Leto III. — Štev. 32. — Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Močna razgibanost v delovnih kolektivih za vpis LJUDSKEGA POSOJILA Slabo pripravljeni sestanki v Tremarjih in Lokrovcu Organizator udarne brigade Ivana Okorna v Tovarni emajlirane posode tov. Bamtelj Mirko, oče dveh otrok, je sklenil vpisati za drugo ljudsko posojilo 10.000 din. Moderc Kari, predsednik sindikalne podružnice v podjetju MLO povrtnina, bo vpisal 5000 din. Enainšestdeset članov sindikalne orga- nizacije v Odkupnem podjetju z rastlin- skimi proizvodi MLO je sklenilo vpisati 180 000 din.. V nič se je razblinilo neumno čvekanje posameznikov, ki so pod vplivom »siimpa- tizeriev« izgradnje socializma, ob voga- lih hiš in v kavarniških kotičkih ob raz- pisu drugega ljudskega posojila, »spu- ščali« med delovne ljudi razne parole informbirojevskega kova, v cilju da de- lovno ljudstvo odvrnejo od sklepov za vpis posojila. Delovno ljudstvo enotno pod vodstvom KP, kakor vedno, tudi tokrat s konkretnimi sklepi za vpis ljudskega posojila dokazuje svojo pre- danost obči stvari socializma. Najvažnejšo vlogo pa zavzema v pred- pripravah za vpis ljudskega posojila po- litično delo. Tam, kjer se zavedajo člani sindikalnih podružnic in frontnih organi- zacij velike važnosti ljudskega posojila in so že takoj ob razpisu pristopili k sistematičnemu, skupinskemu in indivi- dualnemu tolmačenju ljudskega posojila, uspeh ni izostal. Po dosedanjih sklepih za vpis ljudskega posojila opazimo, da so precejšnje vsote sklenili vpisati pred- vsem v podružnicah, kjer so na pravilen način pojasnjevali, kakšnim ciljem je na- menjeno posojilo, ki se bo kot prvo uporabilo za investicije, predvidene po petletnem planu. Posojamo samemu sebi! To je vodilna parola v kolektivih in na vasi. toda sama parola je mrtva stvar. Treba je poudarjati dejstvo, da bomo z vloženim denarjem znatno pripomogli k dvigu proizvodnih sredstev, kajti naša proizvodna sredstva so še premajhna, da foi krila vse življenjske potrebe ljudstva. Mnogo nezaupanja v posojilo oovzročajo tudi spomini na razna posojila v stari Jugoslaviji, k'ar so Gradili r*zne ces/te in železnice (jadranska proga) s posoji- lom, ki pa so bile bolj slabo dovršene ali pa sploh ne. Pri našem novem ljud- sk em posojilu, najbolj konkretnem pri- meru varčevanja, se osebne koristi živo prepletajo s koristmi skupnosti. Kakšne so osebne koristi? Poleg tega, da se vpisani znesek vrne z obrestmi, obstoja možnost dobitka. Vpisana vsota se obre- stuje z 8 odstotki, od katerih čre 5 od- stotk ov na radne obresti, 3 odstotki pa na dobitke. Kaj pa ima skupnost od te- ga: nove tovarne, mostove, stanovanjska naselia, šole. bolnišnice itd. Prav tako se moramo v kolektivih izogibati šablon- skih »obvez«, ravnati se moramo vedno po načelu »vsak po svoji zmogljivosti«. Delavec. ki ima več otrok in preživlja sam družino, najbrž ne bo mogel vpisati toliko kot mož in žena, ki sta oba za- poslena. Na vasi je ta diferenciacija se- veda še bolj potrebna, kajti razlika med večjimi kmeti, ki prodajajo svoje pridel- ke na prostem trgu, in manjšimi, ki pri- delajo le zase in delno za oddajo, je očitna, in aktivisti tu ne smejo zapadati v tako imenovano uravnilovko. Kakšni so rezultati dosedanjega agita- cijsko-političnega dela v celjskih ko- lektivih in bližnji okolici pri frontnih organizacijah? Prvi masovni sestanki so bili izvršeni večinoma po vseh delovnih kolektivih. Pri tem je opaziti, da so ne- katere podružnice izvršile sestanke zgolj zato, da bi zadostile poročanju, medtem ko so v drugih člani sindikalne organi- zacije že sprejeli konkretne sklepe za vp's posojila. Naizavednejše so se izkazali člani sin- dikalne podružnice v podjetju MLO po- vršina, Poleg tovarna MnHerca so skle- nili vpisati še tov. CigoJ Viktor, delavec, partizan od 1942. leta din 4000,—, Zupančič Albin din 4000,—, Turk Franc din 3000,—. iSvetel primer zavednega človeka pa je tov. Kotar Danica, ki ima v tem podietju najmanjšo plačo, poleg tega preživlja še nedoraslega otroka, pa je sklenila vpisati din 2000,—. »Posojam, ker s tem koristim skupnosti in sebi«, so bile njene besede ob sklepu pred ce- lotnim delovnim kolektivom. Po 2000 din bodo vpisali tudi Debenjak Karlo, De- beniak Marica in Ocvirk Jože iz istega podjetja. Petindvajset tovarišev v »MLO - sli- karstvo« pa bo vpisalo din 31.500,—. V podjetju »Naproza« predniači tudi v delu najmarljivejši tovariš Furlan Vlado, ki bo vpisal din 5000.—, slede mu Faza- rinc Ivan, ki bo vpisal 3000 din, Pibrovc Rudolf z 2000 din in Fazarinc Janca z 1500 din. Tudi podružnica v Klavnici noče za- ostajati. Tu je tovariš Gabrič, ki je tudi v preišnjem posojilu vpisal znatno vsoto, sklenil vpisati 5000 din, ostali tovariši v tej podružnici pa bodo vpisali po 1000 in 1500 din. Podružnico SAP lahko štejemo med najbolj razgibane. Tovariš Kuhar in Si- monič sta sklenila vpisati vsak po 3000 di, tovariš Miklavc in Gorjanc pa po 2000 din, slede z zneskom 1500 din tov. Ogradi in drugi. Sestanke so izvedli tudi v podružni- cah gradbene stroke. Nameščenci Beto- na bodo vpisali 39.500 din. Med zdravstvenimi ustanovami pr«d- njači do sedaj podružnica, v katero so vključene vse lekarne. Sklenili so pre- seči vsoto prvega ljudskega posojila za 25 odstotkov. Če lahko poročamo o veliki razgiba- nosti v kolektivih po vprašanju ljudske- ga posojila, ne moremo zaenkrat trditi fpga za nekatere terenske odbore OF. Ko je bil napovedan masovni sestanek v nedeljo 6. t. m. pop. v Tremarjih, je na sestanek prišel samo sekretar OF ^bora. Prav tako 'e bilo v Lokrovcu, kjer je bil sestanek sklican v soboto 5 t. m. zvečer. Prišla sta samo predsed- nik in sekretar odbora in član glavne cestne komisiie za vpis ljudskega poso- jila. Zaradi neaktivnosti v delu in ne- dosledne agitacije za vpis ljudskega po- sojila zaenkrat tudi uspehov na tem področju nismo zabeležili. Tudi mestna komisija za vpis ljudske- ga posoiila, kljub temu, da je precej dolgo od tega, kar je bila postavljena, še ne vrši v redu svoje funkcije. To za- radi tega, ker se posamezni člani ne zavedajo važnosti dela te komisije. Od 19 članov jih zaenkrat prihaja na sestan- ke največ 8 do 10. Dokler ne bo komi- sija v redu vršila svojo funkcijo in do- kler ne bo ta komisija imela polne po- moči od strani množičnih organizacij, bomo uspehe beležili bolj stihijsko. Zato je treba nemudoma temu neorganizira- nemu delu napraviti konec. Polletni pregled dela splošnih kmetijskih zadrug v okraju Celje - okolica V nedeljo, 6. avgusta je bila v Domu ljudske prosvete v Celju delovna kon- ferenca predsednikov in vseh uslužben- cev kmetijskih zadrug splošnega tipa v okraju Celje-okolica. Konferenco je sklicala Okrajna zveza kmetijskih zadrug z namenom, da bi uslužbenci pregledali dosedanje delo, uspehe in pomanjkljivosti ter izmenjali medse- bojne izkušnje. Po političnem referatu je sledilo or- ganizacijsko poročilo v katerem je bilo nakazano delo kmetijskih zadrug v I. polletju. Z reorganizacijo lesnih odsekov se je delno stanje na tem polju izboljšalo, vendar zaradi malomarnega odnosa ne- katerih lesnih manipulantov ponekod v gozdarstvu še vedno šepa. Priznanja vredne zadruge, ki služijo lahko za zgled ostalim pri izvajanju gozdnega plana so KZ v Vitanja, Ljubečni, Po- nikvi pri Grobelnem, Rečici pri La- škem, Novi cerkvi, Škofji vasi in na Vranskem. V teh zadrugah si priza- devajo, ne samo lesni manipulanti, temveč celotni upravni odbori, da vse planske obveze izvršijo, in da teče po- sek in spravilo po časovnem planu. Ti uspehi so rezultat povezave upravnega odbora z lesnim manipulantom ter pol- no razuVnevanje te važne panoge za- družne proizvodnje za (kapitalno iz- gradnjo, kakor tudi za izvoz. Zadruge, ki se za lesno proizvodnjo ne zanimajo dovolj, odnosno imajo brezbrižne in malomarne manipulante, so predvsem KZ v Grižah, Št. Lenartu nad Laškim, Teharju, Pirešici in Ga- liciji. Člani kmetijske zadruge v Št. Le- nartu niso prejeli izplačila za oddani les in za izvršene prevoze večji del za vse leto 1949, deloma pa še za prevoz in oddajo v letu 1948. Poleg slalbega od- nosa do 'zadružnikov so lesni manipu- lanti v teh zadrugah izgubili pregled nad izvajanjem plana, kar pomeni, da je za njih evidenca deveta (briga. Prav talko malomaren odnos so pokazali ne- kateri (knjigovodje ,do obračunavanja in fakturiranja oddanega lesa. Knjigo- vodja KZ v Blagovni je držal v preda- lu svoje pisalne mize konsignacijo v vrednosti preko 100.000 dlin, katr je povzročilo zadrugi finančne težave. Pri pregledu zadružne obrtne dejav- nosti je zanimivo, kako so posamezne zadruge razumele to važno gospodarsko panogo in kako so upravni odbori ponekod obrtno dejavnost podcenjevali. Lansko leto so se po nekaterih obrtnih delav- nicah delale napake, predvsem zaradi nepravilnega obračunavanja in slabega odnosa do delavcev, ki so se vključili v obrt. Te napake* so v letošnjem letu marsikje odpravili, vendar so še v ne- katerih obrtnih delavnicah napake in nepravilnosti, ki jih povzročajo uprav- ni odbori. V obrtnih delavnicah KZ v Ponikvi pri Grobelnem so bile razne manipulacije, katerih krivce je po iz- sleditvi kaznovalo disciplinsko sodišče. Okrajne zveze kmetijskih zadrug. V slaibe delavnice spada tudi čevljarska delavnica KZ v KalobJu, krojaška de- lavnica pri KZ Stopče-Grobelno, čev- ljarska delavnica KZ v Št. Vidu pri Planini ter obrtne delavnice KZ v Grižah. Te delavnice so pasivne že od lanskega leta po svoji krivdi, ker se v njih nahajajo ljudje, ki gledajo samo svojo korist ter izkoriščajo obrtne de- lavnice v špekulativne namene. Dru- god, kjer imajo upravni odbori, obrtni odseki in sami delavci pravilen odnos do skupnega dela, ni zaslediti nikjer pri pregledu zaključnih računov pa- sivnega stanja. Za vzgled v tem po- gledu lahko posluži KZ Vransko, ki ima zelo razvito obrtno dejavnost in katere odseki so vsi aktivni. Zelo dobro se je letos izkazala tudi KZ v Slivnici pri Celju, ki je zaradi pravilnega vod- stva in razumevanja poravnala vso iz- gubo iz lanskega leta in je v letošnjem letu pričakovati velik uspeh obrtne de- javnosti. Letos je večina KZ prevzela odkupe vseh poljskih pridelkov, zdravilnih ze- lišč, gozdnih sadežev in oljaric. Tako bodo KZ postale zares nabavno- prodajne zadruge, katere bodo imele mnogo večji stik s kmetovalci kot do sedaj. Z odkupi so KZ skupaj z uprav- nimi odbori prevzele polno odgovornost za realizacijo vseh odkupnih planov. 2e v nekaj mesecih se je pokazalo, da so nekatere zadruge sprejele to nalogo resno in pokazale tudi lepe uspehe. Pri ocjkupu žitaric so prve stoodstotno iz- vršile plan KZ v Letušu in Petrovčah. Pri odkupu zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev so se do sedaj najbolj izkazale KZ v Vranskem, katera je odkupila 26 tisoč kilogramov malin, KZ v Št. Ju- riju ob Taboru, Vitanju, Dobrni in Pre- vorjj. Žalostno pa je, da se nekatere branijo odkupov kot n. pr. KZ v Soc- ki. Nujno potrebno pa je, da se KZ s svoj Hmi upravnimiii odbori tesno po- vežejo s KLO in množičnimi organi- zacijami, kajti edino na ta način bodo imele pri teh odgovornih nalogah tudi uspeh in pravilen odnos do kmetoval- cev. Knjigovodstvo se je v prvem polletju znatno izboljšalo. Do sedaj je končalo SI 'zadrug svoje polletne bilance. Opaža se tudi izbolj- šanje finančnega stanja, vendar bo tre- ba >tu še precej napora, da bodo do konca leta vse zadruge aktivne. Ve- čina knjigovodij opravlja vestno in dobro svojo dolžnost, je pa še nekaj pri- merov slabega knjigovodstva, kot n. pr. v KZ v Dramljah in št. Vidu pri Pla- nini, kjer so še vedno v zaostanku s (Nadaljevanje na 3. strani) Mladina tekmuje pri vpisu V osnovnih organizacijah LM se je pri- čela agitacija za drugo ljudsko posojilo in si je mladina že na prvih sestankih za- dala obveze, ker se zaveda ,kako veli- kega pomena je posojilo za našo nadalj- njo graditev socializma, Mladina se v polni meri zaveda te naloge in tudi raz- ume, da mora dati svoj delež zato, da dvignemo našo domovino iz zaostalosti, v kateri smo živeli. Kratko obdobje nas loči po osvoboditvi, toda uspehi pri gra- ditvi so že ogromni, saj vidimo, da smo pustili v promet že več prog. tovarn, hidrocentral itd., a pred kratkim naj- večji objekt petletke — avtoput Brat- stvo-Edinstvo. Mladina se je vseh de- lovnih akcij z veseljem udeležila in z voljo gradila vse te velikane, ker je ve- dela, da je to najvažnejše za hitrejši dvig naše domovine. Sedaj, ko pripravljamo vpis drugega ljudskega posojila, se naši mladinci te naloge še bolj zavedajo, saj jim je po- polnoma jasno, da je cilj našega delov- nega ljudstva zgraditi čimprej moderno industrijo, povečati razvoj proizvajalnih sredstev, kajti brez tega ni mogoče u- stvariti blagostanje in se dvigniti iz za- ostalosti. Jasno nam mora biti. da vsaka industrijsko nerazvita dežela drago pla- čuje svojo zaostalost, ker jo na svetov- nem tržišču izkoriščajo industrijsko raz- vite države, ne samo kapitalistične tem- več tudi socialistične. To nam jasno do- kazuje spor med Jugoslavijo in ZSSR in vedno večia gospodarska in politična odvisnost informbirojevskih držav od ZSSR. Narodi Jugoslavije pod vodstvom KP pogumno ustvarjajo materialno bazo svo- jega nadaljnjega razvoja. Zato se je mla- dina tudi pri ljudskem posojilu izkazala, kar je dokaz njene zrelosti. Mladina mesta Celja bo vpisala 260.000 din poso- jila, Najboljši je aktiv pošte, ki se je obvezal za 23.000 din in Tovarne emajli- rane posode za 36.000 din. Poleg orne- nienih aktivov so tudi dobri še sledeči aktivi: Narodna milica, MLO Celje, aktiv Dečjega doma, LIP in še nekaj drugih. Nekateri mladinski aktivi pa so do da- nes k agitaciji za vpis le slabo pristo- pili. Tudi v teh aktivih bo treba zakti- vizirati mladino. Mariborski mladinci so napovedali tekmovanje našemu okraju, zato upamo, da bomo tudi v tekmovanju želi polno uspeha. Prepričani smo, da bo tekmo- vanje zajelo vsakega mladinca in da bo- mo na ta način z lastnimi močmi pri- spevali k uspešni gradnji naše mlade socialistične domovine. Kako ooteka vpis Ljudskega posojila na Kozjanskem Kot v mnogih krajih tako so se že tudi na Kozjanskem vršile sektorske konfe- rence vseh odborov množičnih organi- zacij, na katerih se je razpravljalo o pomenu vpisa drugega ljudskega posoji- la. Pretekli teden je bila tudi na Pilštanju sektorska konferenca, katero so skli- cali predstavniki množičnih organi- racij iz 4 KLO-jev. Ko je predsednik KLO-ja Lisično sporočil obvezo svojega KLO-ja v znesku 225.000 dinarjev, se tega ni prav nič ustrašilo Drensko re- bro, ki je dalo obvezo za 261.000 dinar- jev. Krajevni aktivist Lesnika je ob tej priliki izjavil: »Gledali bomo, da se Pil- štanjčanom nikakor ne damo in bomo tudi to obvezo presegli.« Po vseh KLO-jih na Kozjanskem so postavljene vpisne komisije, katerih delo je že v polnem teku, V komisije so po- stavljeni najboljši in predani ljudje. Na Prevorju se je v torek prvič sestala ko- misija, ki so ji prisostvovali ostali člani množičnih organizacij. Sestanku je pri- sostvovalo 15 ljudi, večina samih bajtar- jev in malih kmetov, ki so vsi vpisali nrimerne vsote. Bevc Miha iz Jasena in Maček Jože sta rekla: »Težko bo šlo, ali naj bo, po 1500 dinarjev spraviva gotovo skupaj.« Sekretarka AFŽ iz Že- gra, Bevc Neža, Marčen Franca in še več drugih, ki nimajo prav nobenih do- hodkov, s katerimi bi lahko razpolagali, so vpisali skupaj 19.000 dinarjev. Tako tem ljudem ne bo težko prikazati po- trebo za vpis. Na sestanku so izjavili: »Nismo Prevorjani tako slabi kot kdo misli, stremeli bomo za tem, da dose- žemo čimvečjo vsoto.« V Zagorju še niso pokazali dovolj za- interesiranosti in bo treba še precej po- litičnega dela, da bodo pravilno razu- meli pomen posojila za njih same in za skupnost. Celjska mladina je sprejela tekmovanje iz Maribora Pred kratkim so iz Maribora sporo- čil v Celje, da mariborska mladina na- poveduje tekmovanje mladini mesta Ce- lja, Ljubljane, Jesenic in Kranja. Tek- movanje vsebuje dive točki: V orvi točki se bo tekmovalo, koliko mjadine, ki ni v vrstah mladinske organizacije, bodo pridobili za vpis ljudskega posojila, v drugi pa, kje bodo dosegli največje vsote pri vpisu posebej za kmečko, delavsko in dijaško mladino. Celjska mladina je na svojih sestankih napovedano tekmovanje sprejela po obeh točkah. Ocenjevalna komisija bo podatke zbirala in se sestajala v Ljubljani. Več pomoči lokalnemu tisku Tisk je močno orožie v rokah delov- nega ljudstva pri izvajanju političnih in gospodarskih nalog, za dosego končnega cilji — i/tfrndnje socializma. Vendar se tega še mnoči ne zavedalo orav. Niti frontne organizacije, niti sindikalne po- družnice se tega tako učinkovitega sred- stva ne poslužujejo v taki meri kot bi bilo pričakovati, in tisku, zlasti lokal- nemu, ne nudijo dovolj pomoči. O tem nas prepričuje primer Celjske- ga tednika. Celjski tednik, glasilo OF izhaja te- densko in zajema področje treh okrajev: Celje mesto, Ce'je okoMca in r.Vr.?j Šo- štanj. Ker okraja Šoštanj in Celje oko- lica nimata svojega glasila, je tednik izrednega pomena tudi za ta okraja, saj obravnava politično, gospodarsko jn kul- turno problematiko tudi iz teh krajev. Že tret:e leto se uredništvo Celjskega tednika trudi, da bi dvignilo kakovost lista, da bi list res služil svojemu na- menu, to je, da bi postal mobilizacijsko vzgojni usmerjevalec vse dejavnosti v mestih in vaseh, da bi bil v pomoč front- nim organizacijam in sindikalnim po- družnicam pri njihovih naporih za po- Hizaciio in aktivizacijo ljudstva. Ven- dar mora pri tem premagovati toliko in takih težav, da pri tem nujno trpi vse- binska stran in tudi agitacijska moč lista. Te težave so največkrat take, da jih uredništvo samo sploh ne more pre- magati in bi bil za to poklican le okraj- ni frontni odbor, ki list izdaja in je zanj v celoti odgovoren. Kakšne so poman'kljivosti in težave, ki zavirajo Celjskemu tedniku njegov razvoj. Že v naprej moramo naglasiti, da so pomanjkljivosti objektivnega in subjek- * tivnega značaja. Zato so prve takšne ki bi jih komisije za agitacijo in tisk pri okrajnih odborih OF lahko s pomočjo merodajnih forumov: okrajnega) komi- teta KPS, okrajnega odbora OF, OSS odklonile ter z nekaj dobre vol^e in raz- umevanja množičnih organizacij popol- noma premagale. To lahko trdimo predvsem zaradi tega, ker je ravno nedelavnost teh ko- misij v veliki meri vzrok tem težavam, oziroma, ker komisije, ki so za tisk ne- posredno odgovorne, najmanj storijo, da bi te težave odstranile in pripomogle k izboljšanju lokalnega lista in s tem k uspešnejši agitaciji za izpolnjevanja na- log petletnega plana. Kar poglejmo primer Komisije za agitacijo in tisk pri okrajnem odboru OF Celje okolica, V tej komisiji je 10 čla- nov. V teku zadnjih mesecev je bilo sklicanih več sej komisije, vendar se no- bena ni vršila, ker se člani komisije va- bilu niso odzvali, Šele po četrtem skli- canju se je posrečilo dobiti na sestanek večino članov. Sestanek je dobro uspel, nakazane so bile naloge in sprejeti skle- pi, katere bo komisija v juliju izvršila. Sedaj pa pomislimo. Predno se je ko- misija enkrat sestala so pretekli 3 me- seci in več. Med tem pa je šlo mimo mnogo važnih nalog političnih, gospo- darskih in drugih, za katere komisija ni izvedla nobene agitacije, ni prav nič po- jasnjevala zunanje in notranje politič- nega položaja itd. itd. Prav tako se noben član komisije ni zmenil za Celjski tednik, ki je pod ne- posrednim vodstvom komisij za agitacijo in tisk in so vse delo prepuščali ured- niku samemu. Razumljivo, da se brez pomoči odgo- vornih organov list ne more razvijati. Ena izmed mnogih nalog komisije za agitacijo in tisk je tudi stalno pridobi- vanje novih dopisnikov za lokalni list. Okrajni odbor Fronte Celje okolica je vložil sicer dosti truda za razširitev rSpisniške mreže, vendar je ta le na pa- pirju. Večina frontnih odborov je do- stavila okrajnemu odboru Fronte imena dopisnikov, katerih je okrog 40 do 50. vendar se njih delo nikjer ne čuti. Iz- jema je stalni in redni dopisnik iz Kra- jevnega frontnega odbora v Pilštanju, tov. Čepin Franjo, ki redno dopisuje. Kaj je temu vzrok? Zelo verjetno, da so nekateri frontni odbori, da bi za- dostili zahtevi okrajnega odbora OF ja- vili le ime nekoga, ki naj bi bil dopisnik, pa se niso z njim niti pogovorili, da bi ga zainteresirali za dopisovanje. Mnogi od teh menijo, da ne znajo pisati, ne vedo kaj bi pisali in kako, ter vsled tega kratkomalo odpovejo. Z dopisniki v okraju Celje okolica ni bilo do sedaj nobenega sestanka niti konference, na kateri bi dobili smernice in navodila za dopisovanje. Nedvomno pa sodi vzgoja novih dopisnikov tudi v delovno pod- dročje komisije za agitacijo in tisk. Omeniti moramo še en vzrok, zakaj dopisništvo ne teče: kdor čuti količkaj sposobnosti za pisanje, dostavlja dopise raje centralnemu časopisju, ki mu plača za to ustrezen honorar, medtem, ko Celjski tednik, vsled majhne naklade in velikih stroškov za tiskanje, honorarjev za članke ne plačuje. Prav je, da članke pošiljajo tudi centralnemu časopisju, vendar bi morale frontne organizacije na terenu in sindikalne podružnice po podjetjih vplivati na takšne dopisnike, da dopisujejo prvenstveno v lokalni list, potem pa tudi v naše osrednje liste. Nič bolj razvita ni dopisniška mreža v okraju Šoštanj, kjer stalnih dopisni- kov sploh ni, razen tov. Lihtenegerja Franca, dopisnika Slovenskega poroče- valca. ki istočasno pošilja pr spevke tudi za Celjski tednik, kar je hvale vredno in služi lahko za vzgled. Komisija za agitacijo in tisk pri okrajnem odboru OF Šoštanj bo morala čimprej odpla- viti mrtvilo, ki vlada v tem pogledu v prvi vrsti pri njej sami in seveda pri organizacijah Fronte na terenu, da ss bo v tem okraju stanje izboljšalo. Mestni odbor Fronte v Celju pos/eča lokalnemu tisku nekoliko veš pozornosti. Pridobil je lepo število dopisnikov in ima z njimi redne ses vnke. Uspeh !a- kega dela se zrcali v tem, da dobiva tednik od njih dokaj dobre in redne pri- spevke. Želeti bi bilo, da bi mestni od- bor Fronte v Celju dopisiuško mrežo še •olj razširili, dopisniki pa naj bi postali še bolj agilni v dopisovanju. (Nadaljevanje) »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Stev. 32 — Stran 3. Vtisi s taborenja ob Bohinjskem jezeru (Pet najboljših mladincev iz gimna- zije je s podporo MK LMS odšlo na taborenje v Bohinj.) Vlak je drvel v zamegleno jutro. Skozi okna smo ogledovali pokrajino, ki nam je bila do sedaj nepoznana. Bežala je mimo, kot da se ji mudi razkazovati svoje lepote, ki so se v menjajočih sli- kah vrstile pred našimi očmi. Proga se je vse bolj vzpenjala v ostrih zavojih ob strugi Save Bohinjke. Jesenice so bile že za nami. V številnih tunelih nas je sicer dušil dim, vendar je bila za nas to prijetna sprememba. Ko je vlak za- vozil iz enega takih tunelov, smo zagle- dali prelestno sliko. Pred nami na desno ie hrumel med pečovjem slap Vintgar. Ta krasen kotiček naše domovine smo vi- deli le trenutek, ki nam bo ostal v ne- izbrisnem spominu. Bližali smo se blejskemu jezeru. Ne- strpno smo čakali, da ga zagledamo. Ko je vlak pridrvel okoli hriba, smo ga za- gledali. Kar preveč razkošni hoteli so skorajda kvarili prirodno lepoto, ki jo nudi ta Kajtimirov kraj. Vse premalo časa smo imeli priliko gledati ta gorski biser, ki nam je kmalu izginil izpred oči. Bližali smo se našemu cilju, k Bo- hinjskemu jezeru. Pripravili smo si na- hrbtnike in se prepričali, če je šotor dobro zložen. Vlak se je ustavljal. Bili smo na cilju vožnje. Pred nami je bila še krajša pot. Sklenili smo, da ne bomo čakali na avtobus, kajti morali bi čakati še tri ure. Mahnili smo jo kar peš, težko obloženi s prtljago in šoto- rom. Stopali smo po lepi cesti, ob kateri nam je tekla bistra Sava Bohinjka na- sproti. Voda v njeni strugi je bila kri- stalno čista in ker smo bili kot mestni otroci nevajeni gorskih rek, smo se kaj hitro sporekli zaradi domnev o globini reke. Uvideli smo, da je mnogo bolj globoka, kot smo sodili, ko smo začeli metati kamenje v njene valove. Hodili smo skozi prijazne in slikovite gorenjske vasi, V notranjosti smo čutili težko pri- čakovanje, da pridemo do našega tabo- rišča. Kar predstavljati si nismo mogli, da bomo res taborili ob Bohinjskem je- zeru, saj to so si nekoč privoščili samo premožni ljudje. Hodili smo eno uro in pol. Prišli smo do jezera. Megle so se med tem že dvig- nile, da smo lahko videli, kako globoko med gorami leži jezero. Vsa petorica je ob obali iskala primeren prostor za ta- borenje. Izbrali smo si najlepšega pod velikim drevesom tik ob obali. Najprej smo morali postaviti šotor. Nasekali smo količke in palice za šotorsko ogrodje. Kmalu je bil šotor brez strokovnjaških nasvetov trdno pričvrščen k tlom. Po- nosno smo ga ogledovrJi z vseh strani. Vendar nismo imeli časa za občudovanje naše mojstrovine. Pripravljalo se je k nevihti, ki jo je od daleč naznanjal grom. Pohiteli smo. Nabrali smo praproti za ležišča, skopali jarek okoli šotora, da nam pri spanju ne bi pritekla voda pod hrbet in s treh kamnov sestavili ognjišče. »Kuhar« je dobil svoj kot in se takoj lotil dela, da nam dokaže, kaj zna. Za večerjo nam je pripravil cvrtje. Tudi kaj drugega bi s slastjo pospravili, saj smo bili lačni kot volčje. Komajda smo povečerjali in opravili najnujnejša dela, se je že vsulo. Kljub nevihti smo trdno zaspal!, saj smo bili do dobra izmučeni. Ko smo se zbudili, nas je presenetilo krasno jutro v vsej svoji očarljivosti. Prvi sončni žarki so se razposajeno od- bijali od valov jezera. Nekaj časa smo leže izpod šotora opazovali to lepoto. Toliko, da se nismo predali sanjarjenju, kar nam pa ne bi potolažilo želodcev, ki so se oglašali. Skočili smo kvišku, na- brali dračja, ki je kljub mokroti dobro gorelo, ker ga je oblivala smola. Med- tem, ko je kuhar pripravljal zajtrk, je sonce začelo že močno pripekati. Nismo vzdržali. Poskakali smo v vodo in po zajtrku se nam je pridružil tudi kuhar. Kmalu nas je obdal moreč občutek brezdelja. Vse potrebno je bilo oprav- ljeno, Da si preženemo dolgčas, smo si hoteli izposoditi čoln, ki je pa za naše prilike bil predrag. Lotil smo se gradnje splava. Smrekovih debel je bilo dovolj. Zbili smo splav, ki je nosil tri osebe. Na njem smo se prepustili valovom, skakali z njega v vodo in se sončili na plavajo- čih brunih. Tako so nam minevali dnevi ob najlepšem vremenu. Nevihti smo ime- li le dve, toda ti dve smo pošteno ob- čutili. Grmenje je odmevalo od sten bliž- njih gora, kot da bi streljal s topovi. Na srečo, ta neurja niso nikoli dolgo trajala. Vselej se je v kratkem času nebo zjasnilo kot ribje oko. Radovednost nas ni obdržala v bližini šotora. Zanimala nas je okolica jezera. Obiskali smo počitniško taborenje že- lezničarske šole iz Šiške. Sredi med go- zdovi, nedaleč od južne obale jezera so imeli visoke stožčaste šotore. Nam se je zdelo njihovo taborišče preveč mehani- zirano. Imeli so napeljavo električnega toka in mrežo zvočnikov, ki so ves ljubi dan hreščali enolične šlagerje. Le včasih smo čez jezero slišali skladbe Bacha, Handla, Haydna, Mozarta in Bethovna. Takrat smo čutili, kako se je veličastna glasba spajala s prelepo prirodo, ki nas je obdajala. To nas je močno prevzelo. Toda le kratki so bili ti trenutki. Kmalu so zvočniki hreščali spet po svoje. . . Tako je minil teden taborenja ob Bo- hinjskem jezeru. Čas je prehitro potekel. Zložili smo šotor, pospravili stvari v na- hrbtnike in se poslovili od jezeTa. V na- črtu smo imeli še veliko turo. Namenili smo se čez Mojstrano, preko Triglava k sedmim jezerom, k slapu Savice in spet nazaj v Bohinj. Mladinski organiza- ciji smo bili nadvse hvaležni, da nam je dala podporo, s katero smo si lahko ogledali najlepše kraje naše domovine, užili njih krasote, si odpočili po težkem študiju in si nabrali novih moči za bo- doče delo v korist nas vseh. Razvoj in delo igralske skupine v Spodnji Rečici Igralska družina v Sp. Rečici je bila v okviru strelske organizacije osnovana že leta 1948. Štela je 8 igralcev. Do da- nes pa se je število igralcev dvignilo že na 24. Največ je zastopana mladina, le 4 igralci so iz vrst starejših članov Osvobodilne fronte. Od začetka obstoja do danes je skup- no dala na oder 6 kulturno-prosvetnih prireditev. Prva njena igra je bila tro- dejanka »GOSPODAR« s katero je dala družina 2 gostovanji. Ta igra je bila prvi vzpodbudnik in začetnik razvijanja kul- turno-prosvetnega dela v Sp. Rečici. Kljub temu, da igralska skupina nima svojega pros-tora, v katerem bi lahko dajala naštudirane igre, je agilnost nji- hovih članov tolikšna, da so ob pripravah za prireditev hodili tričetrt ure daleč na vaje v prosv, dom Rečica ob Savinji. S takšnimi igralci se da napraviti marsi- kaj, kar se je tudi napravilo. Vsekakor pa so imeli pri razvoju največ zaslug tovariši Lovrenčič Silva, Krebs Fanika, Pajk Franjo, Strašek Ivan, Glužič Jože itd. V zadnjem času je igralska skupina naštudirala igro trodejanko od Fr. De- ttela »BEGUNKA« s katero je gosto- vala v Rečici ob Savinji, Ljubnem in Mozirju ter s tem dosegla po vseh go- stiščih zadovoljive uspehe. Razvoj igralske skupine Sp. Rečica v Sav. dolini je s svojimi prireditvami do- kazal, da se da tudi v hribovski vasi napraviti in razživeti kulturno-prosret- no delo, katero ima danes, v času gra- ditve socializma važno vlogo. Igralska skupina bo v kratkem napo- vedala tekmovanje vsem igralskim sku- pinam v okraju Šoštanj T tem, kdo in katera skupina bo več naštudirala, ka- kor tudi v pogledu kvalitete poaamezoih iger. Čeprav majhna • pogledu števila« je dobra v pogledu razvijanja in dviga prosvetnega dela na vasi. Člani igralske skupine iz Spodnje Rečice Uslužbenci kinopodjetja so pri graditvi Letnega kina prispevali veliko število prostovoljnih ur Uprava celjskega kinopodjetja je uvi- dela, da težko nudi delovnim ljudem duševno razvedrilo v dveh zatohlih ki- nodvorainah ob tem vročem letnem ča- su. Zato so se ljudje v upravi že delj časa pečali z mislijo, da bi v Celju ure- dili letini kino. Prav zaradi tega pa je tudi upra- va podjetja sporazumno z Izvršilnim ljudskim odborom Celje-mesto dala pobudo za zgraditev letnega kina, po prvotni zamisli v mestnem parku. Ker bi gradnja kina v parku zahtevala pre- več investicij, so poiskali priMadnejši prostor na dvorišču Kina Dom in si- cer na vrtu za zelenjavo, katerega sta izkoriščali brezplačno le dve stranki. Enajstčlanski kolektiv uprave je takoj začel delati pri graditvi. Velike težave pri gradnji je delalo pomanjkanje ma- teriala, katerega kakor je že rečeno ni bilo na razpolago iz planskih sredstev. Poleg tega je bilo težko najti strokovne delavce. Strokovnjaki so izdelali izrec- no le tiste stvari, ki jih uslužbenci pod- jetja in prostovoljni delavci drugih ko- lektivov niso mogli izvesti. Bivši vrt in dvorišče je bilo treba planirati, po- suti in postaviti klopi, 125 po številu. Klopi so narejene za osem sedežev Uslužbenci kino podejtja so pri tem de- lu prispevali z velikim številom pro- stovoljnih ur. Največ ur je naredil to- variš upravnik Godler, ki ima okrog 500 ur, druga je Matkova z 314 urami, tretji Gačner z 228 urami, stara žena Očkova 167, Tilingerjeva 180, Lapornik 148, Jenkova 130. 561etni Škorja 114, Grajžlova 106. Lapornikova 90, Kehler- jeva 50 in hišnica Groblerjeva 80 ur. Mnogo zaslug za zgraditev letnega kina ima brez dvoma tudi obratovodja mi- zarske delavnice MLO Golob, ki je pre- vzel dolžnost za nabavo lesa, izdelavo kflopi in ogrodja za projekcijsko plat- no. Tov. Presinger Dolfe je izdelal tlo- ris, podjetje Beton je prispevalo s ce- mentom, opeko, betonskim železom, le- som in drugim materialom. Podjetje za ceste in kanalizacijo pa je dodelilo gra- moz, pesek in drugo. Mnogo so delali tudi Agrež Lojze, komandir Narodne milice in še dva tovariša miličnika. Tudi ostale sindikalne podružnice so manj ali več pripomogle, no na žalost jih je tudi dosti, ki se niso zmenile za gradnjo tako važne ustanove. (Nadaljevanje z druge strani) POLLETNI PREGLED DELA SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG knjigovodstvom. V KZ Vojnik delo ni- kakor ne gre naprej, poslovanje je vedno v zaostanku, ne pošiljajo redno in ob določenem roku bilance. Ker mnogokje ni knjigovodja polno zapo- slen v eni zadrugi, bo v večih primerih zadolžen za vodenje knjigovodstva dveh ali več zadrug. Pri trgovinskem poslovanju se v zad- njem času zapažajo večji manjki na blagu. V KZ Drami je obstoja že dalj časa manjko, kateri še sedaj ni poravnan, niti je poslovodja objasnil nastanek manjka. Isti primer je z ugotovljenim manjkom v KZ Marof. Še hujši pri- mer je bil v KZ Galiciji, kjer je bila poslovodikinja zaradi velikega manjka kaznovana z odpustom iz službe za 1 leto in poravnavo manjka v vrednosti 100.000 din. Manjko izkazuje tudi KZ Št. Janž pri Velenju. Največja odgo- vornost za nastale manjke pada v prvi vrsti na poslovodje, deloma pa tudi na nadzorne in upravne odbore, ki niso spremljali delo v zadrugi. Pohvale vreden je primer poslovodje KZ Ma- rof, tov. Čakš Ivana, da je staro ne- redno poslovanje spravil zopet v red. Se nekaj poslovodij je, ki jih glede vzornega poslovanja lahko postavimo za vzgled. To so predvsem poslovodje KZ v Rifengozdu, Slivnici, Kalobju in Št. Vidu pri Grobelnem. Vzrok teh na- pak je predvsem slaba strokovna pa tudi politična izobrazba nekalterih uslužbencev Razen pravilnega reševanja neštetih vprašanj, je za razvoj KZ splošnega ti- pa zelo važen nenehni boj proti biro- kratskim odnosom uslužbencev in osta- lih organov napram zadrugi. To je pra- vi boj proti uvajanju administrativ- nih metod v vodstvu. Kmetijske za- druge so prostovoljne organizacije de- lovnih kmetov in njihov razvoj lahko zagotovimo predvsem z zavestno ak- tivnostjo samih kmetov. Zato mora biti zagotovljena v KZ popolna socialistič- na demokratičnost. Po obširni diskusiji so navzoči spre- jeli sklepe, da bodo izboljšali delo v splošnih Kmetijskih zadrugah v vseh gospodarskih panogah, da se bodo tru- dili dvigati hektarske donose pri za- družnikih, da bodo posvetili največjo skrb zadružnim ekonomijam, da bodo dvigali zadružno trgovino na nivo kul- turne trgovine, da si bodo medsebojno pomagali in razvijali socialistično tek- movanje, da bodo tekmovali za čim- večji vpis drugega ljudskega posojila ter da bodo kot zadružniki dali vzgled ostalim kmetom za čim večji vpis ljud- skega posojila. Ob koncu so poslali pozdravno reso- lucijo CKKPS in Republiški zvezi KZ. V Velenju se je dvanajst uslužbencev- kvalificiranih rudarjev - vrnilo na delo v jami Pri upravi rudnika Velenje so odločno pristopili k zmanjševanju števila usluž- bencev. Od 31 uslužbencev se je doslej 24 bivših delavcev vrnilo nazaj k delu v proizvodnjo. Med njimi je 12 kvalifici- ranih rudarjev, ki so doslej bili name- ščeni kot jamski nadzorniki. Tehničnega kadra ima rudnik še vedno dovolj, kajti pravkar so prišli mladi tehniki in nad- zorniki iz rudarskih šol. V proizvodnjo so se vrnili tudi vsi izučeni kovači, že- lezostrugarji in drugi strokovni delavci, ki so doslej bili po pisarnah in bodo odslej veliko bolj uspešno reševali svoje naloge. Nedavno je bilo pri rudniku Velenje zaposlenih še 194 sistematiziranih usluž- bencev, 5 honorarnih in 5 neprevedenih. Po prvem znižanju števila uslužbencev administrativno delo ni zastalo, nasprot- no, strokovna izobrazba uslužbencev, ki so ostali v podjetju, se dviga, pa tudi uspeh dela je boljši. Do 1. septembra bodo vsi nepotrebni uslužbenci razrešeni dolžnosti in se bodo vrnili nazaj v pro- izvodnjo. Kakor v rudniku Velenje tako so tudi v šoštanjski tovarni usnja zmanjšali šte- vilo uslužbencev za 12. Tudi drugod so izvedli podobne ukrepe. Mladinski aktiv MLO Celje-mesto je napovedal tekmovanje vsem aktivom po ustanovah v Celju Mladinski aktiv MLO Celju je imel slavnostni sestanek. Sekretar aktiva Pavline Cvetko je na svečan način raz- delil mladinske legitimacije. Tovariš Šar- lah je imel kratek referat o nalogah ljudske mladine pri izvrševanju novih nalog. Navzoče je pozdravil sekretar MK LMS tovariš Motaln, ki je vsem čestital k prazniku, ki ga je v tem trenutku ime- la organizacija. Tov. Pavline je razdelil štiri pisme- ne pohvale najboljšim mladincem v or- ganizaciji. Pohvale so prejeli: Šarlah Ju- rii, Rehar Zora, Bučar Stanka in Žerjalj Milan. Mladinci so bili seznanjeni s tekmo- vanjem, ki ga bo mladina razvila na čast mestne partijske konference. Navdušeno je mladina sprejela predlog, da se na- pove tekmovanje vsem aktivom ustanov v Celju. Krašovec J.: Rojstvo in smrt BIROKRACIJE (Nadaljevanje) Pisarniške moči so priraščale kot go- be po dežju. V personalnem oddelku jih je bilo kar naenkrat že pet, da so bili eden drugemu na poti. Čeprav so bili skoraj natlačeni v pisarni in so de- kleta ena drugo suvale pod mizaimi z nogami, kadar je prišel v pisarno za- nimiv gost, vendar v delokrog druga drugi niso zahajale. Vsaka se je po navodilu držala svojega dela kot klošč. Sosedno opravilo jo ni zanimalo in razgovori so se tikali izrecno privatnih zadev. Okoli vsakega prvega v mesecu, pet dni nazaj in pet naprej, (bi vsak obi- skovalec imel vtis, da so vsi pridni kot mravlje. Treba je bilo napolniti vse rubrike, kolone in formularje, na kate- re so že nepotrpežljivo čakali uradni- ki na direkciji, ki so drugače zdehali od dolgega časa. V računovodstvu so mo- rali urediti plače. To je trajalo do pr- vega, po prvem so vselej iskali napa- ke, kajti vsak od sedmih uslužbencev je naredil pri svojem delu dve ali tri. V knjigovodstvu so se navdušeno po- dili za podatki o izdanem materialu, o narejenih proizvodih, o nabavah in pro- daji. Nameščenka Justa je vse dni iska- la izgubljenih petdeset para, ki so med računanjem izginile v nedogled. Vendar je, slučaju bodi zahval j eno, to trajalo le deset dni. Potem pa so se mize nekaterih spremenile v udoben pripomoček za sedeče spanje, sobe pa, ki so bile malo bolj oddaljene od di- rektorja, kamor ni vsak čas stopil kdo od tistih nadležnih predpostavljenih, so postale začasne odvetniške pisarne za reševanje zasebnih, predvsem ljubezen- skih zadev, Najbolj skriti koti pa so se prelevili v frizerske delavnice, manikernice in pedikurni- ce, kjer je bil vsak vstop predpostav- ljenih odločno nezaželjen. Pa se je zgodilo, da je Justa šla na letni dopust. Tisti čas so iz direkcije zahtevali neke podatke. V oddelku so bili v strahovitih škripcih. To je bil Justin delokrog in nihče ni znal tega uredti, ker v oddelku se iz principa niso vtikali v delo drugega. V perso- nali se je zgodilo, da si je Ivanka po- kvarila roko. Pravočasno je javila, da ima teden dni bolniškega dopusta. To- da že prvi dan, ko je doma prečltala šele nekaj strani romana, je že mo- rala v -pisano nazaj. Z avtomobilom so prišli ponjo na dom. Vsesti se je mo- rala za svojo mizo in nadaljevati delo. Ker ni mogla s poškodovano roko pi- sati, -so ji dodelili Marico, ki je k sre- či imela mesečni obrok dni lenarjenja. Tako je Ivanka preživela bolniški do- pust v pisarni, ne da bi se mogla pri- tožiti, da ji je dolg čas za sotovarišica- mi, Marica pa se je nehote naučila tudi Ivankinega dela. Sil vina mama je od svojih ust pri tr- govala denar, da se je hči dostojno iz- šolala in je bila vesela, da nežna Sil- va ne bo stala za ropotajočim strojem. Silva je delala v administraciji že pol leta, vendar ves božji čas ni imela dru- gega dela, kot to, da je za vso admini- stracijo hodila po trgu, trgovinah in trafikah. Nameščenci so potrebovali malenkosti, kot je to: sadje, cigarete in druge reči za sproti. Ker pa so se tudi po trgovinah trdovratno držali dopol- danskih in-, nameščenec ni mogel priti na račun, pa naj si je še tako b lil glavo. Prav zaradi tega se je za nežno administratorko skrival ekonom admi- nistracije. Silva ni okusila tegobe for- mularjev. Persref je dobil tudi pomočnika. Ta pomočnik je.bil svoje vrste stric. Od- govorov »pridite jutri« ali pa »še ni rešeno« se je tako navadil, da jih je ponavljal kot papiga, čeprav še pogle- dal ni preko svojih naočnikov, kdo je prosilec, ki stoji pred njim. Poleg tega je imel pomočnik veliko veselje do skrivanja. Nobeden od otrok iz sose- ščine se ni znal pri igri tako brez sle- du skriti, kot se je znal pompersref. Videli so ga pred pol ure, potem pa po cele ure ne. Kje je bil, je bila za vse uganka. Le kak Holmsov vrstnik bi uganil kje je bil, če bi mu nos vtaknil pod usta in navohal, da mu iz ust diši po vinu. Dandanes je težko priti do vi- na in če je kje, se moraš postaviti v vrsto. Nekega dne sta po delu čakala na pompersrefa dva delavca. Kot bi se- dela na trnju sta opazovala kazalec na stenski uri, ki sta se kar hitro obra- čala. Po dveh urah se je človek z na- očniki vendarle pokazal med vrati svo- je pisarne. Delavca sta pristopila in vrtela zamaščeni čepici med prsti: — Tovariš pompersref. Midva bi hotela jutri dopoldne izredni dopust. Pompersref se je nevoljno obrnil k njima in med zobmi iztisnil en sam »zakaj«. — Moj tovariš tule pričakuje jutri sina ali hčer, jaz pa moram pokopati svojega očeta. Pompersref se je važno dvignil na prste in odgovoril: — Vam, tovariš moje iskreno sožalje, vašemu tovarišu pa želim sina,, toda dopusta ne moreta dobiti, dandanes je vsak človek prepotreben in vsaka za- mujena ura nas mnogo ovira. S sklonjenimi glavami sta oba de- lavca odšla od neizprosnega pompers- refa, ki je tako mogočno reprezentiral delovno disciplino. Popoldan je na sestanku mežikaj e poslušal referat predsednika sindikal- ne podružnice, ki je na kratko objasnil referat maršala Tita, ki je odločno na- padel birokracijo. Ko je sekretar kon- čal s predavanjem, pa je navdušeno vzkliknil: — Dol z birokracijo! — in vneto za- ploskal. Na dnevnem redu je bilo vprašanje čuvanja ljudske imovine. Knjigopac je povedal, da je ljudska imovina v podjetju ogrožena. Plot oko- li tovarne je podrt. Cel voz proizvodov lahko kdo prepelje izven tovarniškega območja. Neki dan je videl kako so otroci vlačili late, ki leže ob plotu. La- te so baje pripravljene za popravilo ograje. Prijela ga je sveta jeza in je pri priči enemu izmed paglavcev na- vil ušesa. Cifernik je predlagal, naj sprejmejo še pet pomožnih miličnikov, ki naj ču- vajo ljudsko imovino. Eden od njih naj se postavi pri tistih latah. Predlog je bil sprejet, in ko so ugo- tovili, da obveze za prostovoljno delo v tem mesecu ne bodo izpolnili, ker ni takih priložnostnih del, so sestanek zaključili. Po enem letu je na dvorišču vstala iz tal še ena baraka, kamor se je vse- lilo vodstvo sindikalne podružnice z vsemi petimi uslužbenci. Tovarna je pokazala velik napredek. Ustanovili so kar dve menzi, eno za delavce in eno za nameščence. Enih in drugih je bilo dovolj. (Konec prihodnjič)