Mtntaa pavSallru* Leto II., štev. 72 V UuBlJairi, petek cifre 25. marca f92t PtfSamcztra štev. 1 K (shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 180 K resečno. ...... 15 M ea zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo .. 40» Oglasi za vsak ma vStee stolpca (58 mm) . 2 S stali oglasi do 30 mat stolpca (58 mm) • t • ,t Uredništvo: Jliklc&Kev* costa St. VSfl. Telefon St 72. Upravnlštvo: Sodna nlica St& Telefon št. 36. Dnevnik za gospodarstvo? prosveto In politiko Eačun kr.po5t5elc.arad« štev. 11.843. Ljubljana, 24. marca. V ustavotvornem delu je nastal majhen zastoj. Pogajanja z muslimani so morala premagati mnogo tež-fcoč in koncesije, ki jih je morala dati zlasti demokratska stranka kot glavna nositeljica agramo-reformne Beograd, 24. marca. (Izv.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od' 16. do 19. ure. Razpravljalo sc je o situaciji, ki je nastala povodoir predložitve zahtev ga programa so bila velika žrtev, [demokratskega kluba v vprašanju Demokratska stranka je od početka; sporazuma z muslimani. Na seji je stala na načelno gotovo upravičenem ministrski predsednik Pašič prečital Pogajanja v Beogradu. stališču, da bosanskim begom za osvoboditev kmetovske zemlje ne gre nobena odškodnina. Nekdanja turška strahovlada je iz svobodnega krščan- drugo pismo predsednika demokratskega kluba Davidoviča, v katerem ta obžaluje, da je stvar po indiskre-ciji prišla v javnost. Do zaključka ni skega seljaka napravila bednega ro- prišlo; seia se jutri nadaljuje. Upa 1'Še, da se bo našel modus, po katerem bo omogočen sporazum. Beograd, 24. marca. (Izv.) Pašič je danes popoldne konferiral s poslancem Spahom in Pucljem o spremembi, ki je včeraj nastala glede politične situacije. Izjavil je obema, da bo incident, ki je zavlekel rekonstrukcijo kabineta, v najkrajšem času povoljno razčiščen. Beograd, 24. marca. (Izv.) Danes js bila seja radikalskega kluba, ki je razpravljal o publiciranju pisma demokratske stranke. Prisostvovali so botarja. Izročila je zemljo, ki jo je podedoval od svojih očetov in katero je obdeloval v potu svojega obraza, v last muslimanskemu plemeni-tašu, kateri je v obliki «haba» odvzemal kifietu velik del njegovega pridelka. Tako so generacije uboge raje živele, bedno suženjsko življenje in vstaje v Bosni so imele svoj glavni izvor v njihovi socialni bedi. Avstrijski režim je to stanje nekoliko ublažil, toda v času, ko bi bil mogel z obligatornim odkupom doseči mirno poravnavo med kmetom in begom, se je v svojem nerazumevanju velikega probkma in špekulirajoč na podporo muslimanskih veleposestnikov proti srbskemu elementu, zadovoljil s fakultativnim odkupom. Polom avstro-ogrske monarhije je izzval v Bosni ne le nacionalni, temveč tudi socialni prevrat. Kmet se je sam proglasil za neomejenega lastnika očetovske zemlje in se je uprl vsaki nadaljnji dajatvi. «Zemlja je moja, bila je firopwa mojim dedom, zanjo ne ptačkm nič in tudi država ne sme plačati nič». To načelo si je osvojila tudi demokratska stranka. Pokazalo se je kmalu, da je sicer formalno in historično pravično, da pa vsebuje mnogo socialne krivice. Nad 15.000 begovskih rodbin, navezanih na dohodke iz haba je bilo naenkrat strmoglavljenih v bedo. Strankarska politika se je lotila tega pojava in ga je zlorabljala. Kmetovsko vprašanje je postalo muslimansko vprašanje in razrešičvi kmetevskih odnošajev brez odkupnine so strankarji spretno dali značaj zatiranja muslimanov. Zgodaj so se tudi v demokratski stranki oglasili možje, ki so zagovarjali nepopularen toda pravičen kompromis. Ko je končno prišlo do pogajanj z muslimani za vstop v vlado, je kompromisna struja v demokratskih vrstah zmagala. Imela je dva jaka argumenta na svoji strani: socialna pravičnost gre pred formalno pravico; za čim skorajšnjo dovršitev ustave ne sme biti nobena žrtev premajhna. Tako so končno demokrati privolili, da se da deposediranim begom enkratna odškodnina, ki odgovarja približno 2 in polletnemu dohodku iz dosedanje kmetovske desetine. S to odškodnino je kmetovsko Vprašanje definitivno in mirno rešeno: socialna pridobitev, ki je bistvenega pomena za konsolidacijo v Bosni. Morda so demokrati pogrešili, ko so svoj pristanek zaklavzuli-rali z raznimi modalitetami in ko so navezali nanj nekatere zahteve, ki se tičejo preskrbe invalidov in poravnave vojnih škod. Gotovo pa je bila pogreška, da se je pismo demokratskega kluba objavilo preje, nego je dospelo v roke min. predsedniku. Zgodilo se je to vsled indiskrecije m torej brez krivde voditeljev kluba, povzročilo pa je nepričakovano napetost med strankami. Naporno delo v ustavnem odboru je v zadnjem času tako utrudilo vse sodelujoče, da se ni čuditi, da je v splošni nervoznosti reakcija na sicer ne ravno važen incident bila hujša, nego bi bilo pričakovati. Delo ustavnega odbora, ki je ravno z velikimi težavami iskal pripravne formule za načelna administrativna vr>rašania Pašič, Velizar Jankotfič, Trifkovič in Srskič. Klub je odobraval stališče Pašiča ter mu dal poysem proste roke. G. Pašič bo Davidoviču odgovoril pismeno in mu objasnil svoje mišljenje. Dr. Jankovič je zahteval, da se za vsako ceno moja vzdržati sporazum med demokrati in radikalci, če treba tudi zaceno skupnih žrtev, da sc čimpreje donese ustava. V istem smislu je govoril Trilkovič. Beograd, 24. marca. (Izv.) Poslanci SKS so imeli danes popoldne sejo. Posl. Pucelj je odložil svoje odpo- Anarhija v Ifaiiji narašča STRAHOVITI DOGODKI V MILANU. — ANARHISTIČNA AGITACIJA V JULIJSKI BENEČIJI. FIRENCE, 24. marca. (Izv.) V To-skani je prišlo do nove serijo krvavih spopadov med socijalisti in fašisti. Izzivanja prično navadno fcadisi z rdečimi ali trobojnimi zastavami, s petjem ali sličnim. nastane streljanje iz revolverjev in pušk, končno bombe, napadi na hiše, pciigi. V Cutiglianu pri Fircnci več ur trajajoč;: streljanje, eden mrtev, ckrcg 40 ranjenih. V San Giovanr.i dš Val d Aroo cela bitka, ki to jo izzvali firentinski fašisti, ki so prispeli v kraj s kamioni. Uspeh: *nno- tovanje, ker bo politična situacija go mrtvih. Delavci iz sosednjega Ca-razjasniena še pred- velikonočnimi stelcuovo dei Sabbicc.i so oplenili uc-nrazniki *• 1 ksi trgovin z orožjem, napadli fašiste * in jiii pognali v beg. Zopet mnogo ra- njeni Ii. V boju je bilo vrženih {udi i i ročnih granat. V Pome alle Fonho dva fašista mrtva, mnogo ranjenih. V Carrari je generalna stavka. V CercJo Giudi so fašisti, demoHrali" delavski doni. V S.m Giorgio di Pavi a isio. Za §£ak@ is S*©sf©Is*a ml® snsksslo Postojna, 24. marca. (Izv.) Na dan aneksije so se Italijani docela prepričali kako nepriljubljeni so med našim primorskim narodom in kako neupogljiv slovanski rod biva na kraških tleh. Od vseh krajev prihajajo poročila o odločnem in čisto jasnem dokumentiranju naše narodne misli. Naše mesto samo tudi ni zaostalo v tem oziru. V nedeljo zjutraj, na dan aneksije je mogočno plapolala na vrhu Soviča naša narodna tro-bojnica. Vilharjev spomenik je bil pregrnjen z črnim florom, nad njim pa je plapolala slovenska zastava. Vse ceste po mestu in po okolici pa so bile polne listkov v narodnih barvah z napisom: «Udajamo se nasilju Italijanov, koprnimo po Jugoslaviji!» Beograd, 24. inafrca. (Izv.) Jutri dopoldne bo preds. Pašič odgovoril rv. pismo Davidoviču. Izrazil bo, da publiciranega pisma; ne smatra za ultimat s strani deiuokratskcga kluba in da so zahteve iega pisma itak del vladinega programa. S takim to i'h danes »ocjahsu napadli, toda odgovorom bo razfctaa politična so odbiti in^ imeli ^nivn^ m ..j-- ' ; 11 ranjencev v Medc Lomelnna so ta- " J Išisti izvabili sccijaliste v zasedo, ene- ga ubili, 11 ranili. V Cereto so nasprotniki streljali drug ua drugega in ubiii clučajno nekega dekleta, V Der-bolo mnogo ranjenih. V Mariori pet mrtvih, 16 ranjenih. Iz Gaete javljajo, da je tam odkrit komplot anarhističnih mornarjev, ki so se zarotili, da spuste ne pripusti, publika. da se ustenovi irska re- Mke v@jne London, 24. marca. (Brezžično.) V uradnih krogih se pripoveduje, da grozi neposredna nevarnost obnovitve turško-grških sovražnosti. Kema-listi so zbrali na maloazijski fronti močne čete, Grki hočejo grozeči turški napad prehiteti. Poizkus angleške vlade, da bi posredovala med obema državama, je bil brezuspešen. Irska kriia London, 24. marca. V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik L5oyd George, da namerava vlada ukreniti vse potrebno, da se volitve v oba irska parlamenta, ki je predvideva lani sprejeti zakon, izvedejo meseca maja. Ako izvolijo Irci svoje zastopnike, bosta oba irska parlamenta tvorila irsko ustavotvor-no skupščino, ki bo imela vse moči predlagati izpremembe zakonov. Ako pa Irci odklonijo volitev svojih zastopnikov, poseže vlada po drugih sredstvih, da obvlada Irsko. Vlada je pripravljena pogajati se z odgo- rezultati ljudskega glasovanja v Gornji šleziji še niso znani. Prve številke so bile za Nemčijo ugodne, ker so prišle iz mestnih centrov. Rezultati iz dežele so pa vtis vidno iz-premeniii. Kolikor sc ve do sedaj, imajo Poljaki v premogovnih okrožjih nedvomno večisioJ ' Južni okraji premogovnega okrožja ' izkazujejo pretežno poljsko večino. V severnih delih so glasovali vsi kraji za Poljsko, le mestni otoki imajo nemško večino. Okroženi pa so popolnoma od podeželskih krajev, kjer prebivajo poljski poljedelski delavci. Nemčija uporablja vesti, o mali večini v Gornji Šleziji, da izjavlja, da sedaj o delitvi šleskega ozemlja ne more biti govora. Ta njena zahteva pa jasno nasprotuje versailleski mirovni pogodbi, kjer ima medzavezniška plebiscitna komisija po sklepu ljudskega glasovanja ententnim državam predlagati črto, ki naj tvori bodočo mejo med Gornjo Šlezijo in Nemčijo, pri čemer se je ozirati na zemljepisni in gospodarski poiožaj. Varšava, 24. marca. (Brezžično) Poljski plebiscitni komisar Koiiantv predlaga po izidu ljudskega glasovanja v Gorenji Šleziji delitveno črto, tako da bi okraji Pštma, Rybnik, Ifko stavkovno gi-j banje.* O sedanji vladini in državni obliki Madžarske se je izjavil Hor-thy: «Madžarska je monarhija na osnovi pravnih in stvarnih potreb. V odsotnosti kralja sem regent jaz. zakona ne bo več časa za razdelitev skupščine (odbora) ne le, če niso v oblasti, in da je vsled tega treba, osnovane v ustavu in zakonu, ampak •bi zavezniki odredili vse potrebno, da se izvršijo v versailleski mirovni pogodbi predvidene sankcije. + Komunstična vstaja v Hamburgu. Iz Berlina poročajo dne 24. marca: «Berliner Tageblatt» poroča iz Hamburga, da se zdi, da je komunistična vstaja zlomljena. Proti večeru so odstranili rdeče zastave s hiš, iz česar se da sklepati, da so nasprotniki komunistov dobili premoč. Predsednik hamburške socialnode-mokratične stranke je izdal razglas socialno-demokratičnemu delavstvu, v katerem ga nujno svari, da bi se ne udeležilo komunističnih puče> in zborovanj in pozivlje delavstvo, naj se mirno zadrži in naj se ne zbira na ulicah. - - Iz Halle a. d. Saale po- Kralj Karel, bivši avstrijski cesar je ročajo dne 23. marca: Sinoči se je naš edini zakoniti vladar. Dokler se izvršil v bližini Halleja zločinski ne odpove prestolu on, ne moremo atentat. Med Dieskaujem in Griinber- poskrbeti za vsak slučaj vsaj s provi-zorijem, po kojem bi oblasti bile začasno v Srbiji okrugi, v Bosni okružja, v Banovini županije, v Sloveniji dve okrožji s približno mejo, ker pušča Trbovlje, del laškega okra- • . « V.VJ • «.|.v • f • tudi, če se protivijo državnim interese- Dasi odločitev v slučaju spora rr,i samoupravnimi organi in velikim županom v slučaju suspenzije uredb in sklepov radi «celishod-nosti» pripada državnemu savetu, priznati nobenega drugega kralja. Priznavam sicer, da bi vrnitev kralja Karla izzvala v deželi velike tež-koče, ali prepričan sem, da bom s ja i!ii ves brežiški politični okraj je vendar opozicija in večina demo-Ljubljani, ves severni del Slovenije kratskega kluba nastopila proti temu, pa pride s Prekmurjem vred pod da bi veliki župan smel samoupravne Mari bor. Ta poslednja določba naj j uredbe in sklepe obustavljati, ker se bi prišla v prelazna naredjenja seve-, protivijo občnim interesom. Stranke gom so zločinci pokvarili železniško progo. Ob 4.45 so vsled poškodbe proge skočili s tira trije osebni vagoni, poštni voz in lokomotiva brzo- pomočjo parlamenta rešil v najkraj- vlaka. Poštni uradnik, strojevodja in šem času tudi to vprašanje.* + Briandova izjava o Nemčiji: Iz Pariza poročajo dne 23. marca: Mi- dva potnika so bili ranjeni. -f Zastopniki angleške vlade v Moskvi. Iz Berlina poročajo dne 23. da neikvarno pravici parlamenta, da tekomt treh let, v kojih se ima ta re-organizacija provesti, sklent drugačno razmejitev v okviru ustavne določbe, da nobena oblast ne sme obsegati preko '700.000 prebivalcev po današnjem stanju populacije. Iz tega je razvidno, da se je glede obsega oblasti krenilo v večji meri na desno, kakor je to bilo v prvem načrtu Pa-šičeve vlade. Napram temu pa se je glede kompetence, glede finančne moči oblasti in glede pravic oblasti storilo korak naprej v prilog samouprave. Premenjeni člen 62.; s pre-laznim nared jen jem je zadel na odpor zlasfi pri slovenskih poslancih vseh treh naprednih strank. V debati je dr. Žerjav izjavil, da je omejitev na največ 35 oblasti in da nobena ne sme imeti manj kot 200.000 prebivalcev koristna in potrebna, da zakonodajalec pe bo izpostavljen izkuš-njavam lcukalnega patriotizma poslancev. Vendar glasuje iz solidar- so se včeraj popoldan že zedinile na to izmeno, vendar vlada še ni dala izjave, ker ni bila še v položaju, da sklepa. V tem štadiju so bile razprave ustavnega odbora odložene za teden dni. • • Besedilo člena 63. u.- iav\j načrta, ki se nanaša na samoupravne kompetence, se glasi: «Za posle posebnega krajevnega, srezkega in oblastnega (pokrajinskega) značaja se ustanove posebne krajevne, občinske, srezke in oblastne uprave. V samoupravnih zadevah odločajo posebni samoupravni organi na podlagi zakonov. Samoupravnim oblastnim upravam se poverjujejo ti-Ie posli: 1.) oblastne finance, a) razpolaganje z oblastnimi nakladami na davščine, ki se na podlagi zakona dajejo samoupravam za pokritje stroškov 2.) Oblastna javna dela in gradbeni predpisi; 3.) Briga za pospeševanje oblastnih gospodarskih nistrski predsednik Briand je izjavil marca: «Fast Europe« javlja iz Lon v 6enatnih odsekih za finance in za dona z dne 23."marca: Reginald Ho-zunanje zadeve, da pričakuje nove art cd angleškega zunanjega urada nemške predloge, zlasti glede ude-' je bil imenovan za zastopnika angle-ležbe nemške industrije pri obnovi ške vlade v Moskvi. Imel je nalogo, opustošenih ozemelj. Na vprašanje j vzdrževati odr.ošaje do sovjetske glede izplačila 12 milijard, ki jih za-1 vlade in skrbeti za izvršitev posa-hteva reparaejska komisija, je izjavil meznih določb trgovinske pogodbe Briand: «Ako Nemci ne bi plačali, I med Anglijo in Rusijo. nosti za novo formulacijo, pričakuje interesov: poljedelstvo, vinogradni-premembe v plenumu, čim opozicija j štvo, sadjereja, gozdarstvo, rečno in zapusti sterilno taktiko. Ne more pa I jezersko ribarstvo, les, kakor tudi Korošci! Korošice! Naše solze so še sveže. Prišla je j Pod predsedstvom bivšega po-spomlad. Korotan se odeva v zele- slanca Grafenauerja bodo govorili: nje in vabi naša srca nazaj, nazaj v j 1.) «0 sedanjem stanju koroškega planinski raj... Vsi, ki imamo Ko- vprašanja* poslanec Brandner, 2.) roško radi in trepetamo za njo, še «0 sedanjih dolžnostih Korošcev* čujemo grmenje topičev in žalostne dr. Janko Arnejc. zvoke zvonov, s katerimi so nas j Ker se bližajo odločilni mesci za gnali kleti sovražniki iz dežele, kjer !naša Koroško, je treba, da zavzame-je tekla naša zibelka. Minulo je sko- mo mi Korošci sami jasno in vzor-ro pol leta Pride čas, da gremo na- no stališče napram vsej jugoslovan-zcj. Zato se snidemo Korošci in Ko- ski javnosti. Mi sami hočemo postati roši e, da sami razmotrivamo o po- tudi odločilen faktor v koroškem ložaju ter podamo vsej javnosti do-. vprašanju in hočemo pogledati re-kaz koroške solidarnosti in neomaj-1 snici jasno in odkritosrčno v obraz ne bratske ljubezni. Vabimo vas na {er podvzeti korake, ki jih Jugosla- SHOD KOROŠCEV, ! v'ia zahteva od nas. Noben Korošec, . nobena Korošica ne sme manjkati! ki ce vrši na velikonočni ponco -jek Iz oddaljenih krajev pošljite vsaj za- d :e 28. t. tn. ob eni uri popoldne v glasovati za prelazno naredjenje, ki predvideva možnost, da postanejo napredovanje kmetijstva v tehničnem oziru; 4.) Uprava oblastnega imetja; današnji okrugi in županije oblasti. 5.) Skrb za narodno zdravje v oblasti So namreč premajhni, da bi mogli in vse ustanove, ki pospešujejo zdrav-izrabiti veliko avtonomijo, ki jo do-'stveno stanje v oblasti; 6.) Varnost-be, in da bi mogli biti nosilci dekon- i ne odredbe; 7.) Skrb za socialne na-centracije. Po večdnevnem obravna-1 loge v oblasti; 8.) Humanitarne u-vanju so radikalci Ljuba Jovanovič stanove; 9.) Pospeševanje prosvete v in Momčilo Ninčič ter Laza Marko- oblasti; 10.) Pospeševanje strokovne vič izjavili, da se podrede disciplini izobrazbe v oblasti; 11.) Upeljava kluba, med tem ko sta dr. Vošnjak in in določevanje ustanov za štipendije, dr. Žerjav glasovala zoper prelazna vzajemno pomoč in zavarovanje — naredjenja v vladni formulaciji. Večje Druge posle more zakon poveriti oblasti je branil tudi poslanec Avra- j oblastnim avtonomijam. Ako oblast movič, ki je glasoval proti členu 62.,' ne bi mogla vršiti vseh naštetih pos-a za prelazno naredjenje. Muslimani lov s svojimi sredstvi, mora na za-so glasovali za vladni predlog. Vče- hteve oblastne skupščine in na pod-raj je imela biti odločitev glede lagi odobrenja narodne skupščine «enotirnega» sis tema. Vsa opozicija | država dati potrebna sredstva pokra-je šla proti predlogu dr. Žerjava, naj jinski samoupravi, ?!i pa iz/ržiti te za oblastni državni in samoupravni I posle sama.* Prosvefa — Spomenik zasedenemu ozemljti. Ju- »oslovenska Matica razpisuje natečaj za osnutek spomenika zasedenemu ozemlju, ki naj bi stal na mestu cvetlične gredo pred deželnim dvorcem v Ljubljani. — Umetnikom je prepuščeno, da morejo voliti pri zamisli sonutka tudi rob Zvezde na strani Kongresnega trga v osi Vegovo ceste. — Spomenik naj ustreza popolnoma svojemu namenu in naj bo izvršljiv s kolikor najmanjšimi materijalnimi žrtvami. — Osnutke vmerilu 1:10, iz katerih bi bila kolikor mogoče razvidna končna oblika spomenika, je poslati do 15. maja v Pražakovo ulico 3. Po mož nosti naj se priloži prespektivična skiert in približen proračun. — Nagrade: I. 8000. II. 2000, III. 1000. — Izvršitelju se nagrada vračuna v delo. — II redni občni zbor društva »Narodna Galerija® se vrši v četrtek 1. aprila v Ljubljani v mestni posvetovalnici, ob petih popoldne. — Ruske knjige. »Tiskovna zadrug?* /taa v založbi ruske knjige iz založništva «Na5a rječ* v Pragi. Opozarjamo posebno na praktični »Bukvar*, ki omogočuje vsakomur da se seznani z ruščino. Oni, ki znajo čitati, dobe drobne ruske po vesti- Puškina, Lermontova, Purgenjeva, Tolstega, čehova. Priporočamo to knjige vsem, ki se žele naučiti ruščine, oziroma znajo toliko, da morejo citati. — Nove knjige. V »Narodni založbi-> v Ljubljani je začela izhajati serija prevodov del Jules Vernea, ki jih je priredil za slovensko mladino E. V. V prvem sta izšli povesti »Mojster Caharija* in »Drama v zraku*. — V založbi Maksa Hrovatina v Ljubljani je izšla ibirka smešnic pod naslovom «Poper ni paprika*, ki jih je zbral Franc Svetlin. Cena 6 K, po pošti 80 vin. več. Zbirka se nadaljuje. — Shakespeare - Zupančič, «Macbetli*. Cena broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti 1,80 K več. — Pravkar je izdala Tiskov na zadruga 2. zvezek Shakespearejeve knjižnice, ki prinaša v krasnem Zupančičevem prevodu »Macbstha*. Knjigo Toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. — 251etnica umetniškega delovanja Irme Polakove. Dne 2. aprila proslavi v zagrebškem gledališču gospa Irmr. Po-lakova petindvajsetletnico svojega umet niškega delovanja. Kot slavnostno prer'i stavo si je izbrala staro francos' o ope reto Hervejevo »Mamzelle Nitouch" >. o-pereto, v kateri je nastopila zadnjič izreden član slovenskega gledališča, a pr vič kot član zagrebškega. Uloga Der.izc v tej opereti je ena najboljših uleg pri ljubljene zagrebške subrete. stopnike-Korošce. Župnik dr. Janko Arnejc. — Na- Ljubljani v mali dvorani hotela Union. Vabljeni ste vsi in sami Korošci!..-__- ArlWl Rr:ni)„„ in Korošice, ki ste bivali in delovali rodm Pos!anec Anton Brandner-na Koroškem pred 1. januarjem 1919.1 * IMENOVANJE LELEGATOV i-a . J Ljubljana, 24. marca i-^eaovar za vseučiliškega profesorja gospodarska pogajanja z Italijo. Kakor nam poročajo iz Beograda, bodo do konca tega mesca imenovani delegati za gospodarska pogajanja z Italijo. Vodstvo delegacije bo najbrž poverjeno ministru n. r. dr. Trum-bicu. — * IMENOVANJA V DK2AVNI SLU2BI. Poverjenik za pravosodje na razpolagi deželne vlade za Slovenijo Josip Fon je imenovan za dvornega svetnika v 5. činovnem razredu preko sistemiziranega stanja pri okrožnem sodišču v Mariboru. Predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Josip Kotnik je pomaknjen v 5. či-novni razred. Naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika je podeljen deželnosodnemu svetniku doktorju Hinku Stepančiču v Celju, deželnosodnemu svetniku in predstojniku okrajnega sodišča v Skofji Loki Juriju Šumru in deželnosodnemu svetniku v p. Josipu Potratu v Ljubljani. Višji nadzornik varnostne straže Peter Geržinič je imenovan za osrednjega nadzornika varnostne straže v 7. činovnem razredu pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Fran Vidic, pristav pomožnih uradov pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, je sprejet v stalež policijskih pisarniških uradnikov za Slovenijo ter ostane dodeljen policijskemu komisarija-tu v Mariboru. Fran Jurca, okrajni tajnik pri bivšem okrajnem glavarstvu v Logatcu, je sprejet v službo deželne vlade za Slovenijo ter dodeljen v nadaljnje službovanje komandantu zaDaanega odseka v Gornjem Logatcu. Nadalie sta imenovana: računski revident Franc Lenarčič za računskega svetnika, strokovni prak-tikant Albin Dular oa za kmetijskega asistenta. Kmetijski potovalni učitelj Anton Šc*a je pomaknjen v P činov-ii razred. * STJEPAN JURIC. bivši upravitelj vlsstelinstva na Bo?iakovem. se1*! ravnatelj gosDodarekega društva v Osjeku. na agronomski fakulteti v Zagrebu. ' INTERES STRANKE IN IN TERES OSEB. Zadnje dni se v časopisju vrši polemika zaradi Samopomoči in njenih funkcionarjev. Afero se hoče spraviti na politično polje. V kolikor se to tiče naše stranke, je treba poudarjati, da ni JDS nikogar delegirala v vodstvo Samopomoči kot svojega zaupnika. V danem slučaju ^re pač za izključno gospodarska vprašanja in za stvari, glede katerih stranka ne ve druzega, kot da z njimi tudi ogromen del pristašev JDS ni zadovoljen. Nedopustno je torej spravljati Samopomoč v politiko in se v polemiki pozivati na interese stranke. Verjetno je sicer, da so klerikalci hoteli nezadovoljstvo med uradništvom zaradi Samopomoči politično zlorabljati, JDS pa navzlic tc mu nima nobenega povoda in vzroka v Zadevo politično posegati, dokler njeni interesi niso prav nič o^nženi zlasti ker je pri »Samopomoči® izvoljena revizijska komisija, ki bo šele ugotovila dejanski stan. 4 POVERJENIK RIBNIKAR IN IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO V HRASTNIKU. »Slovenec* ima pri napadih na poverjenika Ribnikarja zelo nesrečno roko. Tudi današnje nje-v- -- poročilo, v katerem spravlja poverjenika Ribnikarja v zvezo z Izobraževalnim društvom v Hrastniku, ie zadeva, s katero poverjenik Ribnikar dosedaj ni imel opravka in o njej niti uradno, niti privatno ničesar ne ve. * NEZASLIŠANO HUJSKARIJO uganja zadnje dni klerikalno časopisje z ozirom na razne vznemiijajoče vesti, ki so pa vse nepotrjene in kar se tiče naše vojske povsem neresnične. Klerikalno časopisje se ne zadovoljuje samo z razširjanjem vznemirljivih vesti, ono dodaje tudi hujskanje in poziva prebivalstvo naravnost k odporu. Ne razumemo, kako moreio državne vlasti trpeti razširja- nje takih hujskajočih vesti. Ali bo državna oblast mogla prevzeti tudi odgovornost za posledice takega pisanja? — * PREPOVEDANO ČASOPISJE. Vlada prepoveduje inozemsko časopisje, ki tu in tam priobči kakšno proti naši državi naperejno vest. Kako oa smejo pisati naši domači listi, nam kaže zadnji «Domo!jub» št. 12 z dne 23. marca, ki piše doslovno: »Slovenci ne bomo imeli svojega deželnega zbora, kjer bi sami sklepali postave, ki so nam primerne. Postave nam bo delala srbska večina v Beogradu. — Slovenci bomo še nadalje milijarde davkov plačevali ter jih pošiljali v Beograd, od koder pride le majhen del nazaj za slovenske potrebe. — Slovenci ne bomo imeli svoje vlade* temveč kraljevega namestnika, ki je samo Beogradu odgovoren. — Slovenski vojaki bodo še nadalje službovali no Macedoniji. Albaniji, Črni gori in bodo vojaki druge vrste.* —1 Tako piše poljudno glasilo SLS. Ce to ni hujskanje proti državi, potem res ne vemo, kako naj označimo tako pisanje. * PONESREČEN POSKUS rehabilitacije dr. Pegana. »Slovenec® poskuša danes milo obsodbo dr. Pegana še omiliti s tem, da ga kaže kot popolnoma nedolžnega in vzornega odvetnika, ki je bil čisto neoričakovano jtistificir^i. Da je dr. Pegan pomagal na morišče slovenskemu kmetu Brencctu. da je dr Pegan po krivici in z ovadbo spravil med vojno notarja Carlija v vojsko, da je dr. Pegan vplival na policaje pri pričevanju in kot ovaduh zbiral zaradi september-skih dogodkov obtožbo proti Ribni-karju ter ga po nedolžnem pognal v Stedenski preiskovalni zapor, vsa ta in druga Peganova slavna dejanja so za »Slo"—-•» sami velezaslužni, vi-sokopatriotični fini. ki so zlasti za moralno višino slovenskega odvetnika zelo združljivi. Mi se le čudimo klerikalni gospodi, da ima sedaj, ko so odvetniki-kolegi z nepojmljivo dobrosrčnostjo in na veliko škodo svojemu ugledu pokrili s plaščem usmiljenja nemoralnost in nečastno dejanje odvetnika Pegana, da imajo sedaj še drzno čelo poskušati ga v svojem časopisju rehabilitirati. Doktor Šusteršič je bil lopov, zato je moral zbežati pred Jugoslavijo. Dr. Šusteršič pa je vendar bil toliko možat in pošten, da je konsekvence izvajal sam. Dr. Pegan je v svoji popolni moralni nropalosti hujši od dr. Susteršiča Dvakrat značilno je zato, da se klerikalno časopisje soli-darizira z obsojenim ovaduhom. * ČUDNE PROTEKCIJE. Iz Maribora nam piš-" : Ako hoče danes kak naš človek izvoziti par vagonov ovsa. mora prehloditi dolgo pot od političnih do vojaških oblasti. Nemcem vsega tega ni treba. Zadostuje že kak bivši častnik, ki se sedaj pod civilno jugoslovanske firmo peča s posredovalnimi posli, pa je dovoljenje za izvoz tu Ornig iz Ptuja je šilom naše domovine dobro znan kot najzagrizenejši nasprotnik našega naroda, katerega je zastrupljeval zlasti z žganjem. V zahvalo za to dobiva sedaj njegov sin dovoljenje za izvoz našega ovsa v Avstrijo. * GOVORICE. Zadnje dni se med občinstvom z vso vztrajnostjo širijo glasovi o nekaki predstoječi mobilizaciji. Te govorice so nastale zato, ker vojaške oblasti razpošiljajo vojnim obvezancem obvestila, kam so v siučaju mobilizacije dodeljeni. To, seveda, nikakor ne nomeni, da se pripravlja kaka mobilizacija! Zaradi teh obvestil voiaških oblasti naj se nil.če ne vznemirja, ker ta obvestila služiio samo evidenci vojaških obvezancev ir ničemur drugemu. Evidenčna služba se sedaj pri nas enotno ors^-iri-ra in to ie v—-ok raznim obvestilom, ki jih dobivajo vojni obvezanci. * ZI SLOVENSKE 2URNALISTI-KE. Med lastništvom »Jugoslavije-: in uredništvom je nastal spor v načelnih vprašanjih. Uredništvo ni hotelo prevzeti pred slovensko javnostjo odgovornosti za objavljanje raznih člankov in poročil z izrazito NSS strankarskimi tendencami, ker so uredniki zastopali načelo, da je list neodvisen, ni strankarski, kakor ima to nanisano v svojem naslovu. Prva posledica konflikta je bil odpust urednika g. Staneta Kosovela. Danes pa poroča »Jugoslavija*, da je izstopil iz uredništva "lavni urednik g. Stanko Virant. Glavno uredništvo lista prevzame g. Anton Pesek, ki izjavlja, da bo list zastopal interese narodno socialne stranke. * GERMANIZACI!JA NA KOROŠKEM zopet s polno paro nadaljuje Schulverein, za katerega so se skrile avstrijske oblasti. Schulverein bo v vseh slovenskih krajih uvedel sistematično kunovanje duš, nastavil povsod svoie učitelje-agitatone, gradil v slovenskih občinah svoje šole itd. V ta namen je začel pod imenom (artnerspende organizirati veliko zbirko, za katero dela reklamo s posebnimi okrožnicami. Take- okrožnice pošilja v velikih" množinah" tudi v Jugoslavijo. Pred nami leži ena teh okrožnic, naslovljena «An das geehr-te Biirgermeisteramt in Hohenmau-then bei Mahrenberg®. Najlepše je to, da naša pošta z vso vestnostjo dostavlja okrožnice, adresirane na nemška krajevna imena, ki danes sploh ne eksistirajo več, odnosno katerih uporaba je uradno nedopustna. * NA NOVINARSKI KONGRES v Sarajevu odpotujejo jutri dopoldne slovenski novinarji. V Zagrebu se združijo s hrvatskimi, a v Brodu srbskimi in vojvodinskimi. Sarajevskega kongresa se udeleži tudi subo-tiška sekcija, v kateri so organizirani nemški in madžarski novinarji v Vojvodini. — V Zagreb so dospeli zastopniki češkoslovaških novinarjev, ki se udeleže kongresa, in sicer Pro kop Vavfinek, urednik Narodne Poli tike, dr. Jaroslav Nebesky, urednik Časa, in František Nepily, urednik Venkova. Program kongresa je tale: Sprejem gostov se vrši v Slav. Brodu. Goste bodo sprejeli delegati Udruženja novinarjev za Bosno in Hercegovino. Dne 26. t. m. prihod v kopališče Ilidže. Od 13. do 14. v Ili-džah predkonferenca. Ob 20 in pol skupna večerja v kopališčni restavraciji. Dne 27 t., m. svečana otvoritev kongresa ob devetih in pol v slavnostni dvorani Mestne hiše, nato nadaljevanje zborovanja. Ob 13. slavnostni obed v hotelu Evropa, ki ga da sarajevska občina na čast gostom. Popoldne nadaljevanje zborovanja. Zvečer skupna intimna večerja ua verandi hotela Evrope, nato odhod v Ilidže. V ponedeljek dne 29. t. m. nadaljevanje zborovanja, opoldne kosilo v hotelu Evropa. Potem konec zborovanja in ob 20. odhod v Ilidže, ob 21. domača bosanska večerja. Dne 29. t. m. doručak v Ilidžah, ob 13. odhod gostov v spremstvu delegatov bosanskega novinarskega udruženja s posebnim vlakom. Kongresa se udeleži 98 gostov. * SREDNJEŠOLSKI KONGRES V PARIZU. V dobi od 28. marca do 3. aprila se vrši v Parizu mednarodni profesorski kongres. Kakor se nam poroča, pošlje ministrstvo prosvete na kongres tri zastopnike. Slovence bo zastopal predsednik profesorskega društva — sekcija Ljubljana — gimnazijski ravnatelj dr.Valentin Ko-run, srbsko srednješolstvo profesor Jeremija Živanovič, hrvatsko pa ga. dr. Josipa Stanjkuševa, profesorica ženske realne gimnazije v Zagrebu, * ZADNJI DAN ZA IZMENJAVO 20dinarskih bankovcev je 31. marec. Kdor teh bankovcev do tega dne ne bi zamenjal, jih bo moral poslati pismenim potom z natančno adreso na Narodno banko v zameno. * ZA POGORELCE V KNEŽJI VASI. Kakor znano je Knežja vas pri Trebnjem na Dolenjskem popolnoma pogorela in v vasi je nastala velika revščina, ker je zgorelo vse: poslopja, obkka in živila. Vas je obiskal predsednik deželne vlade doktor Baltič in obljubil pogorelcem naj-izdatnejšo pomoč v denarju, materi-jalu in živežu. Takoj se je ustanovil tudi odbor, ki bo vodil vso pomožno akcijo. Odsek za prehrano je nakazal pogorelcem v Knežji vasi brezplačno 2000 kg krušne moke, 150 kg masti in 60 kg sladkorja. * ČAST NAŠI ŠOLSKI MLADINI IN NJENIM VZGOJITELJEM. V korist zapuščeni šolski mladini na zasedenem ozemlju je priredila »Jugoslovenska Matica* med našo Šolsko mladino velikonočno zbirko «pirhov>. Vsled vzglednega dela slovenskega učiteljstva je imela zbirka popolen uspeh. Naši malčki so se izkazali kot pravi rodoljubi in z marljivim zbiranjem izpolnili vse v njih stavljene nade. 2e sedaj, ko še manjkajo podatki od velikega števila šol, je presegla zbirka svoto K 100.000. Čast našim malčkom in priznanje slovenskemu učiteljstvu. * ZBIRKA NA DAN ŽALNE MANIFESTACIJE je donesla v Ljubljani Ju-goslovenski Matici 19.153'84 kron, 30 lir, 3 čehoslovaške in 9 nemško-avstrijskih kron. Da je dosegla zbirka to gotovo lepo svoto, je zasluga marljivih dijakinj, posebno onih z liceja, učiteljišča in trgovske šole, za kar se jim zahvaljuje Jugoslovenska Matica kar najtopleje. s PREMEMBA POSESTI. Graščino Česenjce pri Moravčah, last bivše dežele Kranjske je na javni dražbi kupil odvetnik Wurzbach za 201.000 kron. * KAGRADE ZA ČLANKE O HIGIENI. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje io nagrad po 100 dinarjev za kratke članke o higieni, ki naj se sprejmejo v ljudskošolska berila. Razpis ie dostopen vsem slovenskim zdravnikom. Članki naj se ozirajo na splošne higienske zahteve, n. pr. o čistosti, o pomenu telesne nege in kopanja, o prenašanju nalezljivih bolezni, o škodljivim vplivu alkohola itd 1n naj bodo tako zasnovani, da se naslafcjajo na izkušnje iz vsakdanjega življenja in da potom potrebne oplikacija pokažejo zle posledice nehigienskega postopanja. Članke je do 1. junija t. 1. vpoejati Zdravstvenem odseku ža Slovenijo, U sicer anonimno, tmf podpisa; ime pisatelja pa naj bo priloženo v zapečatenem zavitku, označenim z naslovom članka. Ocenjevala jih bo komisija, v kateri so zastopani zdravniki in Šolniki. * PRI MONOPOLSKI UPRAVI je je ime - van činovnik Centralne Uprave Fran Zelenik za knjigovodjo v činu kontrolorja 9. razreda, in sicer cer v tobačni tovarni v Ljubljani. * SMRT NARODNE JUNAKINJE. Stanje naših lokomotiv zafetkom 1.1921 Stanje naših lokomotiv začetkom L 1921, Splošno znano je, da je pravkar minula svetovna vojna pripravila železnice na rob propada Ob prevratu smo dobili v Sloveniji nekako 250 lokomotiv državne železnice in približno isto število južne železnice. Skupno tedaj okoli 500 v Ljubljani zgradila po svojih prvotnih načrtih, iz česar se da ske-pati, da družba ne misli na premestitev svojega sedeža v Zagreb ali Beograd. * DARILO ZA JUGOSLOVANSKO MATICO. V gostilni g. Simona Riba-riča na Uncu pri Rakeku so zbrani domači fantje skupili za zavitek (100 gramov) starega tobaka 120 kron ter znesek naklonili Jugoslovanski Matici. Znesek je društvu na razpolago v našem uredništvu. V Plevlju je umrla in je bila Z veli- strojev, kar odgovarja na vsak kilome kimi svečanostmi pokopana glasovita.ter Pr°g 0'87 stroja. Toda stanje teh lo-narodna junakinja Jelena Bojovič, ro- j komotiv je bilo tako revno, da je bila jena Savlič. jedva slaba petina dobra za službo. Od * TRBOVELJSKA DRUŽBA se je; vseh državnoželezniških strojev je bilo menda premislila in bo svojo palačo f nekaj nad 40 takih strojev, s katerimi ee je lahko vozilo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je svetovni vojni vihar zmc tal od vseh vetrov lokomotive v Slovenijo. Te stroje so potem, ko so se izrabili kar kratkomalo odstavljali v Drav-ljah, ter jih prepuščali njihovi usodi. — Sama Slovenija ni potrebovala toliko strojev, kolikor smo jih dobili, ker naše državne proge jih rabijo nekako 90—100. Pri južni železnici so odstotki približno isti, — Položaj je bil malo razveseljiv, skoraj da obupen. Ali se jo kaj storilo v njegovo izboljšanje? V to naj služijo FINI TOBAK. Kakor nam brzo-1 sledeče vrstice. javljajo iz Beograda, bo v najkrajšem času dan v splošno prodajo fini cigaretni tobak bos.-herc. režije. Cene bodo sledeče: fini trebinjski flor 225 din. za kilogram, najfinejši hercegovski 180 din., fini hercegovski 150 din., srednji hercegovski 120 din. za kilogram. Flor in najfinejši hercegovski se bosta prodajala v škatljah po 100 g, ostali pa v paketih po 100 m*2DRUŠTVO SLOVENSKIH UČITE LJIC nadaljnjo svoje zborovanje v soboto, 26. marca, ob 10. uri dopolunr v risalnici Mladike. Članice pridite vse! Odbor. * SPLOŠNA ORGANIZACIJA VOJNIH INVALIDOV vdov in sirot za Ljubljano in okolico priredi na Velikonočni ponedeljek, t. j. 28. marca 1921, ob 8. uri zvečer predstavo v Ljudskem domu in sicer spevoigro »Ribičeva hči» in libreto »Kovačev študenti- s spremljevanjem klavirja. Vstopnice se dobe v predprodaji sledečih trafikah: Dolenčeva, Prešernova ulica; Sever, Šelenburgova ulica; Koželj, Sv. Petra cesta ter na dan predstave pri blagajni. * BELOKRANJSKE PISANICE, delo učitelja Božo Račiča, se prodajajo v korist Jugoslovenske Matice v trgovinah: Magdič, nasproti glavni pošti in Šterk na Starem trgu. Zelo lično izdelane Be lokranjske pisanice se prodajajo dobro, zato opozarjamo vse, da se podvizajo z nakupom, kjer je njih število zelo ome jeno. * GOSPODARSKO IN IZOBRA 2EVALNO DRUŠTVO ZA DVORSKI OKRAJ v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši redni občni zbor v četrtek, dne 31. »—"■ca, ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Pri Mraku* na Rimski cesti št. 4. * V POČASTITEV SPOMINA pok. dr. Ivana Oražna je darovala tiskarna Hro-vatin Jugoslovenski Matici 480 kron. * DENARNI ZAVODI NA VELIKO SOBOTO ZAPRTL Občinstvo se opo zarja, da so vsi denarni zavodi (banke, hranilnice in posojilnice) v zmislu resolucije uradništva denarnih zavodov na slovenskem ozemlju z dne 9. februa-ja 1919, katera je bila sprejeta od vseh denarnih zavodov, na Veliko soboto zaprti. k a ZADRUGA BRIVCEV V MARIBORU opozarja občinstvo, da bodo brivnice nedeljo zaprte, v ponedeljek dopoldne pa odprte. * NEZGODE. Ko je danes zjutraj 45 let stara postrežnica Jožefa Tre-bin, stanujoča v tukajšnjem zavodu sv. Marte, šla v cerkev, je za njo z vozom pridrvela branjevka M.Kra šovec in jo podrla na tla. Pri padcu se je Trebinova pobila po vsem telesu. Trebin ni slišala voza, ker je popolnoma gluha. — V Sori se je & let stari rejenec Andrej Kušar oko-lo domače hiše obešal na plot. Pri tem se je odlomil drog in fantek si je pri padcu zlomil desno nogo. — Hlapec Martin Strajnar na Sv. Petra cesti v Ljubljani je včeraj padel pri delu in si z vil desno v ramenu. * HAJDUKI NAPADLI CETINJ-SKEGA FINANČNEGA UPRAVNIKA. V soboto zvečer so na cesti med Njegošem in Cctinjem napadli šefa finančne uprave na Cetinju g. Rado-viča, ki se je z neko gospo in enim orožnikom peljal v tovornem avtomobilu. Hajduki so naložili na cesto camenja, tako da se je avtomobil moral ustaviti. Šofer, Orožnik in Ra-dovič so stopili z avtomobila, da odstranijo kamenje. V tem trenutku so lajduki začeli streljati; šofer, orožnik in gospa so bili ranjeni. Nato so lajduki porabili denar, katerega je Radovič vozil na Cetinje, ter pobe? nili. Denarja je bilo 2 milijona dinar jev. Proti Radoviču je uvedena preiskava, ker sc ni ravnal po predp' sin, določenih za transport dr.-c.vrt za denarja. Tik po preobratu je bilo delo silro težavno. Pomanjkanje raznega materijala, kakor bakra, medi itd. je oviralo vsako popravljanje strojev. Prva naloga je bila ohraniti ono pri sposobnosti, kar je bilo še sposobno. Šele nato se je lahko m slilo na popravilo odstavljenih strojev. Toda nastopile so zopet oviro in sicer tako velike, da so grozile ustaviti vsako asanacijo. Najhujša ovira je bila — po manjkanje dobrih delavnic. Južna železnica je imela že tedaj veliko glavno delavnico v Mariboru, državna železnica pa razen majhne delavnice v Ljubljani ni česar. Ker ljubljanska delavrica m imela zmožnosti popraviti težko poškodovane stroje v Dravijah je napravila pogodbo z južno železnico za popravljanje strojev v Mariboru, poleg tega pa je morala skleniti tudi precej trde pogodbe z inozemskimi tvrdkami na Dunaju in v Plznu. Nad 60 strojev iz Dravelj je odšlo leta 1919. in 1920. v Maribor, Plzen in na Dunaj v jx>pravilo. In še odhajajo in se vračajo. — Delavnica v Ljubljani je napravila, kar je mogla. Sedanje stanje je mnogo boljše nego po preobratu. Saj je sedaj n. pr. izmed 250 strojev drž. žeL v Sloveniji v službi d-> ma nekako 85, kar odgovarja dejanski potrebi naših državnoželezniških prog, poleg tega pa jih je že okoli 50 v porabi na ostalih progah zagrebške direkcije in 12 pri beograjski direkciji Skupno tedaj je v službi že 147 strojev, kar da 59% celotnega stanja. Nekako 60 lokomotiv se nahaja še v Dravljah, ostanek pa je v popravilu po raznih delavnicah. Stanje se je zboljšalo od 16 na 59 %. Vpošte vati moramo, da je sedaj cela Slovenija preskrbljena še precej dobro s stroji in je poleg tega morala sposoditi še sosednim okrajem naše domovine. V splošnem se je kvalitativno tudi precej doseglo. Popravila so se zmanjšala, toda še vedno je položaj težaven in nikakor ne odgovarja še mirovnem stanju. Upajmo, da bomo v kratkem tudi tn kmalu dosegli še večje uspehe. = Agrarna reforma in delavski trg. Z izvedbo agrarne reforme, s katero bodo velika posestva, ki so do sedaj zaposlje-vala ogromno Število poljedelskih delavcev, razdeljena na manjše komplekse, bo naravno veliko število delavcev brez za-sluška. To vprašanje je treba rešiti vzporedno z agramo reformo in to na način, Društvo je napravilo torej precej masten dobiček. = Uspeh češkoslovaške sladkorne kampanje 1920-21 znaša približno 6,75 milijonov meterskih centov sladkorja, = Nemški reparasijski zakon v An-glijL Angleška spodnja zbornica razpravlja o zakonu, ki obsega ukrepe, s pomočjo katerih upa angleška vlada dobiti od Nemčije odškodnino. Zakon se imenuje »Nemški reparacijski zakon* in ki zahteva od vsakega angleškega importerja, ki uvaža nemško blago, ki spada pod ta zakon, da odda gotovi odstotek od vrednosti uvoženega nemškega Llaga posebnemu komisarju, ki vse trko vplačane zneske vpiše v dobro Nemčiji na račun odškodninskih terjatev. OdsU>tok se t i časa do časa posebej določuj* in ne smo presegati 50 odst. Nemška vlada je ?roti temu zakonu protestirala, ker je silno nevaren nemški izvozni trgovini in tako rekoč izključuje nemški izvoz v države, kjer bi se uveljavil tak zakon. Nemški eksporter ne dobi cele kupne cene izplačane, v odstotkih določeni del plača kupec direktno v posebno blagajno in za ta odstotek je eksporter oškodovan. Nemška vlada je v težki dilemi: ako hoče eksporterju ta odtegnjeni znesek refundirati, takorekoč indirektno podpira izvršitev mirovnih pogodb, katere označuje kot neizvršljive in izven plačilne zmožnosti Nemčije. Ako pa tega zneska no refundiraa, bo cel eksport zastal in gospodaiska kriza s težkimi socialnimi posledicami bi so razgrnila čez celo Nemčijo v še hujši meri kakor sedaj. = Poljska trgovina z devizami. Poljska republika jo izdala nov zakon, s katerim urejuje, promet z devizami. Kot devizne banke, ki imajo izključno pravico prodajati tuje valuet in devize, delujejo samo velsbanke, ki so akcijske družbe ln ki so dobile od finančnega ministra to dovoljenje Male banke in menjalnic') trnejo poslovati samo kot komisionarji In morajo nakupljene tuje valute oddajati edi nole zopot bankam. Privatnim osebam smejo banke tuje valute in devize prodajati samo: 1.) za plačilo legalno uvoženega blaga, 2.) za predujem na tako tla-go, 3.) za poravnavo inozemskih dolgov, ki so nastali iz gospodarskih razlogov. 4.) za plačilo zavarovalnih premij, 5.) »a osebno potrebe na potovanju do višine 1000 švicarskih frankov, 6.) za bivanje tujini do višine 1500 švicarskih frankov mesečno, 7.) za kritje pisarniških izdatkov podjetij v tujini. Izvoz poljskih mark je do višine 3000 mark na enkrat ali do 10.000 mark mesečno prost. Posebni člen določa, da mora finančni minister vsaj mesečno enkrat sklicati zastopnike finančnih, trgovskih in industrijskih podjetij, da so posvetujejo o praktičnem efektu in napakah tega zakona. = Finančni položaj Madžarske. Zadnjič smo poročali, da namerava madžarski f) načni minister Hegediis znižati obrestno mero državnih papirjev na 3 odstotke, da s tem prihrani državni blagajni en del izdatkov. Zdi se, da je finančni minister premagal ovire, ki so mu bile stavljene od onih madžarskih finančnih krogov, ki imajo v posesti večje množine državnih obligacij in prioritet. Brezdvomno je, da bo taka naredba mnogo doprinesla k sanaciji finančnega položaja madžarske republike. Od 1. maja upajo krogi, ki sto ,e finančnemu ministrstvu blizu, da bJ ustavljeno nadaljne iskanje bankovcev. Pozneje anuirani denar, upajo, da bo že celoti krit. Globoko v finančno stanje države pa bodo zarezala nova določila oddaji akcijskega premoženja Denarni zavodi bodo mogli efektuirati oddajo z akcijami ali pa v gotovini. Oni zavodi, ki bodo to storili v prvih mesecih, dobe Snjim letom mnogo tvonde ali popolno? ma ustavilo delo ali pa zmanjšalo Število delavcev. Po statističnih podatkih je samo v državi Newvork 300.000 brezposelnih delavcev. Znižanje Števila delavcev v raznih tvornicah in drugih podjetjih se je začelo začetkom septembra p. L Vsak dan je odstotek nezaposlenih! večji, tako da je danes vsak tretji delavec brez posla. Poleg zmanjšanega Števila delavcev so se tudi mezde znižale za 15%. Pomanjkanje dela in vsled tega nevarnost, da naši izseljenci potrošijo prihranke in slabi izgledi za delo so po-največ vplivali na naše ljudi, da bo se vrnili v domovino. ki bo preprečil občutno krizo na delavskem trgu. Zlasti bo to vprašanje pereče j p"^" davkoVproSte gorate lajrilTre-za Bačko in Banat. Kakor se poroča iz | zery pri ^^ premoženja v roku prvih Beograda, se je obrnila francoska vlada gest meECCev Be ne bodo računale nobene na našo vlado z vprašanjem, ako bi ne bila pripravljena skleniti dogovor glede odpošiljanja poljedelskih delavcev na Francosko, Naša vlada je načelno sprejela to ponudbo in je odredila statističen popis, glavno nemških in madžarskih dc-lavcev, ki bi prišli za delo v Franciii c poštev. — Dolžnost državnih posredovalnic dela je, da pravočasno vlado opozore na eventualne nevarnosti, ki groze našemu delavstvu v Franciji, ki ne kaže nič kaj dobre volje, skleniti ugodnih delavnih pogodb, kakor je to dokazala pri pogajanjih z Avstrijo ln Nemčijo. = Delniško draStvo «Sardina». Jugoslovanska industrijska in Zadružna banka v Splitu sta kupili tvornice sardin v naših primorskih krajih, ki so bile. do sedaj last peštanske Anglobanke. Tvornice bodo preosnovane v delniško družbo »Sardina*. Delnice bodo znašale 200 K = Madžarski vagoni za Poljsko ln Italijo. Madžarske tvornice vagonov imajo ra razpolago večje število osebnih in tovornih vozov za izvoz. Vagoni pojdejo večinoma na Poljsko in v Italijo. = Prodaja hotelov prvega avstrijskega hotelskega društva. Prvo avstrijsko hotelsko druStvo, katero je ustanovil avstrijski Lloyd in ki je imelo svoje hotele v Dubrovniku in Kotoru, se nahaja v li--.vidaciji. Realitete ,so prodane za 2 milij. 100.000 K. Delniška glavnica znaša j .>30.000 K, dočim je znaSala poprej en bilijon, hipotekami dolg pa -380.000 K zaostale obresti, po preteku tega roka pa bodo zaostali dolžniki morali plačati šest in pol odstotne obresti,- Vrednost onih delnic, ki niso notirane na borzi, se bo določila potom kapitalizacije dveh procentov. Eno tretino obveznosti bodo dolžniki lahko krili z državnimi zadolZ-nicami s polnim zaračunanjem (100 K). Ostale dve tretjini pa bo treba v tem slučaju kriti z gotovino. Kot najprikladnejši način izpeljave notranjega državnega posojila smatrajo tip 5 odstotnih državnih jamstvenih pisem. Vsled teh odredb stoji madžarska krona neprimerno boljše od nemSko-avstrijske krone. V zadnjem času je v inozemstvu še pridobila na svoji vrednosti. Tako se je gibal tečaj avstrijskega denarja v Zagrebu v tem mesecu od 20'65 do 1955, zadnji tečaj 21'10, med tem ko je notirala ogrska krona v zadnjih dneh 35'25 do 35'50, zadnja notica 35'75. =■ Brezdelavnost v Ameriki. Glasom obvestila ministrstva za notranje stvari deželni vladi je naš generalni konzulat v Newyarku poslal ministrstvu za zunanje zadeve nastopno poročilo o vračanju naših izseljencev v domovino: Lani je 71.255 oseb zaprosilo naš konzulat za dovoljenje za povratek v domovino. Med temi je največ onih, ki so zaradi tukajSnjfh (ameriških) gospodarskih razmer prisiljeni vrniti se v domovino, ker je vsled preobilice industrijskih proizvodov in slabega izvoza napram prej- Boraa 24. marca Zagreb, devize: Berlin 232 do 233. Milan 560 do 562, London 556. do 562, Pariz 1012 do 1018, Praga 190 do 190,75, Švica 2475, Dunaj 20,10 do 20,60, Budimpešta 53 do 55, Newyork kabel 143. ček 142.50 do 143. Valute: dolar 139,75 do 140,25, avstrijske krone 22, rublji 70 do 75, češke krone 183 do 188, franki 975 do 985, napoleondori 474 do 476. denar blag« Banka za Prlmorje » » • 950 Hrvatska eskomptna banka t 1410 1415 Jugoslavenska banka . . • 558 665 Ljubljanska kreditna banka • 915 Rečka ptička banka, > ■ • 420 425 Eksploatadja drva > ■ ■ > 14CO 1425 Slavonia ...»»■•• 1190 1200 Srpska banka ; -. . • ■ » 740 745 Trgovsko-obrtna banka » » 405 415 Jadranska banka. „ . • . 1975 2026 Goranla......s . 690 700 Dubrovačko parobrodno dr. 6100 Banka Brod na Savi ... 303 305 Beograd, valute: dolar 34,10 do 35,25 funti 139 do 139,10, franki 247 do 249, lire 139 do 140, leji 49,25 do 49,75, levi 42,50 do 43, marke 58 do 58,25, češke krone 46 do 47, avstrijske krone 5,60 do 5,70, napoleondori 118 do 119. Devize: London 139 do 1-10, Pariz 252 do 253, Ženeva 615 do 620, Solun 265 do 275, Praga 47,50 do 47,75, Dunaj 5,15 do 5,20, Berlin 58 do 58,25, Milan 138 do 139.50. Efekti: Narodna banka SHS. Dunaj, devize: Berlin 1158 do 1164, Curih 12462 50 do 12512'50, Budimpešta 234 do 236, Bukarešta 962 50 do 972'50, London 2850 do 2870, Milan 2810 do 2860, Newyork 736 do 740, Praga 936 do 942, Beograd 1950 do 1970, Zagreb 490'50 do 494'50, Varšava 81 do 83, Pariz 5067'50 do 510T50, Sofija 870 do 880. — Valute: marke 1156 do 1162, franc. franki 5040 do 5070, ogrske krone 222 do 242, lire 2820 do 2840, funti 2840 do 2860, levi 870 do 880, leji 94T50 do 957'50, dolarji 730 do 734, dinarji 1941 do 1961, poljske marke 9350 do 95'50, čehoslov. krone 935 do 941, rom-rubelj 305'50 do 311'50. Avstr. kronska renta « ■ > « majska renta i > • a « Ogrska kronska renta . s » ■ V. avstrijsko vojno posojilo . • Turške srečke.....s < Avstr. kred. zav. za trg. In Ind. Anglobanka .•»•»*•• Bankverein • ■ « a • > > Landerbank .:.-;«»» Avstro-Ogrska banka i . ■ Bosanska zemaliska banka • Zivnostenska banka i > . ■ Državne železnice i > > > Lombarde . . > s > • • Alpine-Montan .<<:*» Praška železna industrija « Trboveljska premogokopna * Leykam. panirnica . . . • Kranjska železna industrija * Zenlca-železo...... Praga, devize: Berlin 12325, Curih 13f3"5 do 131Go, Budimpešta 26'50 do 27'25, Bukarešta 103'37 do 104'87, Beograd 208"5 do 210'5, London 300 do 302, Milan 302 do 304, Dunaj 10 do 11, Newyork 76"25 do 7T25, Varšava 9'50 do 10'50, Pariz 530'5 do 533"5, Sofija 92"50 do 93o0, Zagreb 51'7n do 52'75. — Valute: marke 12175 do 123'25, franc. franki 52T50 do 530'50. švic. franki 13085 do 1311'5, leji 103'37 do 104'87, dinarji 199'50 do 201'50, funti 298 do 300, lire 299 do 301, avstrijsko krone 10 do 11. dolarji 75'75 do 76*75. poljske marke 8'25 do 9'50, levi 88'25 do 89"25. Berlin: Italija 250'20 do 250"80, Pari* 458'5 do 438 95, Švica 1081'40 do 1088"60: Praga 81'45 do 81'65, London 246 do 246'50, Newyork 62"805 do 62'045, avstr-krone 16'315 do 16'395. Čarih: Berlin 9'275, Newvork 581\T, London 22'80. Pariz 40'60, Milan 23'10. Praga 6'70, Budimpešta 2'025, Zagreb 4, Bukarešta 8 Varšava 0'80, Dunaj 1'425. avstrijske krone 1'05. 99-75 99.— 270*— 78.— 4300,— 1815-— 3949-— 1337.— 3270.— 5480-— 1798.— 3880-— 5770— 3850-— 8380 — 14995'— 5160-— , 11700-— , 10700-— « 121'75 do Vremensko poročilo Linbliana sn« m nad morietn 21. muc t* a > m Jj « C^a U o o S • III k E £ H-l 7. uri 748 7 S i H. uri 7tl'8 16 8 £L ari 7« 9 101 Vetrori Nebo br« Tstn megla jasno i Srean a iferajasla temperatura 9 T. norma!« S S Vreme neka napoved: lepo mirno vreme Solne« vzhaja 9t> V£* zsmfa ob y«5FssIss!l@ žeBfezeiiš-fesih žisovKika m Zvssa K temu našemu članku nam po-iilja «Zveza jugoslovanskih železni-£arjev» odgovor, katerega bistvene točke objavljamo po načelu «audi-atur et altera pars». Zvezi se zdi, da je pisec prvega članka neorijentiran o stvarnem položaju. Zato ugotavlja sledeče: Zveza jugoslovanskih železničarjev je nepolitična in se ukvarja le z gospodarskimi razmerami svojih članov. Ni res, da je ona v rokah gospoda Deržiča, temveč ona se ravna po sklepih osrednjega odbora in g. Deržič ni več član osrednjega cd- ga bo mogoče tedaj, ko položaj na svetu ne bo več tako negotov. Kar se tiče grajenja novih ladij, Anglija ne namerava tekmovati z Zedinjcni-mi državami. Na vprašanje, zakaj je angleška vlada sklenila trgovinsko konvencijo z Rusijo, kar je pri drugih narodih izzvalo vznemirjenje, je odgovoril Llovd, George, da gre za čisti trgovinski dogovor, ki priznava sovjetsko vlado samo za fak-tično vlado Rusije. Ta dogovor še ni nobena mirovna pogodba. Ministrski predsednik jc rekel nato, da bo ta pogodba varovala vse angleške interese v Rusiji. Rusija se je žc začela zavedati, da je komunistični sistem neizvedljiv. Gotovo je, če bi Ljenin nekaj svoji?? govorov iz zadnje dobe imel pred angleškimi strokovnimi organizacijami, bi ne bil mogel go- bora. Da je Zveza nepolitična, je tu di dokaz, da je predsednik največj" _ . Zvezine podružnice, namreč r odraz- jvoriti do konca. Pričel se je zavedati, niče Maribor, tovariš Kejžar, ki j? [ da potrebuje trgovino, ker vidi, da kot politik odkrit pristaš JDS stri-Sproti Rusiji lakota in razpad želez-ke. Delovanje Zveze da je "bilo vedno! nic. Ruski boljševiki so zelo zmožni smotreno brez cincanja na desno ir,! ljudje. Dokaz temu je, da ne uveljav-levo, zasledovala je vedno dobrobit , liaje svojih doktrin. Lloyd George svojih članov in pa dobrobit narc-Sja por/al angleško delavstvo, naj jih da in države. Kar se pa tiče aelov> [v pogledu posnema, nja uradništva v Zvezi, je dejstvo,' da je bil do dne 3. decembra lanskega leta predsednik Zveze uradnik in da so bili tudi v osrednjem odboru uradniki primerno zastopani. Zveza je ustanovila tudi razne odseke in med njimi tudi uradniški odsek za 'državno in Južno železnico. Ker ima Južna železnica v Sloveniji neprimerno več uradnikov kot državna, je bil torej ta odsek mnogo važnejši kot oni državne železnice. Predsednik uradniškega odseka Južne železnice je bil naš bivši član g. Čer-nigoj, sedanji predsednik Udruženja željezničkih činovnika. Kar se tiče shoda na Zidanem mct-etu dne 13. t. m. je bil dostopen vsem železniškim uradnikom in tam je bi-ia prilika dana vsakomur, da prosto izrazi svoje mnenje. CilS*??^©??®!^ O §©¥|@t= 13! London, 23. marca. (Spodnja zbor-aica.) Državni kancelar Chamber-laine je izjavil v spodnji zbornici, da se je vojaški in mornariški preračun znižal na minimum. Še bolj znižati &3S313 tfSSfi Breslava, 22. marca. (Izv.) Nemški glasovi kažejo glasom natančnih računov v posameznih občinah v posameznih okrožjih sledeče odstotke: Mi-slovice 37'83, Byiom 50'22, Kamovi-ce 39, Zabrza 51'8, Olesnc 68, Gor. Glogowa 87'85, Lublinila 53'26, Opo-le 75'63. Kluczborg 96'04, Strzelcc 49'2, Katovice 57'1. Krolevska huta 7474, Glivice 64'59, Rybnik 36'54, Kožic 75'06, Nikolaj 26 04, Pščina 29:2, Gluberyce 99'61, Ratiborz 7079. Nanen, 21. marca. (Radio Grič). Še! baktereologičnega oddelka na švedskem vseučilišču v Stockholmu dr. ICling je našel bacile spalne bolezni. — Atene, 23. marca. (Radio Grič). Grško časopisje z ozirom na vpokli-canje rezervistov komentira ter pov-darja potrebo, da naj bodo vsi Grki pripravljeni na odredbe, ki jih ej treba ukreniti, da se rešijo Grki v Mali Aziji in evropski Turčiji. V tem vprašanju ni za Grke nobenega kompromisa. Hugh Convvav: 20 Iz teme v luč Roman. «Aii sem dobro izvršila ?» je za-šepetaia po laški.' «Dobro ste naredili — ne bom pozabil.* «Kajneda mi boste plačali in ne boste name zvračali nobene krivde. Ampak posiuš3jte me — še enkrat vam to povem — sigeorina ni ne za ljubezen, no za z?ky~,.» Praznoverna star? žema! Mar naj se Pavlinim čari zakopljejo v kakem nunskem samostan;: Tedaj se je ogl^n zvonec in Te-reza je odšla. Čez nekaj minut se je vrnila in me je peijala po stopnicah navzgor v sobo, kjer sem našel svoio lepo Pavlino in njenega sfrica. Povzdignila je svoje črne sanjave oči ter me pogledala — najbolj zaslepljeni človek si nc bi mogel laskati, da je bila iskrica ljubezni v njih. Popolnoma sem pričakoval, da naju doktor Ceneri pusti, da sama vse urediva. Toda ne — pač pa me je prijel za roko in me je dostojanstveno peljal k svoji nečakinji. «Pavlina, aii poznaš tega gospoda ?» Priklonila se je. «Da poznam ga.» «Gospod Vanghan», je Ceneri nadaljeval, «nam izkazuje čast, da te snubi za ženo> Jaz nisem mogel pripustiti, da bi mi celo snubitev vodil namestnik, pa sem stopil naprej in jo prijel za roko. «Pavlina», sem zašepetal, «ljubim te — odkar sem te prvič videl, te ljubim — ali hočeš biti moja žena?» «Hočem, ako želite?* je odgovorila mehko, a ne da bi malo izpre-menila barvo. «Zdaj me še ne moreš ljubiti, draga, ampak ščasoma me boš — ali ne, predraga?* Ni mi odgovorila, a tudi zavrnila me ni, niti ni skušala odvzeti roke iz moje; ostala je mirna in zdržljiva, kakor vedno. Jaz pa sem jo objel okoli vratu in jo vkljub Cenerijevi navzočnosti strastno poljubil, šele tedaj, ko so se mi ustnice dotaknile njenih, sem opazil rdečico, ki ji je zalila lica, in sem vedel, da je bila ganjena. Izvila se mi je narahlo iz objema, pogledala strica, ki je stal tako malomarno, kakor da ne bi bil priča nič nenavadnega, nato pa je zbežala iz sobe. «Mislim, da je najboljše, da odidete za zdaj», je rekel Ceneri. «S Pavlino bom vse uredil Vi pa morate storiti vse, kar je potrebno za po-jutrajšnji dan.» «Silno nenavadno je vse to,* sem rekel. «Resnica, je, ampak mora biti tako niti ure dlje mi ni mogoče čakati. Zdaj pa je najboljše, da greste in pridete zopet jutri.* Odšel sem z glavo, v kateri se je vse vrtelo — bil sem jeodiočen, kaj mi jc storiti. Izkušnjava, aa bi v tako kratkem času imenoval Pavlino svojo, je bila velika; vendar se nisem mogel toliko premamiti, da bi si mislil, da ji je dozdaj sploh kaj bilo do mene. Pa snubim jo lahko po poroki, je rekel Ceneri. Vseeno sem se obotavljal. Vsa ta naglica je bila tako čudna. Kakor sem si tudi goreče želel poročiti se s Pavlino, sem vseeno želel, da bi si prej pridobil njeno srce. Ali ne bi bilo bolje pustiti, da bi jo stric vzel seboj na Laško, pa iti potem za njo in doznati, ako bi me mogla ljubiti? Zoper to pametno ravnanje pa se je glasila Cenerijeva grožnja, da bi se v tem slučaju on utegnil premisliti — jaz pa sem bil tako neznansko zaljubljen. Čeravno je bilo mogoče, da sem jo ljubil samo radi njene lepote, vseeno sem bil blazno zaljubljen. Usoda je naju pripeljala skupaj. Dvakrat mi je ušla — zdaj tretjič pa mi je bila brez vsega na ponudbo. Bil sem tolikanj praznoveren, da sem mislil, da je nikdar več ne vidim, ako bi zavrnil ali odlašal z vzprejemom ponujane-ga daru. Ne — naj pride kar hoče, v dveh dneh bodi Pavlina moja žena! Drugi dan sem jo zopet videl, a nikdar samo. Ceneri je bil ves čas pri naju. Pavlina je bila ljubka, tiha, plaha in trudna. Imel -sem mnogo opraviti — mnogo oskrbeti. Ni je bilo snubitve, ki bi bila tako kratka in tako čudna, kakor moja. Do večera sem vse uredil in pripravil in drugo jutro ob dese'iih sta bila Gil-bert Vanghan in Pcivlina Marcheva mož in žena — on jdva, ki nista v celem svojem življenju niti tri ure govorila med sebo^, sta bila združena za dobro ali slabo, dokler jih smrt ne bi ločila! Ceneri je odpotoval takoj po pev roki in v veliko rnoje začudenje je tudi Tereza izrazila svojo željo, da bi odšla ž njim. To se ve, da se ni pozabila zglasiti pri meni radi obljubljene nagrade,' ki sem ji jo rade volje vso izplačal. Moja srčna želja je bila poročiti F'avlino, in z njeno pomočjo sem to dosegel. Nato sem se s svojo lepo nevesto podal na Škotsko, da pričnem s snubitvijo, ki bi bila morala biti dovršena še pred terj končnim korakom. CDalje prihodnjič.) NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: ' Fetek, 25. marca: Zaprto. Sobota, 26. maraa: Zaprto. Nedelja, 27. m:uca: Tučič: Golgota. Is-veni. Ponedeljek, 28. marca: FinŽgar: Razvalina življenja. Izven, Opera: Petek, 25. marca: Zaprto. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. marca: Parma: Zlatorog. laven. Ponedeljek, 28. marca: Pucclni: To6« Izven. La Jtnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! (493) TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN «JUUOSLOVEN-SKE MATICE.? fl Ali ste že poslali na-l roenino m „Jntro" i Veojo snaožlno JeklenoploSevinaste, jnotraj emsilirane nnpnrln kakor loncev ali poolajcao PUSUUS, od 3 do 30 1 ter kassrols od 2 do 20 1 dobav' kg po 25 K tvrdka Slikaal Cmafcon v Vlčajl gori. Istotam se dobi tudi večja množina zavljalcoga papirja po jako nizki ceni. :ai 8—s hSodi in rezan bukov les t v vseh dimenzijah. 562 Ponudbe z navedbo cen franko vagon nakladano na postaji na npravništvo «Jutra» izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo tli veliko, pošilja v poslanih sodih Cigflar, trgovina vina, StnMca, Hrvatsko, Zagorjo. 329 so—20 DRAGO BESELJAK Anončni in Informačnl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Profesor s soprogo b?23 CfroSSj ššše soisc. Nagiada 1000 K. Ponudbo pod „£Hm& Btranlsa" na Anončni zavod DEAGO BESELJAK, 82 Ljubljana. 516 2—2 stavbeno ia galanterijsko klopai stvo 520 2—2 Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 39 (v stari predilnici). Priporočam se cenj. občinstva za naročila na vsa v mojo s trsko spadajoča dela. Nove stavbe, barvanje na strehi in vsakovrstna popravila. Postrežbi točna, solidna in cenfi. ni emajlni lak lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, lak za železo, fak za usnje in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti po zmernih cenah pri Kolodvorska ulica št« 43. sis 3-3 Ravnokar je Izšla brošurica: Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžipiii v pesmi ln slikah, I. zvezek« Izdala in založila »Domovina«. PP^ Cena 4 krone. Dobiva sc pri lielporterjih, v trafikah in v npravi ..Domovine", Sodna ulica 6. Tri posameznih zabojih čkatljica K 1'0G cd skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeron popust. J. Fercian, LJubljana. Veliko zalogo vslikonoinih 1» dragih 421 10 po se!o niski cenfi Esr?po-roža Svrsška Ivan Bonač, Ljubljana. '-T ' ■ ' i '•-. -v.* i^^.ftvfsi'. iii. •-v -1 »v *.*.• SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42—, po pošti K 260 več. Anatole France, Pingvinskl otok. Roman. Broš. K 42 —, vez. K 52-—, po pošti K 2*40 več. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi za otroke. Vez. K 16 —, po pošti K 140 več. 209 11 elica ši. § Priporočamo domače tvrdko: Mali trpslti in obrtni oglasil. Izbija poljubno. Vsaki objava 4 K. PučkarJI: Kaiser F. K., Selenbnrgova nI. 6. Skladišča s Balkan, d. d.. Dunajska c. 33. [d p ] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon eki cesta 8. Ferti. Korn, klep. mojster, Poljanska cesta 8. 4 Športni avto jako dober in hiter voz z elegantno odprto karoserijo za štiri osebe se po ugodni ceni prodd. 547 N. slov pove nprava «Jutra». 5-2 Gebiiičeii in žlshtnf sefnensM niRlh priporoča SEVER & KO31?., yrUU Ljubljana. 498 10-6 LaM mM na štirih kolesih se kepi. Naslov se izv<5 v upravi «Jutra». T! ■■ kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik aa fronto. Zbirka Črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2 K več. A. NovaCan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 1S0 ved. Shakespeare - Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. lika Waschtetova, Pravljice, z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 1-80 več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezok. Cena 72 K po poŠti 3 K več. Knjiga S8 naročajo pri Tiskovni zadruai v Ljubljani. Sodna ul. 6. LiubSiana, Dunajska cesta It. 9 ima y skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pienično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pženične otrobe, pšenično moko za krr.io, proseno kaša, ješprenj, sladkor bel! suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo maltovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čišč9n, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkth in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno dslo v vseh številkah, tor različno druga blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba.