978, •■o. Informacije na naslovu: Greli Benedik Žirovnica 109,telefonu IMNB0 4998 Hdam dobro ohranjeno STREHO iZ-191. Kranj, Hafnarjeva pot 20 4997 - sodno prodam PEUGEOT 504, let. k 20.000 km po generalni. Merše, '28-153/064 kamniška friica TANOVANJA Omenjam dvosobno STANOVANJE *S Vodovodni stolp za trosobno. Po-*>e pošljite na »Glas« pod šifro: Tro-ieoc 4804 Zamenjam trosobno komfortno STARANJE z etažno centralno v dru-fcn nadstropju s telefonom v Puh za * v Kranju; ali enosobno v Kranju s ""Valno in telefonom za dvosobno. I^asrte se vsak dan po tel, 064-23-847 "Pa 4985 nameravate oddati STANOVA-JL v Škof j i Loki! Oddajte ga mlade-•i paru brez otrok, za dobo 2-3: let. ^Predplačilo 4986 pomagamo vam varčevati Usesti zaposlitve iBVESTILd- FPvici čiščenje »preprog«, tapi- ,2 . . Čistim v zasebnem in a m msona Cisum od >oenem sektorju, leieion * ^ "V4PLCTNE NAČRTE za vse.vrste »JMrLti«^ r<->čite po telefonu adenj lahko naročite p 4ggl 'V22-502 vsa ZIDARSKA DELA. , sprejmem vsa 4992 Priroskovo, Teksmna __ ' " .dbena na tel. 22-901. ureditve 'vv/ TEČAJI _ h d S^rtedS PLESNI 5 ob 19.30 četrtek, b » ' petek. H " 94 0b 21. uri m pol ure prtu \ 4g49 'Jddam starejšo HIŠO v najem, za m-Tjo obrt v bližini Kranja, s predpla-'fn Informacije po tel 47-119 popoV ;tp^1urejšo HIŠO v Kranju ah » gotovino. Ponudbe pod šifro: 1 ^ ivo takoj licem KV MIZARSKEGA POMO-' ■vrtali delavca za P^VRožna mizarstvo Lado LIPAR, Kožna Si "1-098; Ravnica ~ ČISTILKO za čiščenje SfS: Hišni svet Jule-m33*S 34, Planina, Kranj. Zahvala nastopajočih Nastopajoči na zadnji zabavni prireditvi v športni dvorani na Planini se najtopleje zahvaljujejo številnim gledalcem in oboževalcem, prav tako pa Vane Danilovu za pomoč pri organizaciji, društvu Modrina, organom za notranje zadeve, Alpetouru in njegovemu to/.du PKM Kranj ter vsem, ki so tako ali drugače prispevali k uspelemu koncertu. Rešili utrujenega alpinista V nedeljo, 22. maja. so reševalci iz stene Špika slišali klice na pomoč. Deset članov GRS Kranjska gora in Rateče se je takoj odpravilo v severno steno, kjer sta v Dibonovi smeri obtičala avstrijska alpinista Rudolf Mayerhofer, star 26 let in leto dni mlajši Gunter Zellinger. Dan poprej sta odšla na pot, 300 metrov pod vrhom pa sta obstala, ker sta bila utrujena in ker jima je zmanjkovalo klinov. Pred 8. uro so ponju poslali helikopter, a zaradi vremena ni mogel pristati, zato so ju rešili na klasičen način. Ob 16. uri so ju živa in zdrava, le malce premražena in izčrpana, privedli v dolino. Nezgoda neodgovornega delavca Kranj — V kranjski Savi, v temeljni organizaciji TAP, se je v četrtek, 19. maja, ponesrečil delavec Mile Pranič, star 27 let. Med malico je samovoljno vzel električni ročni voziček »žabo« in se z njim vozil po obratu. Ker ni bil vešč vožnje, je zadel ob desno tračnico podstavka. Obnjo mu je stisnilo nart in stopalo leve noge. Prvo pomoč so ranjenemu nudili sodelavci, nato pa so ga odpeljali v kranjski zdravstveni dom in od tam v Klinični center v Ljubljano. Ogenj na osebnem avtu Preddvor — V četrtek; 19. maja, se je pri vožnji skozi Preddvor nenadoma vžgal osebni avto, last Jožefa Malija iz Potoč, ki ga je vozila Antonija Trček s Spodnjega Jezerskega. Ogenj je nastal zaradi okvare na dotoku goriva v stroj. Stroj je v celoti pogorel, karoserija pa je bila le ožgana. Požar so z gasilnimi aparati pogasili mimo vozeči avtomobilisti. Gmotno škodo cenijo na 40.000 dinarjev. NESREČE KOLESARKA POVOZILA PEŠAKINJO Češnjica — Minulo sredo, 18. maja, se je na Češnjici pri Železnikih zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Pešaki-nja Francka Šmid, stara 73 let, je pred tovarno Ratitovec izven prehoda za pešce hotela prečkati cesto. Ker je po njej ravno tedaj pripeljal osebni avto, je stopila nazaj, tik pred kolesarko 19-letno Majo Korošak. Kolesarka je Šmitovo zadela in podrla po cesti, kjer je obležala hudo ranjena. TRČIL V PRIKLOPNIK Čirče — 33-letni motorist Jože Re-kar iz Trboj se je hudo ponesrečil v petek, 20. maja, koje pri gostilni Krtina na poti proti Hrastjam trčil v priklopnik. Na Smledniški cesti je priklopno vozilo parkiral lastnik Martin Ropret iz Kranja. Neprevidni motorist je v nesreči utrpel hude poškodbe in odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. MOTORIST VOZIL BREZ LUČI Škofja Loka — Voznik osebnega avtomobila 30-letni Silvo Stržinar s Preske pri Medvodah je v nedeljo, 22. maja, ponoči vozil skozi Škof jo Loko. Na Spodnjem trgu je prehiteval motorista, tedaj pa mu je nasproti pripeljal drug motorist, Vladimir Zohar, star 24 let, doma na Brodeh. Žohar je vozil brez luči in voznik ga je opazil šele, ko ga je zadel in zbil po cesti. Motorist je bil v nesreči hudo ranjen. OTROK PADEL V JAREK Radovljica — Na Gubčevi ulici v Radovljici se je v soboto, 21. maja, ponesrečil 9-letni Zlatko Dijanič. S kolesom je brzel po klancu navzdol, zapeljal na rob ceste, kjer je padel v pol tretji meter globok jarek. Hudo ranjenega so odpeljali najprej v jeseniško bolnišnico, nato pa v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. Popravek Minuli torek smo poročali o prometni nezgodi, ki se je 14. maja zgodila v Frankovem naselju vozniku Stanislavu Logarju in pešcu Francu Goričanu. V poročilu smo krivdo pripisali vozniku, ki da je vozil prehitro, ko je dohiteval delovne stroje ob cesti. Delovni stroj je bil parkiran na nasprotni strani ceste, z njega pa je nenadoma skočil na cesto Franc Go-ričan. Logarju ni uspelo dovolj hitro ustaviti in je Goričana povozil. ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka in brata RAJKA VUJISIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in tolažbo ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala komandi kasarne Staneta Žagarja v Kranju, zdravnikoma dr. Marku in dr. Ljiljani Logar, krajevni skupnosti, OO ZK, OO ZB NOV Planina in govorniku Janezu Lušini, Hišnemu svetu — C. 1. maja 65, moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda Stražišče in pihalnemu orkestru Kranj. Iskrena zahvala predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in društev iz Nove Gradiške in Bijelog polja. Žena Francka, sinova Vojo in Mišo z družinama, brata Savo in Milo-rad z družinama in sestra Čeda Kranj, Zagreb, Nova Gradiška, Beograd, Bijelo polje, maj 1983 Dom pod Planino v Trebiji (14. zapis) Trebijci naj mi ne zamerijo, ker sem v prejšnjih zapisih kar tako Sel mimo njih. Naneslo je tako. Seveda sem bil tamkaj še pred drugo svetovno vojno, ko je služboval šolski upravitelj, prizadevni Zirkelbach; pa tudi po osvoboditvi, ko sta se za napredek kraja gnala zakonca — učitelja Nikolaj Slapar in njegova žena. Takrat, tako se spominjam, je na Trebiji zaživelo vaško kulturno življenje, tečaji (tudi čipkarski in gospodinjski) so bistrili mladino. Kul-turno-umetniško društvo je odtlej še aktivno pa tudi knjižnica še obstoja. DOM POD PLANINO Kar precej prevelika stavba ob cesti velja za turistično gostišče. Bral sem vrsto pohval in ugovorov. Lepi stavbi, zgrajeni v letih »velikih apetitov«, želim vse dobro in dosti uspehov, turistično-gostinskih seveda. In dobro je, da so zaprli »uranov« disco! Zaradi miru. Lep dom, ob začetku gradnje imenovan Zadružni dom, ima ime po hribu Planini (853 m), ki se dviga severno od Trebije, kakih 400 m nad Poljansko dolino. Vas je raztresena — deloma ob Sori, deloma ob potoku Trebišniku (berem tudi Trebijski potok — kaj je prav?). Nekaj kmetij je v strmini, v bregu. H Trebiji sodijo zaselki Klučje, Planina in Stara Oselica. Prav blizu (med Trebijo in Hotavljami) je večja vas Pogara, ki jo na zemljevidih pišejo kot Podgoro. Tu, pri tem imenu, pa se popotnik spet ustavi. Kaj je prav: fonetsko (narečno) Pogara ali geografsko smiselno Podgora. Kot se silijo dolinci (od Jesenic do Kranjske gore) z narečno izreko Prisank namesto logičnega Prisojnika. Pametni Korošci so Že opustili (vsaj v pisavi) narečno »ves« in poznajo zdaj le še vasi, kot jim pravijo povsod po Slovenskem. Seveda, če pa gre pri Podgori za kako staro »pogaro« (pogorišče krčevino) — je stvar drugačna. Sosed — domačin slovstvenik je že mislil tako (Luka Pintar). TOPU VRELCI Sopotnika sta me pred kratkim kar pogledala, ko sem omenil termalno vodo, ki naj bi izvirala pod trebijskim mostom s stalno temperaturo 18 C. Kar je poleti resda malo, pozimi pa popolnoma dovolj. — Češ, saj od Hotavelj, kjer je res znan topel izvir (s kmetijo pri Topličarju vred), ne teče voda ob Sori navzgor! Topli vrelci pri nas niso še raziskani. Topla voda teče marsikje brez haska in povsem prepuščena muha- v najlepših letih nas je za vedno zapustila AMALIJA URH roj. Simčič prodajalka v športni trgovini Elan Begunje • ^nhro sodelavko bomo ohranili v trajnem Vestno m dobro so spominu Kolektiv Elana, Begunje Begunje, 24. maja 1983 ZAHVALA Ob smrti naše mame, sestre in stare mame MARIJE MUBI Sr. Bela št. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem delovnih kolektivov za izkazano pomoč, izrečeno sožalje ter darovano cvetje ŽALUJOČI VSI NJENI sti naravi. So pa tu toplice na Bledu, toplice pri Hotavljah, toplice v Desnici, toplice v Tuhinjski dolini — in še v Izlakah, Rimskih toplicah in v Laškem. Potem so tu še Dolenjske, Šmarješke, Čateške in vrsta manjših toplic. Od tam dalje pa so že Atomske toplice, Moravci, Krapina in tako naprej — natanko nad široko globinsko zemeljsko razpoko, prelomnico. Izvedeni švicarski hotelirji bi »toplo« vodo celo pri domu pod Planino izrabili, jo morda še malo umetno ogreli in že bi bila tu mikavna »turistična ponudba«. PODGORA - POGARA Pogarčanov — tako si samo pravijo — je več kot Trebij-cev. A žive nekako v senci Trebije in bližnjih Hotavelj. Sam priznam: Trebija in Hotavlje sta mi bili domaČi, Podgora (Pogara) pa znana le zato, ker je rojstni kraj pisatelja Vladimirja Kavčiča. Gozd in živina, poljedelstvo bolj malo, živita tukajšnje Poljance. Zdaj seveda tudi »cesta«, saj po njej hiti vsako jutro množica ljudi na delo v Žiri ali celo v Škofjo Loko. Sicer pa kaže, da bodo domačini deležni (če bodo hoteli) tudi dela v novem uranovem rudniku v Žirov-skem vrhu — v kolikor se ne bodo raje zaposlovali v hotaveljskem kamnolomu ali celo doma, v Gorenji vasi. HOTAVELJSKI KAMNOLOM Seveda so mi bile Hotavlje in sloves kamnoloma kasijan-skega apnenca lepih barv (sive, rožnate, rjavovijoličaste), na kratko imenovanega kot »hotavelj-ski marmor«, že od prej znane. Tudi Komatevro (pri Spodnjem Jezerskem), podružnico hotaveliskega kamnoloma sem često obiskoval. S kolektivom kamnoloma pa sem se spoznal kot vodnik na izletu (dva avtobusa) po slovenski Koroški. Zato mi je bilo kar lepo, ko sem bil pred meseci spet v Hotavljah, v kamnolomu. Svojim očem kar nisem mogel verjeti: tak napredek, nove stavbe, obširno delovišče! Spet moram poudariti (kot bi moral že ob Termopolu v Sovodnju), kako važno je, da prevzame vodstvo podjetja mlad, sposoben in korajžen človek — potem je napredek brž tu. Pogačnik in Seljak, to sta imeni, h katerima se bom še povrnil v zvezi s Sovodnjami in Hotavljami ter njuno rastjo v sodobno proizvodnjo. STARE HOTAVLJE Ne smem pa govoriti le o hotaveljskem »marmorju«, ki so ga začeli lomiti šele sredi prejšnjega stoletja. Že prej je kraj slovel kot rudarsko delovišče. Tu so včasih kopali železovo rudo (bobovec) in jo nosili v oprteh v daljne Železnike, v tamkajšnje plavže. Imeni Ruda in Kopačnica spominjata na ta čas. Na Hotavljah, kjer pa precej domačinov samuie na odročnih hribovskih kmetijah na obeh bregovih Kopačnice in Volaščice (tu so delale nekoč celo fužine), živi kar 250 stalnih prebivalcev. Vsekakor ne najmanj okrog starinske cerkvice sv. Lovrenca, ki jo krasi prelepa stropna štukatura. LUKA PINTAR Pa smo spet pri ljubem Prešernu! V Hotavljah se je rodil sloveč prešernoslovec Luka Pintar (1857-1915). Hotel je izdati znanstveno opremljene »Poezije« v kar štirih knjigah. Načrt se mu zaradi tedanjih ozkih razmer ni posrečil. Potem je ostal vse življenje zagrenjen mož ... A ANKETA Upokojenci so prepevali V soboto, 28. maja, potujejo na naš izlet: Janez Pfajfar, na Kresu 12, Železniki Miro Bogataj, Podlubnik 155, Škofja Loka Jože Pogačnik, Potočnikova 13, Škofja Ix>ka Terezija Potočnik, Koprivnik 30, Sovodenj Aloj/. Eržen, Bukovica 19. Selca Alojz Potočnik, Bukov vrh 17, Poljane Anton Loboda, Mušičeva 27, Mengeš Francka Markič, Strahinj 75, Naklo Janez Gašperin, Proletarska 5, Tržič Dušan Sterle, Cankarjeva 2, Radovljica Milica Novak, Črnivec 17/a, Brezje Ivana Plevel, Cerkljanska Dobrava 9, Cerklje Frape Hafner, Žabnica 9 Marija Čirmrar, Zgornja Bela 62, Preddvor V Ladislav 1'tajlur, Janeza Puharjn 4, Kranj Juii .Obed, Bohinjska Bistriva Vtofcf* Stern, šmurtiio, Cerklje na Gorvnfjferrn Kranj - Kar 293 pevcev in pevk i/. 13 pevskih zborih je zapelo na tradicionalni pevski reviji upokojenskih pevskih zborov Gorenjske, ki je bila v soboto v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Tradicionalno pevsko srečanje je počastilo tudi 40-letni-co ustanovitve AVNOJ in priključitev Primorske Jugoslaviji. Trije ženski, trije mešani in pretežna večina moških zborov je na srečanju obudila slovensko pesem in ji z zrelimi glasovi dala poln zamah. Ljudmila Lenardič, direktorica Toz-da Konfekcija — Gorenjska oblačila na Jesenicah Edo Ošabnik, eden od organizatorjev srečanja iz zborovodja moškega zbora iz Tržiča ter radovljiškega ženskega zbora: »Moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič vodim že od ustanovitve, torej šest let. Pred štirimi leti pa so me naprosili, da bi prevzel še ženski zbor iz Radovljice. Danes oba nastopata na reviji. Tudi med tržiškimi upokojenkami vlada zanimanje za prepevanje, vendar nam za zdaj zbora še ni uspelo osnovati. Tokrat pa ne nastopam le kot zborovodja, temveč tudi kot organizator. Sem namreč član kulturne komisije pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki je letos Kranju prisodila organizacijsko vlogo pri koncertu.« Beti Demšar vodi moški in mešani pevski zbor Društva upokojencev Radovljica: »Zbora upokojencev Lipa Radovljica vodim že tretje leto, tradicija pa traja že več let. Oba sta že nekajkrat sodelovala na gorenj- USPEIA PRIREDITEV — Delavke — manekenke Gorenjskih oblačil, so predstavile okoli 90 oblek iz kolekcije za to in prihodnjo sezono. — Foto: L. M. skih in republiških pevskih revijah, kjer so peli v glavnem slovenske pesmi. Pravijo, da jim je domača glasbena ustvarjalnost bližja. Združevanje v zborih ima za upokojence pomemben družabni značaj, najbolj pa jih druži doživeto zapeta domača pesem.« Anton Jeraj, pevec moškega pevskega zbora Društva upokojencev Predoslje in predsednik društva: , »Naš zbor obstaja že od leta 19(56, štiri leta ga vodi pevovodja Vencelj Sedej, tudi dirigent v kranjskem zboru. Zbor je majhen, saj nas v njem poje le enajst. To dokazuje, da imamo nemalo težav pri ustvarjanju podmladka. Novi pevci se ne odzovejo naši pesmi in tako v zboru že lep čas prepevamo veterani.« D. Ž. Gorenjska moda v Železni Kapli Mladi v obrambnih spretnostih Radovljica — V četrtek, 26. maja, bo v Radovljici gorenjsko tekmovanje mladih v znanju in veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Uderačilo se ga bo okrog 170 učencev iz osnovnih šol, ki so na občinskih tekmovanjih dosegli najboljše rezultate, učenci iz srednjih šol in ekipa mladincev iz organizacij združenega dela oziroma krajevnih skupnosti posameznih gorenjskih občin. Tekmovanje bo obsegalo teoretični preizkus znanja iz civilne zaščite, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, protipožarne zaščite, prometne vzgoje, orientacije in topografije, praktični del pa bo vseboval streljanje z zračno oziroma vojaško puško ter orientacijski tek na šest kilometrov dolgi poti, kjer bodo tekmovalce na kontrolnih točkah čakale posebne naloge, kot: prva pomoč, opis prometnih znakov, rokovanje s protipožarnimi sredstvi, razstavljanje in sestavljanje puške iU reševanje testa o puški. Po tekmovanju bo ob 15. uri na letnem telovadišču osnovne sole A T. linhart kulturna prireditev in podelitev priznanj najuspešnejš.m tekmovalcem. V kulturnem programu za Sto in DS bodo sodelovali »nci osnovnih šol in glasbene soie tiovljica. Pokroviteljica letošnjega Snovanja bo delovna organizacija AtoLt* ki bo tKMežehce povabi ha ogled proizvodih prostorov. ■ , H J. Mladu skupina Tarantela se vse •ffinsbene ahsamble. Petčlanska *a*#dba pojmlarmviumi'l(Hli} lit > *y ;[ NAROČNIKI BEREJO ; GLAS CENEJE iN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH se odločili za hotel v Železni Kapli. Četudi je prireditev potekala v zaradi praznikov na pol prazni Železni Kapli, pa so od vsepovsod prišle naše slovenske žene, ni pa seveda manjkalo tudi predstavnikov večinskega naroda, tako mladih kot starih. Prireditev je tako lepo uspela, da bi jo želeli še kdaj ponoviti morda v Borovljah ali kje drugje.« Vsa dela okoli prireditve, od vodenja do izbire manekenk so opravili v Gorenjskih oblačilih. Kot je povedala direktorica jeseniškega tozda Ljudmila Lenardič, so deset brhkih manekenk izbrali kar med delavkami Gorenjskih oblačil. Lani so namreč krajanom krajevne skupnosti Ja- Milena Groblacher, predsednica Zveze slovenskih žena Celovec