List izhaja vsak petek
in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat- pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovrednikii Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 3**1. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila sc sprejema jo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, H sold., če dvakrat, 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s
•y
So zmlraj — Bneposreclnje.“
Ni ga morda bilo v Avstriji vprašanja — ako konkordat izvzamemo — , ki bi bilo tako belilo lasč našim državnikom, vznemirjalo posameznim srca i polnilo predale listom vseh strank, kakor so že razvpite neposrednje volitve. Ako tudi mi še enkrat na tem mestu o njih spregovorimo, storimo to zarad tega, ker bodo, ako se vpeljejo, prevelike važnosti ne samo za nas Slovence, ampak ono zganejo tudi temelj i poderejo podlago, na kateri je Avstrija nastala v teku več stoletij.
Govorili smo do sedaj i razjasnili, kolikor predali našega lista pripuščajo, kaj so neposrednje volitve, kak tipljiv bodo imele na posamezne, pod avstrijsko krono samovoljno združene narode i kako žalostni nasledki nastanejo iz njih sploh za vso Avstrijo.
Omeniti imamo še, kako so se poslanci razdelili po onih deželah, koder Slovani stanujejo namcšani z drugimi narodi, posebno s nemškimi ustavoverci. Kaka je ta razdelitev, kako krivično za Slovane osnovana, so nam že dovolj jasen dokaz imena onih mož sedaj vladajoče ustavo-vorno stranko, ki so jo osnovali, ki hočejo ves slovanski živelj, kteri edini zarnore še vzdržati Avstrijo, zatreti, da bi jo potem tein ložje pahnili v žrelo nenasitljivemu pruskemu molohu. Za Češko jo razdelil poslance glasoviti Herbst, po rodu Dunajčan, bivši profesor na Pražkein vseučilišči, ki je pozneje kot minister trinožko divjal proti slovanstvu i samovoljno usliljeval po slovanskih deželah slovanskega jezika nezmožne sodnijske uradnike, med trm ko je slovenske u-radnike med Nemci nastavljal. Kak načrt je tedaj prišel iz njegovega peresa, si lako vsak misli. Za Štajarsko sta izdelala načrt Kaisersfeld, kateremu je Avstrija le toliko časa ljuba, dokler v njej Nemec nadvladuje, i Kechbauer, ki je v proroškem duhu odločil nam Slovencem komaj še 50 let obstanka. Za Kranjsko je ministerstvo prepustilo ouo delo zlopovestnemu odpadniku Dežmanu i nekaterim njegovim privržencem, ki še na Kranjskem nočejo druzega videti, kakor Nemca. Za Goriško je prevzel to nalogo znabiti sedanji deželni glavar Coronini, ki, bolj v viših krogih vzrejen i strog zagovornik centralizma, ne pozna pravih teženj go-riških Slovencev.
Da naši čitatelji zvedo natančneje preveliko, kričečo krivico, ki se bode godila Slovanom, podamo jim tukaj številke; one naj govore:	Na 3.200.000 Čehov na Češkem
bode spadalo 33 poslancev, na 1.800.000 Nemcev pa 57 ; na Moravskem na 1.439.000 Čehov 9 i na 514.000 Nemcev 25; v Šleziji na 248.000 Slovanov 1, i na 258.000 Nemcev 9; na Kranjskem na 423.000 Slovencev 4 i na 29.000 Nemcev tudi 4; na Štajarskem na 413.000 Slovencev 3 i 717.000 Nemcev 19 poslancev. Za Goriško, kakor smo že rekli, so odločeni 3 poslanci, katerih 1 voli veliko posestvo, 1 kupčijska zbornica z mestom in 1 kmečke občine. Nočemo govoriti o oči vidni krivici, ki se bode godila po omenjenih načrtih Slovanom po drugih kronovitiah, obrnimo so kar na Goriško. Komur so razmere na Goriškem le koli kaj znane, lahko vidi v onem predloženem načrtu strašansko krivico, ki zadene goriške Slovence. Kupčijska zbornica, katero imajo v rokah Lahi i ž njimi zvezana majhna peščica tukajšnjih Nemcev bode vedno volila nam nasprotnega po-
slanca; o mestu skoraj ne smemo besedice črhniti, ne moremo ga nam prištevati, ker smo v primeri z Lahi i veliko množico uradnikov v preveliki manjšini, da bi mogli tedaj pri volitvah predreti sè svojim kandidatom. Ne veliko na boljšem bomo pri volitvah v kmečkih občinah. Tu bodo volile združene slovenske i laške občine, pa Bog si ga vedi, kako bodo volitili okraji razdeljeni. Akoravno smo tu dejansko v večini, vendar ne moremo že naprej gotovo izreči, da bodemo zmagali, kajti še vedno nam je v spominu, kako zarnore vlada sè svojimi privrženci na volilce pritiskati i. posluževati se mnogovrstnih sredstev, ki so jej vedno pri roki.
V takem položaju tedaj boste dve tretjini goriških prebivalcev po neposrednjih volitvah, da morda ne dobodete nobenega, ali v naj boljšem slučaju enega poslanca.
Mnogo tolažbe nam vendar vii ja možato postopanje češkega naroda i njegovih neustrašl jivih, za pravo borečih se voditeljev, kajti oni nosijo pred nami bakljo politiške zrelosti. Svesti so si, da vladajoči stranki nasproti ne velja ne pravo,x ne pomaga zavarovanje proti namenjenemu na-silstvu. Ce človek premisli, kako se dela zdaj ž njimi, ko gre za pritrjevanje k peticiji do presv. cesarja, ne bode se čudil, da si v takih okolnostih marsikdo nazaj želi absolutizem.— S prisrčnim veseljem pozdravljamo tudi sklep političnega druživa ,Slovenije" v Ljubljani. (Glej .Ogled").
Kaj je pa nam početi, goriški Slovenci? Mar mislimo roke križem držati, ko se drugi naši sobratje na vse kri-plje vstavljajo i branijo proti nemškemu potopu? Zbudimo se. ter združimo tudi mi svoje peticije z onimi, katere pošiljajo naši bratje pred cesarjev prestol. Občine ! zdramite se i stopite na noge, ter snujte prošnje vsaj že ob 11. uri, nadejajo se, da se morda vendar še usliši pravica; če ne, bodete vsaj imele zavest, da ste storile svojo dolžnost v tako uevaruih časih.
Kako krivične so oporeke današnjih brezvernežev
zoper vero.
(Študija za misleče. — Iz „Danice" )
Da se število brevernežev množi in narašča, si lahko razlagamo, ako pomislimo, da se pomen in namen vere sko-raj popolnem prezira in pri m mzih od dneva do dneva bolj gubi. Ne priznava se ji več nadzemeljski, božji, ampak pušča se ji samo še svetni namen, in zalega voljo je velik del sedanjega, zzasti omikanega sveta brezvóre >. Nevernež, ker slabosti človeške že nikakor ne more tajiti, si misli blizo tako-le:
»Vera je bcrv preko morja človeškega življenja, brez višjega namena. Ker je ia berv že stara, kakor človeški rod, bomo stesali drugo, ki bo za nas zKžniša.
Naša berv bo omika; govorili, pisali bomo samo o nji, vso srečo, blagor bomo le nji pripisovali; vere ne bomo nikjer več kot p »trebne	omenili, In mar ni ta	omika za	sedanji čas prav primerna?	Z nje se	brez strahu	spustimo	v valove življenja, ne boječi se, da bi	se utopili,	ker se nain ni
treba boriti zoper nje;	a z bervi,	ki se zove	vera, se	vidijo
valovi življenje dereči, zoper ktere bi se morali vojskovati : tek življenja verskega se nam dozdeva kalen, temen. Pustimo
tedaj staro berv priprostim Ijudém, a mi, »inteligencija", mi, »omikanci", hodimo po novi: ta nam zadostuje! Odmaknimo odstranimo, odstavimo vero popolnem, da nas ne bo groza za-rad nje ; omika nam ne kali veselja v šumu in v obilnosti ! Glejte, ali m že vera samo otok za mafomislece, ki so ne morejo več ganiti z mesta v vedni nevarnosti trepetajoči, da jim spero tla iz pod nog pluskajoči valovi posvetnih véd sedanjega stoletja ? Saj že sama beseda verovati izdaja nevednost, in znači ljudi, kleri nepremišljema kaj za resnico priznavajo."
Tako sodijo vitezi nevere in zarad tega slišiš: »ako nisi brezveren, si babjeveren ; ako še kaj veruješ: z duhom po-ležkuješ ; ako v mlado serce vsajene vere ne zametuješ : omiki nasprotuješ. Kratkoma: ako nisi posvetnjak, si bedak."— Tako in enako se dan danes nevera trosi, tako se govori in svetu zmota in laž deli ali na zlatem krožniku mikavnih spisov, ali pa v persteni posodi robatih in rogatih zabavljic.
Psujejo pa še dalje, da je Bog vernim samo hlimba ali zagrinjalo, s ktero si hočejo zakrivati nevednost; da govoré vedno o nenavadnih, nenaravnih rečeh. Pravijo, da ni nikjer na svetu nič nenavadnega ; tukaj gre vse svoja pota, da vesoljstvo vlada le pravilnost in navadnost naravnih zakonov, ki se tako očitno kažejo v posameznih prikazkih. Merziti. pravijo, mora te nenavadne reči, kdor uma in pameti ni v sužnost djal. PrederztiO ti kličejo : Kdo nam je pa porok, da niso vse te nenavadne reči sama poezija, izmišljija? Proč ž njo! živi naj »prozaična filozofija", zdravi razum! —
Taka so vsakdanja zabavljanja, ktera vero psujejo in za-metavajo. Zanesljivo njih oporék in modrovanj nisem preostro narisal, in očitno je, da enaki izjavi učenikov nove dobe se vsled prislovice »sem per aliquid haeret" *) polagoma cepijo v raarsiktero mladeniško glavo in se naposled tako vsilijo in v-koreninijo, da se ljubka prav težko več iztrebiti dà in veliko mladenčev je zgubljenih v naj večo žalost staršev in rednikov.
Ne bo nepotrebno in ne brez vspeha, ako pogledamo sè samoč stoječega otoka vere tjekaj na berv, ki se zove »brez-verska omika". Pogled pa ne smó biti poveršen; ampak tem bistreji, čim bolj vabna in mamljiva je zunanjost. Poglejmo, kje je več nenavadnega, ali v cerkvi, ki Inani in brani vero, ali v brezverskem taboru ; zvedeli bomo, kje so valovi bolj de-reči, kje tek življenja kalneji, temneji.
Zadostuje že rešitev samo enega vprašanja po smislu njih, ki brezverstvu služijo, in človek jih mora milovati. Ali je vera res v sedanjem svetu nepotrebna ? Kaj pa je človek ? — Res čudno vprašanje, čudniša njegova rešitev, akoravno naj odloČivniša za splošno djanje in vsako početje posameznega človeka. Mogoče je samo dvoje. Ali verjemi kratkim besedicam: »Et creavit Deus hominem ad jmaginem suam ; ad imaginem Bei creavit illurn **); ali pa zaničljivo se smejaje, se prederzneš reči : to je pravljica, kakoršnih se ne manjka v poganskem bogoslovji ! Z drugimi besedami ! ako ne veruješ, da si z umom in prosto voljo od Boga obdarovan, da zveličaš neumerjočo dušo; moraš pa reči, da si — živina!
Neoveržljiva resnica je, da se človeške misli rade ravnajo po njegovem zanikarnem dejanju, ali da razum čestokrat hlapčuje hudemu nagnjenju ; zategadelj današnji brezverneži vsako vero zametovaje kličejo : jaz verjamem peterim počutkom. Vse jim toraj uhaja le na samo počutnost, le na živali in zivinčeta, brez kacega višega pojma. Poslušaj, kako modrujejo še dalje. Pri živalih, pravijo, se nahaja zvitost, prevdarek, spomin ; zmožne so uka, vaje ; verh tega vidimo pri njih vse človeške strasti : jezo, potuhnjenost, maščevanje ; celo ljubezen, priverženost, tudi hvaležnost. To jim je čisto zadostiven dokaz, da vse duhovne zmožnosti pri človeku so le viša stopnja onih, ktere imajo živali ; človek se toraj ne razločuje bistveno, quali tati vno, ampak samo po višji zmožnosti, quantitativno, od živali.
*) Vselej kaj obtiči.
**) In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi ; po podobi Božji ga je ustvaril. Mojz. I. 27.
Da ob enem naznanijo, za kaj jim velja, zakličejo : »Gaudeamus igitur, so lange vvir in dieser chemischen Form exi-stiren; post mortem nulla voluptas!" Pa jo imaš žival!
Nepotrebno bi bilo popisovati zmožnosti človeške in živalske, — pisane so že polne knjige o tem — temuč poglejmo za trenutek v požrešni propad, kterega koplje brezver-stvo in ki je zmožen pogoltniti veliko ubogega človeštva!
Človek — bi bil tedaj — samo žival ; neodgovoren za svoje djanje, kljubu veri in vesti, — brez upanja, brez večnosti I O čudno, o merzlo, o živalske serec, ki to sobratu teHi! Sam gotovo ne moreš tega hiti prepričan, kar drugim kvasiš! Mišljenje, hotenje, čutenje, ljubezen, čut za dobro in lepo, preiskavanje \sega minljivega, pogled v večnost, hrepenenje po sreči, po zveličanju, toraj vse, kar se duhu pripisuje : vse hi sledilo le iz ločenja in porabe tvarine v človeškem telesu ! Vse bi vzročevalo samo prebavljanje (prekuhovanje) trohljivih jedi! Ali taka misel, terditev, taka vera ni nič čudna, ni to nič nenavadnega ?
Po tem bi se človek razločeval od druzih živali samo zarad večje revščine, ker je bolj občutljiv terpin svojih beleženj ; verh tega ga muči neusahljiva želja po sreči neminljivi, ktere bi ne imel nikdar doseči !
Ni mar to nič kalnega? vprašam, ni to nič temnega!
(Dalje prih.)
Ogled.
Avstrija. Naši bralci nam ne smejo zameriti, da že spet o avstrijski morski kači govorimo — t. j. o „tlirektnih volitvahSame na sebi so res že neprebavljive, za to se tudi ne bomo danas ž njimi kot takimi ukvarjali; mikavno pa je, brati, na kaj ustavoverci in njihovi nasprotniki up stavijo. Krona, ktera je ua ustavnem vozu po ustavaških pojmih, nečemo reči, kaj, krona je poslednje dni vendar-le naj važniši faktor pri tem, ali pridejo neposr. volitve v državni zbor, ali ne. Opposieijski organi so trdili ni davno, da je vse drugo gotoviše, nego to, da Nj. veličanstvo privoli v predloženje volilne prenaredbe, češ, da, če se Poljaki ne dajo za-njo pridobiti, ne sme črtež volilne reforme pred zbornici državni. Ustavaki so bili že malosrčni postali, pa so se vendar silili verovati, da ni nikacega dvoma, da ne bi cesar zahtevanju ministrov pritrdil. Do danes ni še pritrdil, ali ustavolomci se zatrdno zanašajo, da v malo urah ali dneh se to zgodi. In, če tudi — kaj po tem? Dognana in od cesarja potrjena vendar še ni ta postava. Med tem opposicijska stranka sosebno na Pemskem in Kranjskem vse žile napinja, da bi zavorila kolo v prepad tekočega čislajta n skega voza. Peticijo češko smo že v posl. listu o-menili. Šlo je in gre še zdaj za to, da jej ves češki narod pristopi. V ta namen so se že delale priprave, da bi se bili nabirali podpisi pod peticijo čeških prvakov na vsakem primernem kraji javno, a to je policija zabranila. Zabranuje tudi ravno tako napravo taborov v isti namen. (Dne 2. febr. so imeli biti povsod tabori). Ker se pa češka opposicija ne da tako lahko v kozji rog ugnati, našla se je že druga pot za nabiranje podpisov, in to so privatne hiše, v kterih svetišče policija za zdaj še ne sme. Nabralo se je že o-gromno število podpisov. — Tudi Moravsko ne drži križem rok. Grof Egbert Belkredi je osebno cesarju izročil peticijo ondašujega društva »Jednota" zoper direktne vol. Karakteristično je, da so ustavoverci — minute šteli, kako dolgo je trajala njegova audiencija pri cesarji! Dobro znamenje za nas, da se tega nam simpatičnega imena tako bojé. — Poljaki so še zmirom stanovitni in menda izstopijo iz zbora, kedar pridejo dir. volitve na dnevni red. Celò Dalmatinci, ako smemo po njih organu »II Nazionale" soditi, mislijo posnemati Poljake. Vrli Kranjci so se tudi oglasili. Ne le, da njih postaci ne gredó v Beč, sklenilo je 25. t. m. tudi društvo »Slovenija", da se ima poslati Nj. veličanstvu
peticija v enakem zmislu, kakor češka. (V dotičnem odbora, ki sestavlja prošnjo, so možje obeh strank, dr.v J. Bleiweis, Poklukar, Vošnjak, Jurčič itd.) Še celò naš Črne — ako smo skrivnostne njegove besede v pojasnilu nekega goriške-ga dopisa v „Wanderer"-ju prav razumeli — misli nas morebiti iznenaditi z izstopom iz zbora, po tem, ko nam — predelsko železnico pridobi. S tem bi res svoje nasprotnike nar bolje osramotil — kakor on pravi. Eno prizadevanje bi bili skor pozabili omeniti, namreč to, da se zdaj od mnogih strani izrazuje želja, da bi se vsa ta zadeva vol. ref. odložila za po svetovni razstavi, ki ima biti letos na Dunaji. Tako stojé zdaj reči. Mi imamo za nar verjetniše to, da pridejo dir. vol. že v lej sessi ji na dnevni red. Po tem bo, kar bo.
V seji 21. gospojske zbornice, 27. t. m., sta bila tudi (sicer nenazoča) kardinala-nadškofa Rauscher in Schwarzeu-berg. Zakaj neki? Bil je na dnevnem redu črtež postave zastran preuravnanja vscitcilišcnih oblosinij, kar po domače poslovenjeno pomeni, da slečejo vseučiliščem še tisto senčico katoliškega značaja, ki so ga ohranila. Vseučilišča so bila v sredoveku katoliške, cerkvene znanstvene ustanove. Duh časa je potisnil staro mater cerkev z vsemi njenimi pravicami v kot	in	pustil jej le	še nekaj	videza,	kakor postavimo
to, da	so	se	do novejših	časov le	Katoliške vere (vsaj po
imenu) profesorji, ali vsaj rektor in 4 dekani imenovali in, da je bil vseučiliščni kancelar dotičnega mesta škof. Vkljub tem pravnim določbam so imenovali lani na Dunaji nekega juda za zgodovinarja in dekani so bili tudi že nekatoličani. Vse to	se	je	storilo glede	na črko	postav	per nefas (po krivici).	To	pa tlači našim	postavokovačem	vest, za to hočejo
katoliško cerkev postavno (!) iz vseučilišča iztrebiti. Namerava se tudi že davno protestantovsko bogoslovsko učilišče vdružiti v visoko šolo, kakor katoliško in druge fakultati. Za take in enake reči tedaj gre zdaj v zbornici gosposki. Za to sta prišla omonjena kardinala, kot kancelarja dunajske in pražke više šole, branit svoje in cerkvene pravice. Iz tehtnega govora kard. Rauseherja (v kterem možu moramo vselej dobro razločevati politikarja od modroslovca, bogoslovca, zgodovinarja in sploh učenjaka) naj posnamemo te-le besede: *L. 1787 je dal cesar Jožef II. povelje, da se ne sme (na vseučilišči) katoliška vera bodisi posrednje ali neposrednje napadati niti v nje dogmih (verskih resnicah) niti v tistih ukih, kteri, akoprav niso verske resnice, so vendar častitljivi" (NB. Jož. II!). „Razumeva sveta (Weìfc-autfassung), ki se zdaj naravnost kot znanstvo vede, je z modroslovstvom ravno tako navskriž, kakor z vero. Vere se boji, zatorej jo črti in preganja; modroslovstvu obrača hrbet, kot praznemu besedovanju (YVortschwall). Naj novejše znanstvo znanstva je po ovinkih prišlo do tje, kjer so stali Francozi pred sto leti — do tega, da Boga taji" !— »Na Francoskem so dobili bogataji gospostvo v roke in ž njim je prišla giljotina. „Bog je zlo" ! jim je bilo geslo. „Proč
z vero, proč s postavo" ! so rjuli delalci______" — „Naš
čas je bolehavito razburjen. Ni še deset let, ko so imeli pri nas zvonconosci napredka ustavno monarhijo za uzor — zdaj imenujejo republikane na Francoskem liberalce. Prijateljem monarhije se odkazuje prostor med reakcionarji, zaostalci in mračnjaki. Ni li to pomenljivo? Taka je tista modrost, v ktere imenu se jo pričela borba zoper vseučilišče dunajsko." S tacimi in enacimi besedami je spričeval veleum kard. Rauscher resnico.
Vnanje države. Ho sla izredni poslanec Suvalo v, ki je bil šel na An g težko v zadevah srednje-azijskih jo že nekaj časa zopet doma. Kaj je opravil, ni prav znano. Vladni časniki obeh držav se silijo trditi, da je vse v redu. Gotovo je pa, da ni tako. Hrup je nastal te dni zarad tega, ker se je izvedelo, da je perzijanski šah Rusiji prepustil po-brežje reke Atrek. Odtod se Rusi veliko laže in hitreje proti središču Azije pomikajo, ko po uni poti, ktero smo že en-
krat poprej omenili (čez Kivo namreč). Pa ne samo Angleži, tudi Nemci so vznemirjeni zarad tega. Njim ni za an-gležko Indijo mar, ampak za Turčijo, ktero bi utegnili Rusi z ugodnega svojega stališča v A.ziji izza hrbta zgrabiti ia tako osodepolno Jutrovo vprašanje" za paliti. Da je Rusija v prijatelstvu sè šahom perzijanskim, kaže to, ker je šah naznanil, da pride spomladi v Petrograd, od koder bode potoval dalje po Evropi.
Na Francoskem, v olseku trideseterih narodn. zbora, se nagiba zmagi danes ua stran konservativnih monarhistov, drugi dan pa spet Thiers in njegovi ministri kaj pridobijo. Zdaj teče pogajanje o tem, ali sme predsednik v zboru sam govoriti, ali le po ministrih. O razpravljanji postav naj sme govoriti — se je določilo, — na interpelacije pa naj ne odgovarja on osebno, ampak po ministru.— Pozornosti vredno je na Francoskem to, da ste si po smrti cesarja Napoleona Bourbonski liniji močno približali. Orleanski kraljevič, grof Pariški, je rekel, da zdaj je na Francoskem en sam kralj, namreč načelnik vse Bourbonske rodovine, Henrik V. Po tem takem bi ga on priznaval za e-dinega pravega naslednika nekdanjih legitimnih kraljev. Pomenljiviše, ko besede, je to, da so bili 21. januarja, kteri dan se obhaja spomin umora Ludovika XVI., v kapeli, kjer je pokopan, pričujoči pri maši tudi kraljeviči Orleanski. Sploh se je vdeležilo veliko več ljudi te svečanosti, ko družili let.
V Italiji so se začeli (v Milanu) republikanski tabori (meetingi), kteri zahtevajo odpravo vseh samostanov v Rimu, kakor po družili deželah v Italiji.
Neka čudna zadeva je začela zdaj svet vznemirjati —-Laurion-sko vprašanje. — Laurion je nek rudnik na Grškem, zastran kterega teče že dolgo časa pravda med grško vlado in neko podvzemno družbo italijansko-francosko. V to pravdo se vtikate vladi italijanska in francoska kot braniteljici svojih podložnih. Reč je jako zahomotana, ker jo sodi v-saka stran z druzega tališča in po drugem pravu. Grška vlada je poprej trdila, da ona pravda ni mednarodna, da tedaj it. in franc, vlado nič ne briga ter da se mora rešiti kot privatna pravda pred greškimi sodnijami. Zdaj pa je menda na pol priznala, da ima stvar mednaroden značaj. Avstrija je bila naprošena, da bi to zadevo razsoditi pomagala, a ni se jej posrečilo. Ker je zvlasti na Jutrovem to res, da vsaka iskrica požar vzroči, ni nemogoče, da bo treba tudi ta grško-it.-francoski vozel z mečem preseči.
Razne vesti.
— Pismo gimnaz. dijaka zarad članka „Stanje učeče se mladeži gledé na vcvo.u Nek prijatel našega lista nam je izročil pismo, ktero mu je doslo od gimnazijskega študenta, »ki (tako sam pojasnuje svoj pravi podpis) nosi zvonec mej neverci". ')
Pisal je ta dijak pismo za to, ker meni, da je oni prijatel našega časnika, *dal povod" k vodnemu članku v št. 4. „Glasa" t. 1.
Mi bi lahko vprašali gosp. „studentau, kdo in kaj je on in s kakošno pravico se upa nadlegovati naše čitatelje, toda nočemo tega. Potrebno pa se nam zdi, gosp. študentu svetovati :
\. Naj bi poprosil svojega gosp. profesorja slovenščine, da ga temeljiteje slovnice nauči in mu sosebno razloži razloček med dajavnikom in mestnikom samostalnikov možk. spola ;
2. naj bi se o spisih v našem listu ^informiral"bliže, v tisti hiši namreč nasproti gimnazijskemu poslopju, nad ktere vrati je cesarski grb s podpisom: „1. R. Tribunale circolare".
*) To pojasnilo imamo mi za ironijo z ozirom na dotične besede r članku v št. 4. „Gl.“
— Trst i njegova okolica. Kako pravičen je tržaški mestni zastop, v katerem zvonec nosijo Lahoni prve vrste, proti slovenski okolici, razvidi se iz tega, da je vpeljal v tretjem razreda trirazredne šole v Rojanu, kjer skoraj brez izjeme samo Slovenci bivajo, laški kot učni jezik, med tem ko je v dveh prvih slovenski. Kako se bode podučevali otroci samo v tujem jeziku, ne more biti jasno nobenemu pravemu pedagogu. Krepko se je potezal g. Nabrgoj, edino pravi slovenski zastopnik, za slo/enski jezik i njegove pravice, ali glas njegov je bil le glas vpijočega v puščavi. Lahi, lepo pripravljate tržaško okolico za laško kraljestvo, za zedinjeno Italijo.
— Janežičevav ustanovitev. Prečastiti gospod in sloveči slovenski pisatelj Stefan Kociančič v Gorici je zepet poklonil Janežičevi ustanovitvi velikodušen dar. Od nagrade, katero dobiva za rokopis o ^Kristusovem življenji in smrti," daruje J. ustanovitvi letos in za naprej vsako leto 25 goldinarjev.
Blagi darovalec v svojem pismu na družbeni odbor spodbuja pisatelje, kateri za družbo sv. Mohora pišejo in nagrade dobivajo, da bi tudi oni kaj prepustili za J. ustanovitev. Družbeni pisatelji, slov. čitalnice, slov. družtva, rodoljubi, ki čestile rajneega Antona Janežiča in cenite neumerljive njegove zasluge, idite in storite tudi Vi tako!
„Besednik.*
— nBrenceljnu-a 1. list t. 1. je c. k. policija konfisci-rala ; zakaj, se ne ve.
— Spod Čavna se nam piše, da je bila 26. t. m. pri gostilničarju Martinu na cesti neki čudna zabava v zmislu „učenjaškega zbora *
—• N'ir učinki 9Glas-a“ raznih krajev se pritožujejo, da jim list dohaja veliko kasneje, kakor bi ga imeli prejeli, in povrh tega še pomazan in ves zmečkan. Ker opravništvo redno razpošilja vse li4e, prosimo gg. naročnike, da bolj natanjko pri dotičnih poštah poprašajo.
— Je H zgolj primer t jej, ali kaj drugega? — Neka katoličanka v Trstu je živela z nekim judom že več let v prepovedani zvezi in imela ž njim tri otroke, kterih nobenega ni dala krstiti. Te dni se poročita po — judovskem obredu, in mati hoče tudi otroke pojuditi in jih pripelje k obrezovanju. Mlajša dva to dopustila brez velikih sitnost; ali ko starejši lOletni fantiček na vrsto pride in nožič ugleda, zavpije na ves glas: »Marija Devica, reši me!" (M .ria Santissima, salvatemi). Kaj takega zaslišati, vse nazoče osupne. »Pri rodu Nettali,* reče rabin, ko se malo o idahne, »ta ne more biti sin Abrahamov*. In res \se pregovarjanje ni nič izdalo. Spustiti so morali fantiča — neoLrezanega. Podučen pa potem v kršanski veri je z veseljem sprejel sv krst. — (9U Eco del Lit u)
Listek.
Ples.
Modri Salomon pravi: »Vse ima svoj čas. čas je ža-
lovati, in čas plesati* (Piidg III, 1. 4.) Živel pa je ta sloveči modrijan blizo 1000 let pred Kristusom, ko ni bilo v Evropi še nikake omike, ali, kaj praum, omike? naseljevati so se še le začenjali po gerških, italijanskih in španjskih primorjih klateži, ki so iz jutro»ih dežel tu sem dohajali. In ples je bil v vzhodnih deželah uže v tisti starodavnosti znan, in na vaden. In kdo ne ve tega, da je sveti kralj David med pio-ce>ijo plesal, ko so skrinj*» za eze na goro Sionsko slovesno prenašali? (2. kralj. VI, 14.). In ko je David Filistejca Goljata premagal, m se \ernil, so prišle žene iz vseh Izraelovih mest, prepevaje in plesaje, Savlu kralju naproti. (1. kralj XVIII, 6.). Ob obletnih praznikih je tudi v dobi, ko so sodniki Izraelsko ljudstvo vladah, ženska mladina Izraelskega ljudstva svoje plese imela, ter so si izmed takih plesavk Benja-minci dve sto nevest ugrabili in odnesli (Sodn. XXI, 19-23.). Iz Mojzesova sestra in Aionova, prerokinja, je vzela boben
v roke, in \se zenske so sle za njo z bobni in v rajih, njim je naprej pela itd.* (2. Mojz. XV, 20.). In, kakor se mi zdi, ni ga bilo ljudstva na svetu, da ne bi bil imel svojega plesu. Naj mi tedaj nikdo plesa ne obsodi absolutno. Ples je naraven nasledek in izraz veselja in radosti »Ples je sam na sebi nedolžen*, govori sveti Frančišek Salezijan. »Ples sc da gobam primeriti," piše ta isti svetnik nadalje; »gobe same na sebi, kakor terdijo zdravniki, niso nc dobre, ne slabe; dobro je le to, kar sc jim pridenc.* (Bogomila Hi, 33.)
Kar se vidi iz navédenih svetopisemskih besed, bila je pri Izraelcih navada, o praznikih in o slovesnih obhodili ali procesijah plesati, kakor spričujejo tudi Davidovi psalmi, v kterih se pravi, naj Boga vsi hvalijo „in tympano et choro* (Ps. 150.) Iti Talmud popisuje slovesni ples v Jeruzalemskem tempeljnu na podšatorno obletnico blezo tako le: »V ženskem dvorišču so bili štirje leseni svečniki postavljeni, 50 komolcev visoki, ki so tempelj, posebno p;* plesišče razsvetljevali ; na petnajstih stopnjicah, ki so iz tega dvorišča deržal* v Izraelski dvor, stali so duhovni sè srebernimi trobentami, in leviti sè s \ o j ‘ m godbenim d odjem, ki so v ono mer godli, pa prepevali. V dvoru samem pa so možje, navadno pervaki ljudstva, od solncnega zahoda noter do polnoč' plesali, goreče baklje umetno sukaje, ki so je tudi v zrak metali, pa zopet v roke jemali Godilo se j.* to ves čas, ko se je obhajal praznik šotorov, tedaj celli osem dm v ak dan * To ti je bilo veselje v Jeruzalemu, tako da Talmud to opazko prideva: »Kdor ni bil na praznik šatorov še nikoli v Jeruzalemu, ta ne ve, kaj se pravi veseliti s “ (Suka V, 4.)
Pa ne le samo pri Izraelcih, ludi pri Grekih in Rimljanih se je bogovom na čast plesalo. Servi, sloveč razlagavec Vir-gihjevih spisov, govori o tem tako le:	»Da se jc med b žjo
službo plesalo, je ta vzrok: Nasi prededje so hot li, da imajo vsi udje našega trupla, vsak po svoje Boga častiti S peljem duša, s plesom pa telo Bogu čast daje.* i!) Kaj enacega pravi tudi David: »Vse moje kosti porečejo: Gospod! Kdo ti |e e-nak ? (Ps. XXXiV, lU.) *:;) In ta navada, s plesom Bogu čast skazovati, tudi med krisljfni še to pa tam živi	Rodri-
guez spričuje to o oekterih krajih na Spanjskem, da med slovesnim obhodom s presvetim Rešnjim Telesom k ča4i te visoke skrivnosti plešejo.	[B'dje in konec prih)
Poslano.
Veleče stili gospod uredniki
Izvolite sledeče vrstice v Vaš cenjeni list spri jeti.
Obžalujem, da ne morem za g. dopisnik m »iz Gorice* v 4. št »Soče* zarad bolezni, ki mi že celi ta mesce vsako duševno in telesno dele /abranjoje, — na časnikarsko polje. Pridržujem si pa, kakor hitro mi Dog /Mravlje spet podeli, zadnjo volitev v »Sočin* odbor (T>0 dec. 1. I) na tanko pojasniti, da bode slovensko občinstvo vedelo, kako se je v šila in kakšen pomen jc imela.
Tačas se bodem tudi drznil g dopisniku »z resnico ovreči njegove dokaze*, in mu dokazati, da je v 2. in 4. listu »Soče* o volitvi in meni »Dichtung und Wahrheil* pisal. — Vse za resnico in pravico !
S posebnim spoštovanjem
V Mirnu, dne 26. januvarja 1873.
Ivan Stres,
kaplan.
*) Ut in religionibus saltaretur, liaec ratio est. Nullam majores nostri partera corporis esse voluerunt, quae non sentiret religionem; nam cantusad animam, saltatio ad mobilitatem corporis pertinet. (Servius in Virgil. Eclog. V, 73.)
**) Omnia ossa mea dicent :Domine Iquis similis tibi? — Od tod izhaja, da se Judje pri svojih molitvah s celim životom gibljejo.
— Listnica uredništva. Gg dopisnikoma „iz ipavske dol * in »iz pod Čavna: Prihodnjič. Tiska»'nične okoliščine nas večkrat zavirajo, dati prilogo, ali manj silne reči, če so že tiskane, odložiti
Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA — Tiskar: SEITZ v Gorici