£0 odars brtniske li a r o fah aj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr ., za pol leta, 1 fl 80 kr. za četert leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 19. novembra 1862. Čujte f gospodarji! goveja kuga nam žuga Slišali smo, da je v tržaški mestni mesnici te dni večkrat, s zobmí škriplje, hrbet kviško vec volov poginilo za govejo kugo. Pravijo, da ti voli so bili v Trst prignani iz Reke, kamor so prišli ali iz vo- postane žalostna, pobesi glavo, pokašljuje po malem. včasih se rada je, prežvekava še tudi izprva, zdeha se ji se je sve- grbi ; oci * • blato je izprva suho, zapečeno , dlaka se ji šetini, huda mrzlica jo prime » jaške granice ali pa iz Turčije, ktero pot pa še na drobno znano. nam ni se joka u iz oci ji zacnó solze teci („živina pravijo ) potem pa jo dri s ka napade 9 in Ako je tedaj res, da so oni voli poginili za govejo kugo , je očitno , da nam žuga grozna nevamost, najbolj vam Pri m or com, ki po tem takem to je poglavitno znamenje te niki „kolero živinsko" imenujejo bolezni, zato jo nekteri zdrav Zd n i kugo že imate v ben ega zoper to bolezen. Dařila svoji deželi, pa tudi nam Krajncom, ki smo na meji vaši. janska 30.000, pruska 10.000 gold.) tistemu ko so jih razpisaie vlade (holandska vlada 80.000, avstri , ki z n aj d kati, Ker je ni grozovitiše kuge kakor je ta, ne smemo ca-da že gori pri sosedu, ampak že od deleč je treba se d se beden ni dobil Vsa pomoč obstaja tedaj v d poglavitnih rečeh na vso moč zavarovati, da se plamen ne razširi daije. prv Je branit d se kuga v našed n e „Novice", ki so to novico zvedile, si za svojo dolžnost pri tep in druga, da se b t 9 spoznajo, vas gospodarje vse: po Reškem. Tržaškem, Istri- kako deželo vendar zatrosila. ako se je v janském, Goriskem, Krajnskem, pa tudi Stajarskem in Hr vaškem resno oponmiti, da nam velika nevarnost žuga. Zato pomagajmo vsi gosposkam, da se vse vse natanko stori, kar zapoveduje; bodi naj vsak polic aj Vlada in nji podložne ces. okrajne gosposke bojo vse za-se, da se tako imenovane policijske sredstva zvesto storile, da se za tare kuga, kjer je že, in pa da se od- spolnujejo. v me od druzih krajev, kjer je še ni. Da ji je to mogoče, moramo vsi ji pomagati in zvesto ubodali vse, kar zapoveduje, pa zraven moramo še sami vse storiti, da se nam ne zatrosi ta kuga v naše hleve. Povemo Vam danes v naglici to-le: Goveja kuga ni domaća bolezen, ampak ptujka je, ki je domá v štepah ( pušavah) evropejske in azijUske Rusije; zlasti okoli crn ega mor ja je nje domovina. Tu se po neznanih vzrokih pri goveji živini izcimlja ta bolezen, ko pa je enkrat se začela, enega kraja do druzega, iz dežele do dežele, iz države do države in gré po celem svetu. Bravcom našim ie znano, da imajo to kugo poslednje leta na Poljskem , Ogerskem, se siri od goveda do goveda iz Marskem, Ceskem itd. Tje je prišla iz zgornjih kraiev, nam pa žuga od spodujih. Kuznino to pa ne troši samo vsaka bolna živina po sapi na 20 do 30 stopinj deleč,. če pa je veter, jo pa žene še dalje, ampak ta kužnina se drži tudi krvi, scavnice blata živinskega, se drži mesa, kože, rogov, park- 9 Ijev in vseh delov zivinskih se prime o b 1 e k e čio veške, ki je pri taki živini bil ali se dotaknil kakošne se prime tudi dlake druge živali itd. njene kužne reci,* Io tako je sto potov, po kterih se ta morivka širi. Zato je očitno, kako lahko živinski barantači, mesarji, usnarji, živinozdravniki dalj ne kraje. ? konjederci in drugi zanes ej o kugo v zlo Do predlanskega se je mislilo, da goveje kuge ne na- , al na Ogerskem in Ceskem so leze nobena druga živina skušnje novejsih casov učile, da tudi o vac se kuga prime Zato žuga tudi drobnici nevarnost. Ta bolezen se prav po tatinsko pritepe; živina i ki je nalezla bolezen, zboli ocitno se le cez 4 ali 7 dni. V za četku so znamenja njene podobne drugim boleznim 9 živina Glejte v današnjem „Oglasniku" razglas c. k, vlade krajnske Vred. Lože je ogenj od vr ni ti, kakor pogasiti ga, kadar ze gon Zato pozor ? gospodarji ! Nekaj cbelarstvu V 45. listu letošnjih „Novic" str. 379, A. M. iz kanalske doline želi pozvediti, kako bi se pri čbelah roparcam zamoglo v okom priti. Na to odgovori neki skušen čbelar tako-le: v v • • Cbele gredó na rop, le kadar pase nimajo, to je spomladi, predeu se paša začne, in v jeseni, kadar paša ne-hava. Spomladi ne storijo dosti škode, v jeseni so silnejše, ker so site in veliko boljši med diši iz čbelnjakov. Roparce niso vselej iz ptujih čbelnjakov, ampak večkrat iz domaćega, vendar so iz ptujih čbelnjakov roparce veliko hujse kakor iz domaćega, posebno tištim, kteri imajo malo panjev, blizo pa so čbelnjaki z velikim številom panjev. Da se roparce odvrnejo in čbele ohranijo, je najprvo potrebno to-le: Cbelar naj dobro pazi, da nima v svojem čbelnjaku nobenega panja brez matice. Brez matice so pa največkrat izrojenci, ker se njim zgubi matica na prašenji, zato naj čbelar skrbno gleda pred in med ajdovirn cvetjem , ali vsi zrojenci nosijo obnožje. Ce zapazi, da kaki panj hira in peša in se prav pridno ne obnaša, naj ga odpre in po- gleda, ali ima kaj zalege ali nič, in če je nima, naj ga na drugi panj navezne. Ako pa samega pusti, bo sicer malo medií nanese], satovja pa ne bo nic zalotal ; ko pasa pojenja , pridejo roparce, ker pa tak opešan panj ima le malo čbel, se ne more dosti braniti; kmalo ga premagajo in mu vès méd poberejo. Roparce, ko en panj spraznijo, tudi sosede napadajo z veliko močjo, tako da jih v krátkém premagajo in njim vse poberejo. Cbelar naj tedaj dobro na bo imel v čbelnjaku to pazi, brez matice. • f da nobenega panju n e 390 > > Tudi v à v silijo y V tfçodi, kadar veliko roparc přiletí in v panjove Poslednjič se mora tudi kapital v prevdarek vzeti. da^V k*ak slab panj z matico premagajo, mu vse Le škoda, da ima kmet dan današnji V se zmirom premalo pobèrejo in tudi moćne sosede z veliko silo napadajo. Take denarja, da bi si mogel pri kmetijstvu na višo stopnjo po kupčija in obrtništvo imate kreditne naprave ali po magati ; slabe panjove roparc obvarovati, je najboljši pripomoček, da se jim zrelo tako priprč, da ćbele posamno vén sojilnice, borni kmetić pa nima pomoći od nobene strani, in notri hodit zamorejo. Ce pa ćbelar vidi, da so roparce da bi si koliko toliko opomogel. Odrtniki so njegovi po- kak panj premagale, kar se iz tega spozná, ker ćbele ve- močniki, da se Bogu smili ! liko hitrejše vèu in noter letajo kot pri drugih panjovih, ni drugega pripomočka , kakor da ga kake pol ure popolnoma zamaši s smrekovimi vejami. Ker roparce v tak zamašen panj priti ne morejo , odletijo , čez kake pol ure naj ga spet odmaši za nekoliko časa, da gredó domače ćbele noter, roparce pa včn. Cez nekaj časa naj ga spet Ogled po domačii Omika in národnost Pivćanov. (Konec.) Sredstvo, po kterih bi se omenjene napake odvrnile in zamaši y da roparce, ktere se rade povračujejo , ne bodo Pivcanom pomagalo, so po mojem mnenju posebno te-le mogle ropati. Pisar tega je sam skusil in roparce vselej Osnovajte ljudske šole na n á r o d n i p o d l a gi ; tako odgnal, da mu niso nikoli • V nic škode naredile. Tudi bojo naj te šole čisto slovenske. V r> Novicah" je bila ta nekteri čbelarji že zdavnej tako ravnajo; kadar vidijo, da potreba ze tolikrát in tako temeljito dokazana, da bi le roparce kak slab panj premagujejo, ga prestavijo in kamnje na Kras nosil, ako bi hotel o tej potrebi še kaj na njegovo mesto kakega prav močnega nastavijo. Če pa ziniti. Le škoda, da to kar po celem svetu veljá, se pri domač panj svojega soseda ropa, kar se iz tega lahko nas sistematično odbija! Tisto modrovanje, da je ljudstvu spozná, da čbele močno letijo, prostor spremenijo, roparja našemu nemšćina potrebna, je predrlo celó začetne šole, v namesto ropanega postavijo. Ce pa roparskih čbel leta okoli čbelnjaka toliko kterih kmečki fantič, ki še komaj hlače nosi, mora že za y da Frankobrod se omikati! Si pač y dragi bravec, že slišal tako so vsi panjovi v veliki vojski, ker se čbele vojskujejo in modrovanje! Kolo je, pa ne kovano, leseno je; tudi nić morijo kakor pri hudi vojski, takrat ni druge pomoći kakor namazano; cvili, da bi skoraj y možgane zgubil; vse panjove s smrekovimi vejami zamašiti do večera. većem se za malo časa K odmašijo, da gredó domače čbele v panjove, roparce pa ven Ce y drugi pa gospodje, ki bi ga imeli slišati, imajo dovelj kosmate ušesa. Ljudstvo zavoljo uradov, deca pa, da niso je trobi se rado dan spet veliko roparc 55 ekstrastunde" prazne itd. přiletí y naj čbelar ravno tako stori in roparce mu ne bodo veliko škode napravile. Janez Zaveli Višnjagorski. Naprej kmetijskim gospodarstvom ! Iz poljskih pridig Horskovih. (Konec.) Zato je živa živa potreba tudi, da se v vseh kance-lijah Ijudskemu jeziku pravica skazuje z besedo in pismi. Kakor cerkev ravná z ljudstvom v domaćem jeziku, tako naj ravná tudi kancelija, kar tudi „Novice" so že do dobrega spričale. Naj bi soseske, ktere v šolsko okrajno spa- dajo y kje blizo šole na pripravnem prostoru vrt Tudi pri žetvi se marsiktere malenkosti nahajajo, ktere so velike važnosti, in kterih ne smé skrbni kmet ni- w koli prezreti, sicer so mu v škodo , namreč če pusti žito ogradile. V njem naj se dečki uče drevesne semena sejati iu drevesica kojiti, cepiti itd.; naj se po priložnosti podučujejo gojzdno drevje varovati in pomnoževati; posebno prezoriti na njivi, da se jame prezati. Glej, dragi moj y na rženo zrno, če ga stareš in ga med prsti zmečkaš, in če se sok iz njega ne pocedi, takrat je zrelo in najboljši čas, naj se na to gleda, da se murba zaplodi in sviloprejke začnejo rediti. V tak vrt naj se zasejejo tudi vse druge da rž požanješ, sicer se ti preveč posuši in nima zrno ne prave teže ne dobre moke. Kadar se pa žito žanje, se ne smé snopje tako pokladati , da bi klasje ob stezi ležalo, ga sèm ter tjè, meči kjer se lahko pohodi in pomandrá, ne sicer se ti bo preveč otreslo, če ga pa na voz nakladaš zeliša , ktere poznati je kmetu koristno, in deca naj se o njih rabi, koristi, škodljivosti itd. podučujejo. Naloga ljudske šole mora biti ljudstvu k mnogoteremu spoznavanju, so-sebno gledé kmetijstva , raznih rokodelstev in tudi kupčij-stva, napeljevati; na Pivki se pred vsem ne smé živino y moras z njim tako ravnati, da klasje vedno na kvisko obr-njeno na voz pokládáš, sicer se ti preveč zrnja iz klasja otrese in na njivi ostane. Toda s tem, da se posetev raznega žita in deži eden za drugim vrsté, ni še vse opravljeno, ampak njiva mora tudi primerno gnoj en a biti. Brez gnojá ui plodá. Gnoj pa ne smé, kakor je sploh navada, na kupu ležati, da bi začel gnjiti, kjer bi se mu najboljše prvine izkadile; ampak se mora pokriti, ko se je iz hleva spravil, in z zemljo zasuti, ki se v cestnih grabnih dobiva in nič potroškov ne prizadene. Živini v hlevu naj se s slamo na y drugim drugi sa reja, poljodelstvo in sadjoreja prezreti. Kar boste v mlade srca vcepili, bo v poznejih letih obilen sad rodilo. Naj se skrbi, da se na stroške vseh pivskih sosesk v ljubljansko kmetijsko šolo mladenci pošiljajo , kjer se kmetijstva, živinozdravilstva, kovaštva in drugih potrebnih vednost naučijo. Potem pa naj se na podlagi primernih pogojev naselé v Postojui, Hrenovicah, Slavini in Zagorju drugod. gola resnica kar so ..Novice" v listu 34. iz ali pa tudi Ker j Pivke omenile, bi bilo prav dobro, ako bi se v Postojni d e-kliška šola samostojna uapravila, v kteri bi se kratko rezano nastilja in naj se v hlevu pustí, da ga učnice vse predmete glavnih šol, nekoliko zemljopisja, po vestnice in ženskih del učile. Ako ni tega moc. naj se živina dobro pomandra in poděla. Tudi je treba na to pa da se moči gnojnica ne pogubi in usmradí, in svoje re ne zgubi, ampak se mora z dostojno prstjo po ziti, divne mešati, da se več gnoja napravi. Posebno važno je tudi za kmetovavca , da natanko raj tati zná v svojem kmetovanji ; posebno v novih na-pravah se je treba vselej prepričevati, ali je na dobičku ali na zgubi. Kar se s številkami šprica, to veljá. vsaj napravi šola, kakor je imenovani dopis nasvetoval. Pri vseh farah iu lokalijah pa naj se napravijo šole za žensko šivanje , v kterem naj podučujejo vse šole obiska-joče deklice navadne mojškre , kterih je na Pivki več , ki prav dobro delajo. Za tak poduk naj se mojškre iz sose- skinih dnarnic plačujejo. Dobro vem, da spolnitev nekterih nasvetov preseže navadne moči se drugače pivških sosesk; al zato ni treba obupati. ne more. obrnite se s prošnjo do gospoda *) To se zgodi rado takrat, kadar je kak goljufen ćbelar svoje čbele vpijanil, položivši jim medii z žganjem itd., da gredó potem vse divje na rop. Vred. Ce ■ I » zida v Ko ča h novo cerkev, delà ravno tej vasi velikanski vodnjak, je ustanovil štipendije za živinorejce in sadjo- rejce itd. Če je vse to iz lastnega nagiba stori!. vam 391 tudi take prošnje ne bo odrekel. Marsikak kraj bi si drugače pomagal, ako bi imel takega vrlega podpornika. Pri vsaki fari in lokalii naj se ustanove nedeljske sole z a odrasćeno ljudstvo. Gospod fajmošter, njegovi gospodje pomočniki, mladinini ucnik ali drug spo-soben gospod naj ob nedeljah in praznikih dopoldne ali popoldne , kakoršna je priložnost, po vrsti v vseh delih kmetijstva, v kemii, naravoslovju , zemljopisju , narodni in splosni povestniei itd. podučuje. Najveće plačilo za tak trud bo gospodom: sreča fara nov. Sledile pa bodo tudi mnogotere druge plačila: hvaležnost ljudstva, spomin njegov od roda do roda, přiznáno bode rodoljubje njegovo po celem narodu, v bukvah vecne pravice bode mu vsaka beseda zapisana itd. Početje tako ne bo osramoteno; tega vas vse zago-tovim. gospodje! ki imate omiko Pivčanov v rokah, ker ra-dovednost in dusno zmožnost Pivčanov iz lastne skušnje poznam. Ko sem o velicih počitnicah domu přišel, ni mi bilo treba, kot besedico črhniti, da me ta ali uni več ne neha spraševati. Zgodi se celó, da me pride kmet iz tuje vasi vprašat: imam li kakošne bukve, ,,v kterih se bere od skrivuih reči, in kakor pravijo, od copranja v sedmi soli!" (lastne kmetove besede). Pomenkovaje se ž njim zvem, da bi rad kemijo, zemljopisje in povestnico bral. — Ljudstvo je žejno; kdor vodo pred njim nosi, pa se ne ozrč in mu ne dá piti, greši ! Ko bi se spolnile vse te želje, bi ne zaostala po-stojnska čitalnica tako dolgo, da jo bodo čitalnice druzih mest in trgov prehitele. Ce slovenski rodoljubi napredek narodnega čutja kjerkoli podpirajo, koliko bolj bi se morala njih pomoči nadjati postojnska čitalnica, ker ravno v Postojni imamo priložnost, dalječ od naših mej živečim narodom pokazati, da tudi mi živimo in da Italija ne sega v Postojno. Rodoljubnih mož je na Pivki dovelj iz vseh stanov; Razdrčani (če jih smem še med Pivčane šteti), so se skazali steber slovenstva ; ni se tedaj bati, da bi reč sprožili, pa je ne dovršili. Pravi namen čitalnice, kjerkoli na deželi, je narodna omika. Zato bi ne smela čitalnica kakor kazina vrat odperati le nekterim uradnim in šolskim gospodom, ki hodijo v njo z branjem journalov le dolgi čas ubijat. Morala bi biti narodna odgojilnica in učilnica ustanovljena za narod, kakor ste štajarski, ne pa za ta ali uni stan. Naročiti bi si pa ne smela samo raznih časo-pisov vsakoršnega zapopadka, ampak tudi bukev lepoznan-skih in podučnih v mnogoterih vednostih , iz kterih bi se sosebno kmet likal in učil umnega gospodarstva. Rodo- in ljudoljube na Pivki prosim, naj bi blagovolili rečeno premisliti. Sosebno tišti, ki so na Pivki rojeni ali pa ondaj že dolgo stanujoči in tedaj ondašnje okolišine in potrebe dobro poznajo, bodo moje misli lahko potrdili. Pisti pa, ki menijo, da je ljudstvo v nevednosti zveličano ali da ga le nemška ali laška kultura zveličati more, naj se preveč ne prestrašijo bravši pričujoči spis, zakaj resnično jim povem. da omika národna pride le po národovém jeziku, le z omiko pa občna sreča. 8. Tisočletnica sv. Cirila in Metoda. Kaj veljata sv. apostola Ciril in Metod vsem Slovanom in posebno nam Slovencom, ni treba opominjati. Vsaki Slovenec vé, da sta pred tisoč leti naše predede učila sveto vero in temo malikovanja in krivoverstva, neomike in sirovosti na veke pregnala; vsaki le nekoliko izobražen Slovenec vé, da sta kakor indi, tudi v stari Panonii, tedaj v naši preljubljeni domačii kot apostola potovala in v milém slovenskem jeziku pridigovala. Drugih apostolov, ki so od Solnograda prišli, naši prededi niso razumeli, ali sv. Ciril in Metod sta jih učila v domaćem jeziku in sta jim sv. pismo přestavila v njih domaći staroslovenski jezik. Zatega del je prihodnje leto v bogočastnem in slov-stvenem pomenu kot tisočletnica delovanja sv. Cirila in Metoda preimenitno spominsko leto. Spomin veljá za naše najveće dobro in blago, to je pokristovanje in omiko. In za praznovanje tega spomina smo mi Slovenci med všemi Slovani , med prvimi poklicani in obvezani. Mi Slovenci se ponašamo, da smo staroslovenski jezik, v kterem sta nam sv. Ciril in Metod sv. pismo spisala, še najzvestejše v obliki in besedinem zakladu ohranili , da je tako naš novoslovenski jezik najbliži in verniši sin staro-slovenskega. Mi štajarski in ogerski Slovenci se ponašamo, da so naši očetje sv. vero in sv. krst zraven Moravljanov neposredno od sv. Cirila iu Metoda sprejeli. Kar sc tedaj tiče bogočastja, smo štajarski in ogerski Slovenci sv. apostoloma k enaki zahvalnosti obvezani kot Moravljani, kteri sv. Cirila in Metoda kot svoja apostola v prihodnjem letu kot tisočletnici njihovega delovanja dostojno poslaviti želijo. V slovstvenem obziru pa bi, mislim, mi Slovenci izmed vseh Slovanov imeli največo dolžnost sv. apostola ob tisočletnici počastiti. Tisočletnica se bliža in mi Slovenci, ki bi imeli sv. apostola pred drugimi slovanskimi brati slaviti, bodemo li pripravljeni, da ju slavimo le njima enako in dostojno? Bojim se, da kdaj moramo reči : Zamudili smo svoj najveći praznik dostojno praznovati. Sicer dobro vem, da naši slovanski bratje nemile nam okoliščine dolgega poptujčevanja in težkega jarma dobrot-Ijivo pretehtavajo in nam samo toliko nalagajo, kolikor naše slabe rame nesti zamorejo. Vendar onega, kar zatnoremo storiti, ne smemo zamuditi, bila bi neizbrisljiva sramota. Kaj bodemo tedaj Slovenci o tisočletnici sv. Cirila in Metoda storili? Znano je, da Moravljani sv. Cirila in Metoda, ki sta jim ob enem deželna patrona, častijo celo leto 1863 in imajo tako imenovano sveto leto, da bodo početek tega ve-selega leta oznanovali vsi zvonovi od Velehrada do naj-manjše cerkvice, da bode mesca junija v Moravském glav-nem mestu skozi celi teden velika božja pot, pri kteri se udeležijo vsi Cehoslovani, da pripravljajo tudi posvetne svečanosti, kakor se spodobi, da se oznanovavci vere in omike v cerkvenem in posvetnem spominu počasté. Tako nasvetujejo in pripravljajo tudi vzvišeni gosp. biškop Stross-majer po posebni okrožnici na hrvaško-slavonske ordina-riate za trojedno kraljevino enake svečanosti. A. M. S lom šek, ki so že pred daljnim časom gosp. župnika Dav. Terstenjak-a naprosili, da jim svoje misli o praznovanju tisočletnice sv. Cirila in Metoda razodenejo in na ta namen za cerkveno svečanost pripraven nacrt nari-sajo, so nas žali Bože kakor za vse drugo tudi za to ti-sočletnico prerano zapustili. In tako smo res zapuščeni: ne vemo , kaj je s Terstenjakovirn nacrtom in še manje , kdo ga bode izvedel. Morda so rajnki od svojega rirnskega pota vrnivši se dotične dovoljenja vse seboj v grob vzeli. Bila nam je tudi močen steber za praznovanje sv. Cirila in Metoda mala Mihelova kapelica v Jarenini blizo Maribora, o kteri narod pripoveduje, da je tamkaj sv. Metod na potu v Rim maševal. Tamo bi se imel ali slovenski narod vratiti kot pri ognjišču po národni pravlici posve-čenem. Dasiravno znani starinar Knafel trdi, da je sv. Mi-hela kapelica prek tisoč let stara, dasiravno še stari Ijudje pomnijo , kar se je v nji sv. meša služila , vendar mnogim veljá za kostnjak „kamer** in pravljica je dvomljiva. Ce bi naru tedaj oni steber propal, ker se omenjena pravljica težko bode dala dokazati, ali nam ni vsak govoreč Slovenec in vsak slovensko govoreč kristjan živa priča in *) Radi bi gosp. Terstenjakove misli o tej kapelici slišali. Pie.. 392 dokaz, da imamo tudi mi Slovenci sv. Cirila in Metoda imamo mislim ravno tistega namena društvo sv. praznovati Za s t praznovanje se roke niso ravno kri Mohora. Boljše je pa v djanskem življenja zmiraj: drži ga i kakor pa lovi o-a Toraj je treba se poprijeti obstoje žema držale. Slavno znani Matij sv. Cirilu in Metodu Maj y kakor so „Novice" naznanile, že za je svoje delo o čega društva, naj ima sedež kjer koli. Saj tudi to društvo ktere je naštel gospod lahko vse tište naloge dobro izvrši, natis pripravil. V Mariboru prestavlja po pisateljevem do- Cegnar. Moj nasvèt bi toraj bil kratek: Vsi udje vseh voljenju gospod profesor Majciger slavno česko knj SS. Ciril in Metod slovanska apostola od dr. Bilý-ta, kteri čitalnic naj postanejo tudi udje društva sv. Mohora. Kdor pa več plačevati hoče, ko društvo terja, bo mu velika hvala, prevod se bode ravno s tistimi krasnimi slikami, kakor Društvo sv. Mohora ni le v dobrem imenu med narodom, temuč je že pred kratkem pokazalo svojo moč in dobro česka knjiga v Pragi pri Belman-u natisniti dala, ako go spod prevoditelj za poplačanje natisa, kar bi pri taki spo- voljo z znanim razpisom daril za najboljše spise. Vsaka minski in ob enem narodski knj plačnikov nabere. y želeti bilo, dovolj pred reč ima več strani y audiatur et altera, tertia pars ! Razun tega bode še v poletnih mescih našim slovenskim čitavnicam priložnost, ss. apostola kot oznanovavca prave omike v posebnih besedah postaviti. Ali zarad cerkvene svečanosti dovolite, da navedem Jezikoslovne reči i > Se nekaj o fonetičnih zakoniti našega jezika. tekaj » Pozorov" pristavek okrožnico vzvišenega biškopa V „Novicah" od 24. stvar, ki v naši slovnici t. 1. j prožil ff. J. Pajk zares v se ni dognana; namreč y Stróssmajer-ja, kteri se glasi tako-le » Mi od svoje strani kako je ravnati s predio s iz vz. ne dvomimo ne najmanje, da se bode pozivu djakovaskeg ordinariata odzvalo od ostalih hrvaško-slovanskih ordina «ri ©' « ; ; Jaz dodajem še predloga v in ft. Zastran predloga s, v in ft je naša pisava zato po riatov y pa želeli bi še, da sej prid daim y ker jih pišemo skozi tako, kakor da so samo Kd tinski in slovenski postavil pobožnému je s v. duh postavil, V imenu tedaj celega izobi slovenskega naroda hrepenečega drug b se na 1 ljudstvu, ak d a v ne oni, „k t la d a j k Božj manjkljiva glasniki, kar niso. S tem smo prišli v s staroslovenščino in drugimi slavenskii tudi z nai protje ne samo ecji y mpak dno govorico © tudi po in neizobraženega cerkveni sveča- Jaz hočem tukaj v kratkem razložiti. kaj sem v tem oziru našel v našem narod Primerjaje se potem lahko nosti velevažne tisočletnice sv. Cirila in Metoda tukaj javno vsaki sam prepriča , da se po tistih pravilih ravnajo tud vprašamo in prosimo: dr © 1. Ali so rajnkega biskopa Slomseka misii in njih program o Ciril-Metodovi tisočletnici prečastitemu konzistoriju i Slaveni iu stara slovenscina. Drži se pa narod naš sploh sledečih pravil 1 On v M a r i b znane? tedaj předlo s, v y ft brez samoglasnika samo 2 Bi li bilo prečastiti konzistorii draga voija, ta gram prečastitim ordinariatom v Ljublj y G y pro Ce kadar jih more s sledečo besedo zliti v eno besedo. , k-očetu, priliko: s-konca, v reko, z-oci, v-obraz, k-meni kakor da je skonča, vreko, zoči, vobraz. k 1 y Trst y V i d m Grad in v S u b o t • v kot 2 Kadar se pa ti pr s koćetu itd ledečo besedo ne daj glavarstvom slovenskih škofij ali vsaj takih, v kterih S věnci stanuj ej o velevažni reči? y javiti y da se dogovorijo in zložij v tej v eno stopiti, takrat jim narod kaj rad samoglasnik pridaje To se primerja: kadar následuje soglasnik tište vrste: s-stanom, v-vek Govoril sem ko Slovenec iu kristj dotičnih mestih ne preslišala ta prošnja Maribor 12. listopada 1862. Da bi se na ? k-kotlu kadar i y tudi k-gori y k-h leduj vec oglasnikov, ali šumeč glas s y C y Z v v y se: s-mleti, v-hrib. s-zgati, v-ženo, k-branj nasvetovanem čitalniškem društvu Iz Wildonske okolice 4. nov. Gosp. France Cegnar toži, kakor vsaki slovenski spisatelj, o slabi dnarni podpori pri obdelovanju književnega polja. Kar v svojem vvodu pravi, mi gotovo tudi saj siromaški pisatelj ali pa Pa o osnovi novega čitalničkega mislim. Značaj društva bi bil: Al ta pridani samoglasnik, ki je bil v stari slovenščini vedno polglasnik (^si, vb, kt), izgovarja se po raznih slovenskih krajih različno; iu sicer po tistem načinu, kakor se je sploh staroslovenski premenil. polglasnik v novi slovenščini Staroslovenski polglasnik se namrec v novi slovenščini izgovarja trojno: kakor i, e, in a. © P založnik slovenski potrdi. društva vendar staroslov.: ,\UU\> BZHZ, TZ, 4I>fII»CZ jez drugaci yy Vsak ud bi plačeval na leto kaj malega društvenine in MZlIA, MZKHjR , XA*4Z11Z itd den danas y dan y VB il ven van ; t* té z tá ovoslovenskim d'&nts, denes ne zahteval zato nikakove odskodbe ali povracila vsak dar bil zadušbina." y saj bi mmem, menem manem, maknem, mekncm. maknem y hladin, hlađen, hladan itd Blaga misel, blagi namen. Ali je pa tudi ta nasvèt Fako tudi: kidar, kedar, kadar, sidaj sedaj y sadaj pravilen, odgovoriti. ugoden in potreben? Na te prašanja je treba Kar se v tiče krajev, govoré Notranjci in Primorci naj raji a, Staj e, © ki in dolenski Kranjci pa % Namen društva bi bil to je «rotovo © podpirati na Ravno taka se godi tudi samoglasniku pred imenovanih rodno slovstvo z dobrovoljnim*! darovi. Dasiravno se ud vsa- dasiravno po društvenih postavah, predlogov. Tudi on se izgovarja troj kega društva lahko sili, sežgati, © ati. si» stanom y y stanom y na pr. : sizgati stanom, simleti semleti. samleti, vb ženo. va zeno vendar ne vém , zakaj bi bilo ravno nam Slovencom treba posebnih pravil, kako imamo darovati in podpirati svoje slovstvo. Jez ne dovolim nikako v nasvèt, da ud ne bi y y y kB glavi, ka ar © lavi, vedriti, vadriti (vdariti) Namesto si-se-sa govori se v nekih krajih pred meh terjal 5) nikake odškodbe ali povračila a Taki idealni ljudje kimi glasovi tudi zB-ze-za stati se. y tedaj zx-ze-zažgati, zi-ze imajo navadoma prazne mosnje y ki bi radi Ie darili drugim © v prid. Strossmajerjev mi nimamo več kot jednega, kar so visokočastiti gosp Wolf umrli. Zato more ud društva pri društvu biti osebno udeležen (interesiran ) ; drugači taka zveza imena društva ne zasluži. Citalničko društvo toraj ne bi bilo pravilno in ugodno. Pa tudi potrebno ni. Saj Prosil sem že prijatle za pravila društva sv. Mohora, pa nisem jih mogel dobiti; iz „Večernic" sem res nekaj zvedel, pa ne dosti. Mislim pa, da bi društvo marsikomu vstreglo in tudi morebiti sebi hasnilo, ako bi na kratko razglasilo po „Novicah'* zgodovino, statistiko in napredovanje svoje; hvaležni mu bomo. " Pis. Toda ni res, da bi se pred mehkimi glasovi s moral tika 9 vselej premeniti v z. Primeri: svitek, svinec, snesti, s niti kar piše posebno kadar pisaje misli, kako se bo to izgovarjalo • v ___ 9 Podmorski se s net. Ravno tako se sliši: s vami, s njimi itd. 9 Včasih prejde samoglasnik predlogov s in v v nosni o sosed loga 9 sodolina, soržica, zoper, votek 9 in samoglasnik pred v tudi v u (nam. vu) u vodo, u hrib 9 uvek 9 utek 9 udriti. Tako tudi: u-me, u-te nam. va-me, va-te. Predlog k se preminja v nekih krajih v h: /í-meni, h-kotlu itd. Opira se pa to pritikanje samoglasnikov k prcdlogom na ono glavno pravilo slovenskega glasoslovja: da z malimi izjemami ne slede nikdar od konca trije, na kraju pa dva soglasnika zapored brez samoglasnika vines. Vsled tega pravila vtika se 9 tudi pri druzih predlogih ki se končavajo na soglasnik, kadar nasledujeta na-nj dva druga soglasnika ali šumeči glas 9 z 9 V C 9 V V «V sc) 9 polglasnik vmes, ki se tudi po raznih krajih razuo izgovarja ko ob, e ali a. Na pr. odagnati (ode-oda-) izabrati (ize-iza-) obi stati • (obe-oba-) obtšiti- (obe-oba-) itd. Iz predloga v z postaja vtz, vez, voz 9 UZ. Tako vizmem 9 vezmem 9 9 vzmem ( vzemem , vzamem) ; vezeni vezem, vazem, uzem (velika noč). Večkrat pa tudi odpade ali v ali z. Tako na priliko: zdignem m. vzdignem; u hrib, navdol m. vz hrib (ukreber uzkreber), navzdol. 9 Včasi se izgovarja iz m. vz. Solnce izhaja m. vzhaja 9 izgled m. uzgled (vzor). šlo Besede, sestavljene iz predloga in glagola šel, šla, 9 kadar se predlog končuje na soglasnik, ti ali vtikajo polglasnik vmes 9 šel 9 (ode oda ali držijo korenski i sedanjega casa ali odišel, izišel, razišel itd. odi Glagol iziti » vtika včasih že v sedanjem času pol- glasni a: izajdem. Pa kakor naš jezik ne ljubi v sredi treh soglasnikov zapored , ravno tako tudi ue trpi dveh zapored na koncu, ampak deva vselej različnih ko e, Tako delavec . polglasnik vmes ki se izgovarja po a. -ab) sester, ali sestér; ôvec ali ovác, dêsek, desék ali desák hlađen (-an}, zgodeb, naredeb 9 9 namesti: delovc, hladn; zgodb, sestr, ovc, desk. Izsnete so tukaj le take besede, kterim je predzadnja črka samoglasni r ali l: vrt, volk 9 in tujke: testament. Zoper to pravilo se v naši pisavi še vedno mnogo greší 9 posebno v lastnih imenih, ki izhajajo na c m c. Slovenski jezik golih končnic c c ne pozna, ampak: ec ('bc, ac) in i č. Zatoraj je vselej napačno, kadar se kořenu pritakne M 9 goli c, č, Na pr. : Dolen-c, Goren-c, mladen-č, Marin-č, kvar-č namesto: Dolen-ec, Goren-ec, mladen-ič. Marin-ič 9 9 9 kvar-ič (klar-ič). Tudi končnici ic, vc ste slovenšćini neznane. Namesto ic ima biti ali ec ali ič, kar prava narodna izreka odločuje; namesto uc pa o vec ali olec. Ker so nam tujci že tako mnogo spakedrali 9 bilo bi posebno paziti, da imena dobijo spet svojo pravo slo vensko podobo. Kako hočemo tedaj v pisavi ravnati, kadar zavolj lag šega in lepšega izgovora med predlog in nasledujoče so glasnike moramo samoglasnik postaviti? 9 Moje mišljenje je, da se držimo narodne govorice ker latinica za polglasnik nima posebnega znamenja, šimo tam, kjer uarod jasno polglasnik izgovarja, vselej e m pi- 9 9 drugod pa kakor je komu ljubše, e ali a. Zakaj obadvoje je utrjeno enako v narodu, in je v navadi tudi drugim Slavenom. , vez, voz pa pišemo tudi lahko Namesto v e va u, uz. 1 v Živo priporočam to stvar našim filologom , zakaj gotovo je, da nam slovnica v tem še ni dodelana; pa tudi važno je, ker se človek po sedanji pisavi mnogokrat spod- & sestricam Î Sestrice predrage! poslušajte me Ne boďte ošabne, ce mlade ste se: Ker i agi tećejo nam leta mladosti, Predpust še ne mine, in že smo v Ce sreća vas išce, le urno se ozrite Nasledkov nemilih nikdar ne prezrite Ki ćakajo osabnih, so njim za petó Kterim se ubránit mogoče ne bo! o posti 9 9 9 lahko vam povem mi Kar sama poskus'la, Res stimana sem bila, al zdaj Pac rada zdaj nizko b' nosila glavico Da bi poravnala nekdanjo krivico. Al većna resnica v pregovoru je : Kar Anžek se vadil, to zna tud* Anže ! V mladosti visoko nosila sem nos, Mogoče ni starki, zavrniti voz. Dekleta! ki bote to pesmico brale, Ne mislite, da sem pisala vam sale: Gotovo vas ćakajo leta bridkosti, e se precenite v dnevih mladosti! mem 9 Klara R Grobni napis Evzebiju Suhi v grobu tam leži Evzeb Bod' mu lahka, zemlja! kakor on bil tebi! Nekim pisateljem Mnogi spis smo že na svet izdali Iz ljubezni same do jezika! 99P dft 8 Čmu? pisanjem bi vi nehali!" iz ljubezni do „No, jezika u Po Celakověkem pr. F. SI Prislovice istrske Nabral Jak. Volćić. C zgine) P k poj ponoći izoztane, rado Maj n Smok d k r • • ti voz (dobra letina). a. kadar dozorijo smokve, počnejo dazj 9 b. na smokve je zdravo vodo piti) Ukrad Sabot kd K P ki j m J t la prelic a gospod iz doma z a podarom vrišči. fs 9 delj d 9 ni n i m a j e d m dom j'h m t 9 i sal, (domu priti) nebi se onemu kakva ne- sreča pripetila) V a v e k je d kak k va k I b b orala početi) ? m nima t (nima s cem jejo) Pust gre u M onde še do nedelj pustu i p Um ne prid t d (umetnost) ne za me ni t ni grad Moj Bog vični, u mojoj mošnji nič ni! B pom i kruh p zena pij m njen (vino) Cesanj j kal k T m ht K 9 a J ču teb d b aj d zna drét 9 k ne k Majka božja m t okoristi) gla vin va mlj S Cp teplo) m koristi, i peteh m w w J a J n o s i. Kak ak se buk (spukniti prede), I césarova kakorsen ta se p c tukaj zbukniti) tak izrok tak uspeh. Kade ni niš, ni prijatelja (radovatelja) 394 Mati za h cerom plače, a hći na plesu skače. V Trstu 10. nov. Človek, ki vživa od Boga vse Zna kamo gre, a nez u a kamo pride (kako dobro, kar ima, ne smel bi nikdar pozabiti, da je njegov bode). dolžnost darovati to, kar mu ostaja čez svoje potrebe, čio menja). Svet gre o kol u, a sunce po polju (sve se veštvu v prid, korist in blagor. Kako častivreden kako » Sram ga budi i Boga i ljudi. Dobre ruki su vuki (dar pita uzdarje). blažen je bogatin , ki je svoje bogastvo ubozim posvetit Kako dobro je člověku pri srcu , kako veselo se mu duša polni svojo roko, da obriše solze z Kratkočasnica , kadar stegne dobrotljivo plakanega očeša, da odene nagoto svojega brata ça, kjer vidi i Nemceva domaclja kje je? Neki učitelj na Pruskem (Prajzovskem) je v šoli fan pomoli kosček kruha ubogi revi, da pomaga je pomoci treba! Take dobre djanja so raznih vrst vrsto stavimo tište, ki so človeštvu stanovitna da da v tako imenovane milod S prvo dobrota, V7sakdo vé, koliko tiče spraševal, po nemški se vé da , mnogih reči. Zadnjic ubozih, na telesu pohabljenih ali na umu bolnih dobiva vsak reče šolarčkom : Zdaj mi morate pa tudi od nemške domo vine kaj povedati. Učitelj: Jan že povej mi: kje je nem pomoč po tacih ah; znano je, koliko vrlih mla danjo denčev so one revščine in nižnosti otele, pridobile jim bo čeva domovina? Sola i i • V Berolinu. Učitelj: Osliček, ti gastvo, dusno omiko, ter jih v visoke službe posadile ker nič ne veš. Francek ti povej: kje je nemčeva domovina? Šolar: V Parizu. Učitelj: Bedak si bil, bedak pa ostaneš, ker tako neumno odgovarjaš. Jožek, ti si včasih kaj metnega odgovoril. Povej ti: kje je nemčeva domovina? so dobili priložuost, človeštvu matei take zaloge Ini in dušni tako koristne blag zato pa pospeševati. Ker so pa imajo veliko zaslugo pred svetom in Bogom tisti ljudoljubi ki so jih ustanovili. Naj mi bo dovolj 55 Novicam le Solar: Na Dunaji. Učitelj: Danes tudi ti nic prav ne od , ti povej ti: kje je nemčeva do govoriš. Učitelj : Karl movina? Solar: Nemčeva domovina je, dokler nemški jezik pa seže. Učitelj včs vesel reče: Ste vidili, kako je Karl metno odgovoril; on je moder fant; iz tega fanta bo še danes ali jutri tak Nemec, kakor nam jih je zdaj treba. Sedaj pa še povej Karl: kako deleč pa seže nemški jezik? euega tacega moza imenovati, ki je te dni tukaj v Trstu zalogo vstanovil, ki je tolika, in ima tako dober in plemenit namen, da je malo enakih. Ta mož je gospod France To mi čich, rojen Hrvat iz Reke, učitelj muzike in v svojem predmetu tudi vri pisatelj. Položil je 8400 zaslužek večletnega truda , v tukajšno mestno denarn , priporočam ga posebno svojim ro ker smo, vzlasti v narodnih rečeh, zeló zelo pod po i niso udi imenovanega družtva. Predragi rojaki! • V • potrebni. Iz Trsta 18. listop. M-n M r. Močna sapa brij in hodite vsaki četrtek spevat; saj veste, da vpisite se na8 od vseh strani, al vendar naši možje vsega letos nimamo tega se ne enega zbiralisca; v tem pa družtvu imamo lepo priložnost za toliko nam potrebno slovansko vzájemnost. Razun pevcov nam je pa tudi treba družtvu v podporo podpira-jočih članov in upam , da bodo tudi Slovenci , ki niso v da se bode družtvo tem dalje tem ne boje. K n ako Bog dá bodo mestne svetovavce voliti začeli, kteri se boj bolj za slovenščino potegnili in tudi v • našim om mandrijanom njih pravico dali; saj so Slovenci tudi čeravno njih otroke hočejo nekteri čedalje bolj polaščiti. Beču , radi pripomo » Iz Celj 1 nov. Kakor že pred so nekteri Jugoslovanom lepše razcvetalo. Do sedaj sta med dr. Toman in Štefan Ljubiša, poslanec dalmatinski štajarski Slovenci darovali nesrečnim junakom crnogorskim samo trohico ; tako smo tudi v Celji in okol 5 podpi nj e n i i gornje in spodnje savinske d nabrali nekoliko prineskov v oni raj oca članova. Podam Y^arn v kratkem pravila našega blagi namen in 55 gold. 45 kr. deloma v srebru, deloma v pevskega družtva. Pevajoči član more biti vsaki Slovan, ki zná peti in v Beču stanuje. Vsaki teden eden pot se zbirajo in pripravljajo za koncerte, besede , izhode itd. gj^ Družtvo izvoli odbor od 9 članov: predsednik, tajnik, pokladník (arhivar), glasovodja itd. Dvakrat v letu se zberejo vsi pevci v splošnem zboru, da izberejo odbor, da pregle-dajo račune, da premenijo, bankovcih poslali odbor lostnih gospé v Zagreb odrajtajo mali darek , kamor je iz ? da rodoljubnega in kršan- ft srca namenjen v Iz slovenskega Stajarja 5. nov. © mnogo smo grojzdja natrgali P» in prav dobre Hvala Bogu a mošta na r toda kupca ni; le tù in tam se kteri prikaže in TO če bi trebalo, pravila. Podpira- ďo 80, k večim 90 for. za štrtinjak s posodo vred ponuja, dobivajo, in Pri tej joce članove jemlje odbor in dobivajo za vsako besedo dva vstopna listka. Vsaki član plača 2 forinta za utemeljenje družtva; na leto pa plačujejo pevci 3 forinte, podpirajoči članovi 6 forintov, Pevske vaje so vsaki četrtek ob 7. uri zvečer v predmestji: Wieden, Schleifmuhlgasse, wzum gol- se vé za boljše vina, slabeje se pa za 50 for bhodno potrebo té še celó malo kupijo, le za priložnosti še eno. Jareninčanji se držijo ustnega sporočila, da je sv. Metod prej ko ne tudi pri sv. Benediktu v Slov. goricah bil in učil. Ta cerkvica je že bila posvećena leta denen Fassel." Podpirajoči članovi se vpisujejo v mestu: 853 8V. Benediktu na čast, in da je postaja ali posatka Franciskanerplatz br. 922 v 3. nadstropji. rimska tù bila, spričujejo mno grobi pa ganov v farovškem *) Drago! Dopise pošiljajte nam brez marke. Vred. *) Sprejemnico bomo brž poslali, ko jo dobime. Vred. 395 ' '4 gojzdu, toraj je tudi pot morala držati v Rim. Naši Slo- ki je bil «ostavljen po častitem špiritvalu seminišča mari venci so tudi želeli slovensko liturgio ter niso hteli cerkve borskega gosp. Fr. Kosarju za citavnico mariborsko in po obiskovati, ker nemškega uka niso umeli; zato je moral prijaznem dovoljenji v berilo tudi naši čitavnici pred nati njih nadmešnik (archipresbiter) Richpold leta 869 se v Sol- som v „Danici" prepuščen nograd vrniti. Tudi sledeči škofje v oni dobi: Teodorih, besede sta dva četverospeva Oton in Osvald, niso dobro opravili s Slovenci, ker so bili Ipavcova „Pod lipo") Okoli tega jedra današnje („Občutki" Grbcovi in dr. B. z igro na klaviru („Sestrice" , & trdi Nemci, kakor Juli Cesar pise; po takem je toraj kterimi nas je razveselila priljubljena nam mlada gospo- dičiua) se vila kakor bršlin okoli krasnega spominka. „Pod tudi tù sv. Metod biti utegnil. najprimerneje v Jarenini obhaja. Tisočletna obletnica se pa Kuhar. lipo u bomo res kmali slišali prepevati povsod, kjer se slo venska pesem poje. teden, 30. dan t. m. Prihodnja beseda bo v nedeljo Od krajnsko-štajerske meje 6. listopada. H. Vceraj teden , 29. oktobra so se trije možki pa ena žena iz Brega pri Litii na plavici po Savi peljali. Ko do brod-nikom od nekdaj zavolj velike nevaršine dobro znanega jeza pod Zagorjem pridejo, treši plavica tako mocno na kramarjev dosti ne , ker dnarja manjka. Goveja živina se Dva možka srečno na je še dosti dobro prodajala, konji pa ne, večidel zato ne, ker Sejm ljubljanski se je v pondeljek začel dosti slabo ; ni bilo veliko kupcov, ker še prave zime ni, pa tudi y da se v trenutki raztrga. skalo suho skočita, eden pa in žena se komaj še za en brun Laha ni bilo. vlovita in tako v smrtnern strahu naprej po šumečem sla Dve želji imamo po prejetem sporočilu si. mestni povji plavata. K sreči je brodnik vštric trbovske postaje gosposki naznaniti: ena zadeva potrebo, da se napisi na Matevž Borišek ali Polaušek z dvema fantoma ravno na pravijo nekterim ulicam, ktere je uima časa izbrisala, brodu ? brez pomislika coin odrinejo in za tonjencema druga pa naj se oporni ni za plačilo zaostalih davkov srčno veslajo , dokler da ju ne dojdejo. Moža , drevesu jezdaje sedel, koj v colu spravijo, al ženo, ki je z mačem jeziku. „Gleiches Recht fur Alle^ ki je na mestjanom , ki razumejo le domaći jezik, pošiljajo v do- tudi pri rokami drevo skrčeno objemaje držala in V ze vsa trda in plačilih! ? omotena bila , le z velikim trudom in z očitno nevarnostjo (Pobérki iz raznih časnikov.) V torbico poberkov v coin dobijo. Sava je bila po deževji zlo narastla in z vi- vzamemo danes iz „Tagespošte u nekaj kar bi utegnilo biti sokimi valovji naprej drla, toraj sta trud in nevarnost še v poduk našim dopisnikom. Mestno strelišno družtvo v veća bila. Zato pa je tudi junaška otetba smrti toliko veće Gradcu je nehalo biti. Lepo družtvo hvale vredna. Slava vrlemu Polanšeku in njegovim pripo moćnikom ! gesposta « Iz Tržiča. grafski ured. kakor „Ta- osnovano leta 1851 za veselo družtvo življenje v lepi dvorani, čeravno je napravljalo družbenikom tako pravi novem letu se odprč pri nas tele- svojim mnogovrstue veselice, je hiralo čedalje bolj ) da je število druzbenikov padlo na 122; mestni župan, Iz Loke 15. listop. * V živi dokaz, da si je mnogo- predsednik strelišnega družtva, pokliče zbor v posvet, kako se ne vé kot spoštovani g. okrajni predstojnik, Lavoslav vitez Hoffern, bi se spravilo družtvo po svojem vedno pravićnem, možkem in enakopravnem ob- na noge. zvisanje letnega placila; to našanji srca vseh loških uradnikov in mestjanov pridobil, in sklenjeno je bilo, naj Drug svet bi odcepilo še več udov družba neha. „Tako —— pa Tagespošta mu je tukajsno pevsko društvo k njegovemu godu vceraj v listu 263. Ko bi v Gradcu imeli citavnico kakor v večernico napravilo. Pele so se domače pesmi, in velika Ljubljani Celji 1 Mariboru itd., in pa bi imeli take množica ljudi je s srčnimi „živio-kliciu svojega Ijubljenca beznjive" dopisnike kot jih imamo mi n it kaj druzega bi počastila. Pri tej priložnosti se mu sosebno domoljubi srčno bili krožili ti po svetu, kakor čitavnica je strelišče po-zahvaljujejo, da jim v napravi narodne čitavnice loške kopala, in cela truuia njih prijatlov bi za njimi „o waj! nikakor ni nasproten bil, marveč njih prošnjo do si. deželne kričala! vlade o tej zadevi prijazno podpiral. Gospod predstojnik _ marljivo skrbi tudi, da se vse slovenske vloge v domaćem V temu ga okrajui uradnik, gospod Bogomir Kramar, krepko podpira, ker vsakemu, ki zapisnike itd. v jeziku rešijo Novičar iz đomačih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. (Iz državnega zbora). Zbornica po- domačem jeziku zahteva, jih dobrovoljno izdeluje; toraj se slancov je přetekli teden pretresala vladni predlog zastran tudi njemu očitno zahvaljujemo, da se nam tako lepo spol- skrbi (kontrole), ki naj jo državni zbor ima nad držav- nuje ukaz ministerski. Naj naznanim h koncu še to, da n im dolgo m. Ministerstvo mornarstva zahteva, naj čitavnica naša se bo prihodnjo nedeljo začela s službo se mu čez dovoljeni prejšni znesek dovoli še 3 milijone in Božjo; ob poli dvanajstih je sv. maša v mestni cerkvi ; za- 668.114 gold, za stroške mornarstva za leto 1862. Ker je četek besede je ob 6. uri zvečer. Iz Kranja 15. listop. G. diakovaškega, gospoda Jurja Strossmajer-a je danes trošilo kakor je državni zbor dovolil, in da se nadja naša gimnazijalna knjižnica 73 prav lepih bukev v dar do- bo vprihodnje zvesto se držalo ustavnih pravil in ne pre ta dnar že izdan , zbor ne more drugač , kakor da dovoli, Od prevzvišenega škofa kar je že izdano; al obžaluje, da je ministerstvo več po- M ÉÊÊ^m m U H ■ ■■ ri ■ WKM da 1 bila. Med temi so nektere v srbsko-hrvaškem , nektere v zrlo odgovornosti ministerske. Posvetovanje zastran po českem, nektere v nemškem in latinském jeziku spisane. stave različnih davšin (pri spremembi posestva, pri po-Vmes so slovnice, krestomatije, podučljive, zgodovinske, verjevanju ali vidimiranji prepisov, pri vlogi pišem, koleka veroznanske, naravoslovske in tudi pesemske bukve. Več i ali štempeljna za to in uno stvar (je trpělo več dni in mar V del so nove in gotovo veliko veljajo. Iz tega spoznamo sikaj je bilo pri teh davšinah (tarifah in taksah) povišano, vnovič to, kar je že povsod znano in kar je gotova res- da si pridobí država več dohodkov; pri nekterih rečéh je nica, da so ta slavni gospod zlo uneti za vse dobro, in da celó za prevdark teh davšin izvoljeni odbor dalje seci hotel oni posebno tište naprave radi podpirajo, ktere bodo kadaj kot ministerstvo samo; tako, na priliko, pri vtabuliranji narodu v korist, kar tudi od naše mlade, menda kmalo cve teče gimnazije pričakujemo. Hvala tedaj presrčna dobrot v • ljivemu skofu! Bog jih živi! pravic, ktere imajo stariši in otroci do grunta, ako od enega izmed njih ima priti druzemu v last, ali če si lastnik kakega grunta ali vtabuliranih pravic pri oddaji Iz Ljubljane. Prva beseda v čitavnici naši v ne- tega grunta ali teh pravic za svojo osebo na tej stvari deljo zvečer se je dobro sponesla. Prijazne sobe, kjer je kakošno pravico pridrží ali izgovori. Vidi se iz tega i citavnica sedaj, so bile lepo polne in srca pricujocih so bile ta stvar zadeva resnobno povzdignjene o glavnem predmetu te večernice : odbora obveljal najbolj ubogega kmeta ? da ce bi bil predlog ? bi bila nova butara zadela kmeta. življenjopisu neumrlega škofa lavautinskega Slomšeka, Gosp. dr. Tomanu gré hvala, da je odbil to novo breme kmetu; skozi in skozi prepričan, da nas kmet ne more varja, naj terjajo, da se hipoma razpusti sedanje ministerstvo; neomejena oblast se dá kralju, vsak naj se previdi z oro- nositi se većih davkov, je s preprićavno besedo zagovarjal predlog ministerski in dokazal, da je ta predlog pravićen, žjem in pripravi, da na prvo povelje maršira do avstrijanske nasprotni finančnega odseka pa bi po krivici težil kmeta, meje na Minćiu. ker naklada davke za stvar, ki je že po naravi lastnikova in kar že po postavi ima. Saj je dobro znano, kako siromašni Nemci ja. Iz Frankobroda. Republikanci nemški so spet začeli glavo povzdigovati ; 9. dné t. m. so v spomin innevedni kmet težko in nerad takošne davšine odrajtuje in na Dunaji leta 1848 ustreljenega Roberta Bluma 5 kjer da raji opusti svojo pravico vtabulirati kakor takošen davek koli so mog in celó na cerkve, obesli črne zastave. plaćati. Zbor državni je spoznal resnico Tomanovih besed in sklenil je, da se te davšine nimajo plaćevati. Ker se v dnarnih naših zadregah povsod išće, da bi se dohodki Franeozko. Iz Pariza. Namen francozke vlade, da bi rusovska in angležka vlada se ž njo združile in A m eri-kancom ustavile vojsko saj za 6 meseov, se ni spolnil; državni pomnožili, se je stempelj naložil tudi popotnicam ne rusovska ne pri železnicah in parobrodi h. Tudi o tem je finanćni kansko vojsko. angležka vlada se noćete vtikati v ameri-Poslednje dni se je po već ćasnikih odsek močno nategnil strune ter nasvetoval, naj bi za vsako bralo, da strežejo po življenji Napoleonovem; na Dunaji je karto, ki jo vzame popotnik, peljaje se kratko ali dolgo pot bila celo govorica, da je Napoleona že nekdo napadel. po železnici ali po parni ladii, plaçai 5 kraje, brez raz- Poljsko. V Varšavi. 8. t. m. zvećer so na ulicah gro ločka, ali čepí berač v zadnjem vozu ali se šopiri bogatin zavratno umorili načelnika skrivne policije Felknerja; v prvem. Ker se leto in dan pelje po železnicah in paro- zovito so ž njimi dělali in mu celo uho odrezali. Delež brodih naših blizo 15 milijonov ljudi, bi se potem novih nikov tega umora niso mogli zvediti. dohodkov nabralo okoli 750.000 gold. Zbor državni pa se Srbija. Srbska národna vojska (armada) se je sicer ni udal temu predlogu in je přejel po većini glasov ta-le sploh domu spustila, al domá mora po županijah , kapita- sklep: Še le popotnina čez 2 gld. naj se obkládá z dav- nijah in okrožjih se v upotrebljevanji orožja vaditi (ekser- národna vojska, ki obstojí iz ko- sino namreč za vsako karto naj plača 15 kraje., kdor se cirati). Tudi beligradska pelje v 1. vrsti vozov, 10 kr. v 2., 5 kraje. pa v 3. vrsti, njikov, pešcov, streljcov in topžijev se naprej in naprej Pretresovanje državnih dohodkov in stroškov za leto eksercira. Cela Srbija se z orožjem v roci suče. Turci so, 1863 se bo začelo menda še le proti koncu tega mesca, kakor iz Užice, tako tudi iz Sokol-a v Bosnii v bižnji ^ « « - « * « _ - ^ . A — » — mm « • i • w m v • i ^nj i • /* M i t ker vsi odseki morajo s svojimi predlogi pri kraji biti, da Zvornik se preselili. — V Topcideru so Cehi fabriko za se movra začeti občno posvetovanje. sukno naredili, v kteri naši jetniki brez plačila delati morajo. Štajarsko. Iz Gradca. Naša kupčijska in obrtnijska Sicer imajo pa jetniki še zmirom naj več posla v Belem zbornica se upira (protestira) zoper jude, da bi že zdaj, gradu, kjer jih kakih 200 stare turške šance, grabne in ko še stara postava v deželi veljá , smeli bivati v mestih zemeljske nasipe med srbskim in turskim mestom podira in ali po kmetih čez 24 ur. zaravnuje i da bote obe mesti le eno postale; kakih 100 Iz Maribora. 13. dne t. m. se je za poskušnjo jetnikov smo poslali poslednje dni v Kragujevac v topolije prvi hlapón (lokomotiv) po koroški železnici peljal iz Ma- (fabrika, kjer se topovi lijejo); kakih 100 smo jih poslali ribora do meje koroške. cez llrvaško. Iz Zagreba. V „Pozoru" se bere , da „Dvorana" umira ; zakopalo v dolgove blizo 3000 gold. v YTaljevo, da rudo kopljejo za topove (kanone) itd. 60 smo jih pa dali v Požerevac upravitelstvene konje pasti, prejšnje ravnateljstvo jo je Vsi stojijo pa pod topčidersko komando, kjer je glavna in „Glasonoši" 55 Njekoja gospoda" štacija vseh malopridnežev. jiti. Tursko. Iz Carigrada. Po vec ćasnikih gre no Pač morajo biti mršave okoljšine, ako iz razvalin vica, da je sultan obno rei in sicer prav hudo obnorel namerava novo zabavno družtvo pod imenom „casino*' ustro dvorane se povzdigne fenis casino! - Iz Karlovca. „Glasonoša* naznanja, da mestna deputacija v Beč do Njih veličanstva s prošnjo preneha mu sicer včasih divjanje, pa spet pride. 5 gre da Grško. Iz Aten. Začasna vlada je razpisala volitve poslancov za narodno skupščino; vsak gršk podložnik bi se družtvo južne železnice prisililo, da dodela železnico ima pravico voliti; poslanec pa more izvoljen biti le oni od Zagreba v Karlovec in se ne obotavlja z pod- kdor stanuje na Grškem in je saj 25 let star. vzetjem, ki spada v dolznost njegovo. Cesko. Iz Prage. Deželni odbor tukajšni je izročil prošnjo presvitlemu cesarju, naj bi začetek deželnega 18. novembra 1862. Kursi na Dunaji v novem denar ji. zbora blagovolil odložiti do 10. januarja prihodnjega leta, ker pridejo božični prazniki in bi se poslanci spet kmali Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacije z lotrijami. 5°/o obligacijeod letal859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 129.25 v novem dnar. po 100 g. g. 66.50 4 '/2 % Teržaški lozi po 100 „ 120.00 razšli, ta odhod in dohod po praznicih pa prizadeva stroškov. 5°/0 nar. posojilo odi. 1854 „ 82.80|50/0 Donavsko-parabrod Iz Galicije. V Pisarzovicah se je zgodila strašna rec. 5°/0 metalike Neki kmet je pravdo zgubil ; to ga je pripravilo na be-raško palico; da bi rodovina njegova ne trpela te nesreće, je sklenil vse svoje pomoriti. In res je peljal 3 let starega sinka na polje, pa mu tam s koso vrat prereza!. Ko vidi 4'A0/ 4°/. 0 0 3% 3 % % 1% 55 55 55 55 55 v r> 55 n 55 55 r> 71.15 ski po g. 100 62.501 Knez Esterhazy. po g. 40 55.251 Knez Salmovi po r> n v kri sinovo scurkoma teći, se zavé svojega hudodelstva in Obligacije zemlišn. ođkupa. odstopi od svojega namena ; sodnii je včs skesan obstál, kaj je hotel početi, in da 55 r> (po 100 gold.) Grof Waldsteinovi po g. 20 je najprej hotel hiso zazgati svojemu sosedu, zoper kterega je pravdo zgubil, pa revni otroci sosedovi so se mu smilili, da tega ni storil. 5% dolnjo - avstrijanske g. 85.50 <*r°í Keglevičevi po g. 10 5% ogerske...... 71.75 Budimski po g. 40 v r> 94.00 94.50 37.00 36.00 35.00 35.50 22.50 21.50 15.00 36.50 Ogersko. Iz Pešta. Pri nas vise reči še vse, kakor 5°/0 horvaškein slavonske „ 5% krajnske, štajarske. v^ti onv« i« * VO lu. M. II iiao »IOC ici;i cc »oc, rvcirvvi koroške, istrijanske .„ ou.uui VCDOIOM VCRIIII . . .„ lani. Deák, na kterega cela dežela gleda, še zmiraj molči. Deržavni zajemi z lotrijami. I Napoleondori20(frankov) „ 71.50. Cesarske krone 86.50| Cesarski cekini Denarji. S Lasko. Kralj Viktor Emanvel potuje po deželi. Tu Zajem od leta 1860 55 rinska vlada je přejela pismo francozke vlade, v kterem ji ni Lahom nikoli upanja dajal, da jim Komaj je Garibaldi nekoliko razklada, da Napoleon bo Rim in Papeža žrtoval. okreval, že je nek razposlal razglas , v kterem Lahe nago 55 55 55 ° / 0 55 55 55 55 1860petink. „ 1839. . . 1839 petink. od leta 1854 Dohodkine oblig, iz Komo „ 55 5? narodni 55 55 55 90 001 Souvraindori 92 001 Ruski imperiali . . 136*001 Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori 90.25|^ou'se^°" (nemški) 17.751 Srebro (ažijo) . . 55 55 55 55 55 55 16.90 5.80 9.77 17.00 10.03 1021 12.26 21.7 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.