•ZDAJA UPRAVA NA' Rodnega eledalika v LJUBLJANI 'UREJA OTON ŽUPANČIČ Spored za 20. teden Drama Poned., 24. jan. — Cvrček za pečjo. E Torek, 25. jan. — Zaprto. Sreda, 26. jan. — Cvrček za pečjo. D etrtek, 27. jan. — Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. A ^tek, 28. jan. — Školjka. B °ta, 29. jan. — Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. C Nedelja, 30. jan. — Školjka. Izven. >0ned., 31. jan. — Zaprto. Opera °ned. 24. 25. 26. Torek sreda, ^ Četrtek, 27 ^etek, 28. Sobota, 29 30. 0r>ed., 3i an. — Zaprto, an. — Tosca. B an. — Fra Diavolo. E an. — Sen kresne noči. Dramska predstava. A an. — Rigoletto. D an. — Sen kresne noči. Dramska predstava. C an. — Fra Diavolo. Izven, an. — Zaprto. Drama pripravlja Jeromeovo veseloigro Miss Hobbs; opera ThaYs. Začetek ob 8. Konec okrog lt. Cvrček za pečjo Božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickensu dramatiziral Lodovic de Francmesnil. Prevel Ivo Šorli. Glasba J. Masseneta. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST- John, voznik.........................................g. Terčic. Dotka, njegova žena...............................ga Rogozova. Caleb, lesorezec..................................g. Kralj Berta, njegova hči................................gna Wintrova. Edvard, njegov sin................................g. Gregorin. Tackleton, trgovec................................g. Ločnik. Mrs. Fiedlingova .....................................gna Rakarjeva- Maya Fiedlingova, njena hči.......................ga Juvanova. Prvo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Galebu-Godi se v bližini Londona leta 1800. Začetek ob 8. Konec ob 11. Sen kresne noči komedija v petih dejanjih. Spisal Williain Shakespeare, prevel Oton Župančič. Glasba F. Mendelssohna. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: OSIP ŠEST. g- g- g. g- g- g- vojvoda atenski .... Sej> Hermijin oče........................ Lasander, 1 ' ( Demetrij J zaljubljena v Hermijo | ^'l°strat, voditelj zabav pri Tezeju tesar . *loPČič, tkalec ^ mehokrn ,p’San, kotlar rlica, krojač J^ul<, mizar................... 'Polita, kraljica amazonska Hel^rr,^e’ ljubljena v Lisandra ^ ena, zaljubljena v Demetrija -pj. er<^.n> v'hnski kralj . ^Pak^3’ v’*'ns' Školjka Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher. Režiser: O. ŠEST. Pepina, 28 let..........................................ga Šaričeva Tonin, njen mož, 30 let.................................g. Rogoz. Maks, njegov brat, 26 let...............................g. Kralj. Olga, prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Juvanova. Dr. Podboj, zdravnik, 36 let............................g. Terčič. Dr. Lubin, odvetnik, 34 let.............................g. Pregare. Strelovka, mačeha Pepinina, 54 let . . . . ga Danilova. Trgovski vajenec........................................g. Rakuša. Čas: fin de siecle. Začetek ob 8. Konec ob 10 s/4. TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala Nlica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Horia Tosca, slovita pevka (sopran) . . . gna Zikova. ario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač, aron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. esare Angelotti (bas)...................g. Zorman. erkovnik (bariton)...................g. Trbuhovič. Poletta, birič (tenor).................g. Mohorič. c'arr°ne, orožnik (bas)..................g. Vovko. e ničar (bas).............................g. Perko. astir................................gna Šterkova. Cardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I- V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. jeje ^ngel°tti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz iateHm Se s*ir^e v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pri-rad ’ -Sa spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cava-j0 S]-^lJeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki p0mi a Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu tarje^ Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod ol- sl&du^ ,ŽCnsk0 da more preoblečeni brat pobegniti pred za- skrije lni sa Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se ideta ^ nlegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba od-spozn Carpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi ljubček ~°*eze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, •oskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi — 5 - v stiku z besom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v iarneški palači. Scarpia sedi pri večeriji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest. da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija. tako, da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali k° začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da mu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali k0 hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vzame vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cuvarados-siju, da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da bo le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da naj Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stoP' pred puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v globočino. ~ 6 - Začetek ob 8. Konec okrog 11. Fr a Diavolo Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Funtek, vglasbil D. F. E. Auber. Dil'igent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR. ^ra Diavolo, pod imenom inarchese di San Marco (tenor).........................g. Drvota. '°rd Kookburn, potujoč Anglež (bariton) . g. Pfibislavski. amela, njegova žena (mezzo sopran) . . gna Šterkova. °renzo, častnik (tenor)..................g. Šindler. Matteo, krčmar (bas)........................g. Zupan. "enina, njegova hči (sopran)..............ga Levičkova. lacomo, (bas) ) ... I.....................g- Zorman. ];ePpo (tenor) j ba,ld,ta \...............g. Trbuhovic. odčastnik (bariton).....................g. Drenovec. ltlar (tenor)..............................g. Rus. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. ^°di se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu. , *• Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častnik ^0rcnz,°, veselo popliva, le Lorenzo je žalosten, ker mu krčmar Mat- ne da iza ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu Fran-ce®cu. bu 'Kockbum in njegova soproga Pamela prihitita vsa raz- rieTla* bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi tra ženVO'0Vi' ta-k°0 odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svoji ’Jaz°i Ffa Diavolo pod imenom markilja di °0- Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane ZerLiui i)a. a’v'ii mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. Prl-?l0v10ca ropanja Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečilo, An-2vitU v50ga U:krasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo na da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki se in 'Mineso veselo novico, da so rapaflje premagali in Pamelin ^ 1 naktt zopet nazaj prinesli. Pamela, vse srečna, podari Zerlini Lor„°renzo dar odkloni — 10.000 lir, in tako je poroka Zerline in nza mogoča. II. Zerlinina spalnica. Zerlina vede angleško dvoiico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kako 'bi mogel do Angleža, da bi ga oropal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Qiacomo, 'ki se priplazita skor.t okno. Zanlina se vrne, razbojniki se urno skrijejo v mali temni sobici, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj k Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se roparji zopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poizvedovat, od kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer so skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu prtide naproti marki di San Marc o — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da je bil namenjen .k Zerlini, lordu Pa, da je hotel k Pameli. Tako te rešil sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. III. Gorata pokrajina. Fra Diavoilo pride kot bandit in vtakne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, na! mu dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati Angleža, potem odide. Po svetem opraviju ostaneta Beppo in Gia-como sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. renzo pride in toži o Zerlinini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom pride Zerlina, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri til priči, ker sta malo preveč pila, izdata, prepevaj e ono pesem, M jo je bila pela sinoči Zerlina, ko je bila sama v spalnici. Takoi pri* mejo oba bandita in res najdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zapov* zastražifci celo okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, Prl-siljen po Lorenzu, .znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in ko hoče k Angležu, ga vojaki ustrele — 8 - Začetek ob 8. Konec okrog 10 ®/4. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viklora Hugoja drami „Le roi s atnuse", napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dir'gent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. n?jvoda mantovanski (tenor) . . 'g^letto, njegov dvorni Šaljivec (ba c * » hči Rigolettova (sopran) M ji? > bandit (bas) JJ<*^ca Ceprano (sopran) (»opran)............... Mražnik (ban ton) - iton) . . g. Drvota. . g. Levar. . gna Levičkova. . g. Pisarevič. . gna Sterkova. . g. Zupan. . g Mohorič. . g. Zorman. . g. Trbuhovič. . gna ouštarjeva . gna Ponikvarjeva. . g. Vovko Dv v°rne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851. v Benetkah. niki ^V>^avnost Pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor- tUcij “°rsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je ' Fofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zasm h -8a k'‘^e brezuspešno na odgovor. Rigoletto. dvorni šaliivec. rona e Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte-Qild oc*vedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Bje *} Presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje sko?' korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne Qiov Vra*a vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo ki «an{!° ‘n se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, be^p )u^'- odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto lju- u„ vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo tnu h °' Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo * Rečejo Rj~ ,a imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo. — kavais na^ se- kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi Varij]1' Uvedejo Gildo, spozna Rigoletto. kako kruto so ga pretil J*' korana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. nij0 p?, etto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra- Gilda .a čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. oSVpt pr'zna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na in’ ffP130 Prosi Gilda milosti. rafUcii- u'ica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-Ples ,!a> naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe ravail Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name-laga h”1 um°ru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji ie všeč. zato pred-Da nai umori kogarsikoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to Oilda Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča ! ^ Drr>r»V.1 ^ X __ y I __ 1 f _ _ : X X „ , 1 - X . »; rsnfr!rr iti komD-eoblcčena v m°5ko obleko, išče zavetja v krčmi, potrka Vod0 vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj- v°3voci a^uci'e mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas nanjo ' ^iKoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi - 9 - Pogovor o bodočnosti klasične drame pri nas. Tako si mislim našega igralca klasičnih dram v bodoč' nosti: že v letih, ko se mu niti oddaleč ne sanja, da bo kedaj stopil na oder, vsega zatopljenega v slovenskega Hamleta, Leara, Macbetha . . . vsega prepojenega ga vidim s poezijo Prešernovo, Ajshilovo, Sofoklovo, Goethejevo, Puškinovo . • • Starinski verzi slovenske in srbske narodne pesmi pojo v njem. •• in zopet in zopet Shakespeare, Shakespeare. Njegovi stih' zvene v njem, žive čisti in zvonki v neki idealni muziki, ki mu polni notranje uho. To je mladenič v tisti dobi, ko se n>u ob Hamletovih monologih odpirajo brezdna lastnega srca; ko so mu Faustove borbe in vprašanja še neizprosni problem1 lastne duše; ko mu marki Poza še ni uloga, nego dvojniki v katerem gleda kakor v čarobnem zrcalu sliku svojega hrepenenja po svobodi in človečanskih pravicah, po sreči žrtvovanja osebnosti za vseobčnost. Vidim ga polnega podob, člO' veka, ki je prehitel s fantazijo strasti in čustva vseh stole ij in gnete svojo dobo vase, iščoč v sodobnih klasikih odgovorov na vprašanja, ki pretresajo svet. Ta je izobraženec, literat, estet, filozof ali kar hočeS, a nikoli igralec. — Da, bil bi izobraženec, literat, estet, filozof recimo, bi bil samo to. A ta človek ima, še predno misli res n* oder, v sebi neodoljiv nagon, dati tem podobam, tej notranj1 muziki z vso svojo fizično in moralno osebnostjo konkreten izraz. In poleg nagona ima tudi prav posebno zmožnost iz*-3' žanja, dar avtoplastike bi rekel: psiha mu je v telesu povso° pričujoča, kakor je rekel menda Berger, če pa ni, pa reče'" jaz, ga oblikuje od trenotka do trenotka v skladu z notr®' njimi afekti, projicira vsak duševni vzgib navzven: z mimik0’ kretnjo, govorom. In kadar bo stopil res na oder, ne bo i'a/’ koračen blebetel naučenih besed, memoriranih verzov; mel°' dije njegove notranjosti se bodo prelivale kakor iz preobilja •• beseda se mu bo prožila iz situacije, jasna ali mračna, sladk3 ali trpka, zvočna ali raskava, kakor sproti ustvarjena iz tfe notne duševne ubranosti, zato prepričljiva, v srce segajoča • ■ ‘ ker mu jo bo narekovala radost ali bol, ljubezen ali sovrašt'’0’ soglasje ali razdor duše, kateio tisti hip živi. In takrat boj1’0 spoznali tudi mi, kar drugod že od nekdaj vedo: da klasic" drama ni puščoba, nego bujna lepota; takrat bomo videli 0 : lastne oči, da imajo stare klasične postave kri in dušo p1’ tako kot moderno klasične; da je Moliere še vedno zab# - 10 — nejši od Blumenthala in Ajshilos pretresljivejši od Sudermanna; takrat bodo polnili hišo Gogolj in Tolstoj in Ibsen, a strah k° ljudi umetno napihnjenih mehov, ki človeške kretnje samo kolikor toliko spretno oponašajo . . . Pa saj jih imamo, vsaj nekaj takih igralcev, ki res ustvarijo, ki ne delajo naučenih kretenj, nego žive v gibih, in ki '',m je beseda odmev notranjega ritma . . . Hvala Bogu, da jih imamo, drugače bi bilo naše gledalce sploh odveč, zakaj lutke na žicah so sugestivnejše umetne od živih avtomatov. Toda prilike nimajo naši sedanji Umetniki tned igralci izliti ta svoj ritem v strujo klasične uHetnosti — ker naše slovstvo nima dovolj prevodov. Zato postavil tega igralca v bodočnost, v čase, ko bomo imeli |! ekvatno pretolmačene vse svetovne dramatike od Ajshila o — rec;mo (j0 Wildgansa, da se sploh kje ustavim, in od ajidase do Rabindranatha. Kako hočeš, da bi si prisvojil nas današnji igralec duh in ritem umetnine, če je dobil danes P* vic v življenju tekst v roke — in še celo samo svojo ulogo Prepisku — in naj v desetih, štirinajstih dneh postavi '|Unaka na oder! Nemec, Anglež, Francoz pozna svoje klasike 'Za mlada, iz šole. Rus t> zna Revizorja na izust; ambicija ^.ancoskega igralca je igrati Molierea brez suflerja; s tekstom nve beli glave, vse delo mu je osredotočeno na poglabljanje enačaja. j,Potemtakem je pri nas dandanes prilično dobra vprizo-ev klasične drame utopija. K sreči ne. Zakaj pravi igralec se vrže na vsako ulogo u Utlletniškim instinktom, ki dela hitreje in intenzivneje od ce f e£a človeškega razuma in ga tudi varneje vodi v goreči op -rilni um°tvora, kjer se mu duša vname v stvariteljskem G0 zato slika mojega bodočega igralca ni čisto prava. *ahk°r^ Sem namre^ 0 Kakor da se človek samo v šoli kj 0 Prepoji s poezijo. Kakor da ne pozna zgodovina ženijev, j s° bili določeni izprva za vse kaj drugega nego za učenost SkriUmetn°st, a so za prodajalniškim pultom ali v delavnici Vse °l?la 'n kradoma vsrkali vase vso človeško modrost in vrtnPridobitve človeškega duha. Pozabil sem pri tem našega ?-iko p vki n' v'del dosti šol, in je vendar preživel vso mu-P°lna r.e®ernov>h pesmi, in mu je zato bila beseda zvočna in na , ritma, in mu je bil duh prožen in tvoren in življenje pristno in prepričljivo. In vendar — igrai n vendar je treba pripravljati pot tistemu namišljenemu ševan-1 k'as'čne drame v bodočnosti? S prevodi, s šolo s pospe-Jem notranje kulture, muzičnosti? lreba je. O. Ž. — 11 — Misli o podržavljeniu našega gledališča. V začetkih našega gledališča je bila eksistenca slovenskega igralca nesigurna in prav slaba. Umljivo je, da se je pri takem stanju razmer razvila huda borba za obstanek in je vsak igralec le gledal, kako bi svojo osebo spravil v ospredje. V konkurenčnem boju se je moral brezobzirno posluževati komolcev in nič manj tudi v svojem udejstvovanju na odru. Nujna posledica tega je bila, da je vsak igralec v novi igri iskal le svojega interesa, nastala je borba za boljšim' vlogami, ki je imela za posledico, da se je enostransko razvijala virtuoznost posameznika, ki je končno vedla v starstvo. V tedanjih razmerah je bilo umljivo, da je igralec z lučjo svojega talenta osvetljeval samo sebe, kakor kresnica' Pri tem ga je malo zanimalo, če prikazovanje njegove vloge odgovarja zmislu danega dramatičnega dela. Tej orijentiranosti igralstva je v znatni meri odgovarjal0 tudi zadržanje publike. Tudi njo je zavedlo, da se je manj brigala za dano delo kot pa za posamezne uloge in način njih podajanja ter prav za osebe igralcev. Če je opisano stanje našega igralstva bila nujna posle; dica tedanjih razmer, smemo pričakovati, da mora imet1 podržavljenje gledališča za nujno konsekvenco radikaln0 spremembo v našem gledališkem življenju. Sedanja odredba daje igralcu možnost zanesljive in trajne preskrbe. S tein ga osvobodi prejšnjega nujnega boja in postavi v položaj, da lahko postane iz prejšnjega kresničarja kulturni delavec, sam sebe zatajujoč, a obenem goreč apostol dramatičnega umotvora. Kakor hitro se v tem smislu spremeni naziranje našega igralstva in kakor hitro spozna to svojo apostolsko misijo, ^ je edina vredna, da ji igralec žrtvuje vse svoje stremljenje’ je neizogibno, da mora nastati tudi v razmerju gledališč publike nasproti igralski umetnosti temeljit preobrat. Gledališka publika bo poslej morala svoje glavno zal>1 manje posvečati izvajanim delom in njih vsebini in nc večje hvale za igralca kot ta, da je on kot del vseh onih,11 so izvedli dramatski umotvor, izvedel v družbi s svojimi tov8 riši svojo nalogo tako, da je drainatsko delo in njega vsebina <* zadnjega ostanka izčrpal, ne da bi bil na kakoršenkoli način m° harmonijo vseh sodelujočih in vseh stremečih za istim cilj®*1. Kadar pride čas, da se bosta igralstvo in gledališka pub'1 strnila v navedenem naziranju, takrat bomo lahko rekli, da postavljena trdna tla za zdrav in močan razvoj naše dramats d«11 bomo lahko imenovali rojstni dan naše dramatske kulture. A- umetnosti, bodisi produktivne, bodisi reproduktivne, tisti ^ - 12 - Ponatisk dovoljen le. z označbo vira. izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj n arodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti delih • 'n ^rug°d, kratke članke o važnejših dramskih in opernih G°lia H-11*1 avtorjih. Sodelujejo; Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, J Kraigh^ Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARMA V LJUULJf\MI.